UREDBA (EU) 2025/2083 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 8. oktobra 2025

o spremembi Uredbe (EU) 2023/956 glede poenostavitve in okrepitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je od začetka prehodnega obdobja 1. oktobra 2023, določenega v Uredbi (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zbirala podatke in informacije o izvajanju mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), kot je določeno v navedeni uredbi, vključno z analizo četrtletnih poročil, ki so jih predložili poročajoči deklaranti. V zbranih informacijah in izmenjavah z deležniki, tudi izmenjavah v okviru strokovne skupine za CBAM, so bila navedena področja za poenostavitev in okrepitev CBAM v skladu z zavezo Unije, da bo zagotovila nemoteno izvajanje CBAM, ko se bo prehodno obdobje končalo 1. januarja 2026.

(2)

Na podlagi pridobljenih izkušenj in podatkov, zbranih v prehodnem obdobju, o porazdelitvi uvoznikov blaga, navedenega v Prilogi I Uredbe (EU) 2023/956, v Unijo je veliko večino emisij, vgrajenih v uvoženo blago, mogoče pripisati zelo majhnemu deležu teh uvoznikov. Odstopanje, ki se uporablja za uvoz blaga zanemarljive vrednosti, in sicer blaga, katerega vrednost ne presega skupaj 150 EUR na pošiljko, iz člena 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 (4), se zdi nezadostno za zagotovitev, da se CBAM uporablja za uvoznike sorazmerno z vplivom teh uvoznikov na emisije, zajete v Uredbi (EU) 2023/956. Za uvoznike majhnih količin blaga bi lahko bilo izpolnjevanje obveznosti poročanja in finančnih obveznosti, določenih v Uredbi (EU) 2023/956, pretirano obremenjujoče. Zato bi bilo treba uvesti novo odstopanje, da bi iz obveznosti na podlagi Uredbe (EU) 2023/956 izvzeli uvoznike majhnih količin blaga glede na maso blaga, navedenega v Prilogi I navedene uredbe, hkrati pa ohranili okoljski cilj CBAM in njegovo zmogljivost za doseganje predvidenega podnebnega cilja.

(3)

V Uredbo (EU) 2023/956 bi bilo treba uvesti nov prag na podlagi skupne neto mase uvoženega blaga v danem koledarskem letu na uvoznika (v nadaljnjem besedilu: enotni masni prag) in ga sprva določiti v višini 50 ton. Enotni masni prag bi bilo treba kumulativno uporabljati za vse blago v sektorjih železa in jekla, aluminija, gnojil in cementa. Kadar neto masa vsega blaga, ki ga uvoznik uvozi v danem koledarskem letu, kumulativno ne presega enotnega masnega praga, bi moral biti tak uvoznik, vključno s katerim koli uvoznikom s statusom pooblaščenega deklaranta CBAM, v danem koledarskem letu izvzet iz obveznosti iz Uredbe (EU) 2023/956 (v nadaljnjem besedilu: izvzetje de minimis). Kadar v zadevnem koledarskem letu uvoznik preseže enotni masni prag, bi za tega uvoznika morale veljati obveznosti iz Uredbe (EU) 2023/956 v zvezi z vsemi emisijami, vgrajenimi v vsem blagu, uvoženem med tem zadevnim koledarskim letom, med drugim zlasti obveznost pridobitve statusa pooblaščenega deklaranta CBAM, obveznost predložitve deklaracije CBAM v zvezi z vsemi emisijami, vgrajenimi v vsem blagu, uvoženem v tem zadevnem koledarskem letu, ter obveznost nakupa in predaje kuponov CBAM v zvezi z vsemi temi emisijami.

(4)

V sektorjih električne energije in vodika se ključne značilnosti, kot so količina uvoza, trgovinski tokovi, carinske informacije in emisijska intenzivnost, znatno razlikujejo od tistih v sektorjih železa in jekla, aluminija, gnojil in cementa. Te razlike pomenijo, da bi uporaba enotnega masnega praga za uvoz električne energije in vodika zahtevala uvedbo zapletenih prilagoditev, zaradi katerih ne bi bilo mogoče znatno zmanjšati upravnih stroškov za uvoznike v teh sektorjih. Uvoz električne energije ali vodika zato ne bi smel biti vključen v izvzetje de minimis.

(5)

Namen določitve enotnega masnega praga, ki odraža povprečno emisijsko intenzivnost količine uvoženega blaga, je zagotoviti, da se bo CBAM še naprej uporabljal za vsaj 99 % emisij, vgrajenih v uvoženem blagu, in da se zato izvzetje de minimis ne bo uporabljalo za več kot 1 % emisij, vgrajenih v uvoženem blagu. Izvzetje de minimis bi predstavljalo zanesljiv in ciljno usmerjen pristop, saj natančno odraža okoljsko naravo in podnebni cilj CBAM, hkrati pa bi znatno zmanjšalo upravno breme v zvezi s CBAM za uvoznike, katerih velika večina bo iz obveznosti na podlagi Uredbe (EU) 2023/956 izvzeta. Hkrati bo v CBAM še naprej zajetih vsaj 99 % emisij, vgrajenih v uvoženem blagu. S takim enotnim masnim pragom se tudi odpravlja tveganje izogibanja, ko bi posamezni uvoznik pošiljke umetno delil na manjše.

(6)

Komisija bi morala vsako leto na podlagi podatkov o uvozu za predhodnih dvanajst koledarskih mesecev oceniti, ali sta bila povprečna emisijska intenzivnost blaga ali struktura trgovanja z blagom, vključno s praksami izogibanja, bistveno spremenjena. Da bi zagotovili, da bi se CBAM še naprej uporabljal za vsaj 99 % emisij, vgrajenih v uvoženem blagu, bi morala Komisija sprejeti delegirane akte za spremembo enotnega masnega praga z uporabo metodologije iz točke 2 Priloge VII Uredbe (EU) 2023/956. Za zagotovitev učinkovitosti in gotovosti bi morala Komisija take akte sprejeti le, kadar vrednost nastalega praga odstopa od veljavnega praga za več kot 15 ton. Kadar se enotni masni prag spremeni, bi se moral uporabljati od začetka naslednjega koledarskega leta.

(7)

Da bo odstopanje ustrezno ciljno usmerjeno, bi se moral enotni masni prag uporabljati za vse uvoznike, tudi tiste uvoznike, ki imajo status pooblaščenega deklaranta CBAM. V ta namen bi bilo treba upoštevati uvoz uvoznika ne glede na to, ali je blago prijavil sam ali pa ga je prijavil posredni carinski zastopnik. Od posrednega carinskega zastopnika bi bilo treba zaradi narave njegove dejavnosti in povezanih obveznosti iz Uredbe (EU) 2023/956 vedno zahtevati, da pridobi status pooblaščenega deklaranta CBAM, preden začne delovati v imenu uvoznika za blago iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956. Kadar uvoznik, ki ga zastopa eden ali več posrednih carinskih zastopnikov, preseže enotni masni prag, bi moral vsak posredni carinski zastopnik, ki deluje kot pooblaščeni deklarant CBAM, predložiti deklaracijo CBAM v zvezi z blagom, ki ga je ta posredni carinski zastopnik uvozil na carinsko območje Unije, za tiste zastopane uvoznike, ki so presegli enotni masni prag, vključno z vsem blagom pod enotnim masnim pragom, in bi moral predati število kuponov CBAM, ki ustreza emisijam, vgrajenim v navedenem blagu.

(8)

Zaradi pravne varnosti je primerno izrecno določiti, da kadar posredni carinski zastopnik deluje kot pooblaščeni deklarant CBAM v imenu uvoznika, bi morale za posrednega carinskega zastopnika veljati obveznosti, ki se uporabljajo za tega uvoznika na podlagi Uredbe (EU) 2023/956, zlasti obveznost predložitve deklaracije CBAM v zvezi z blagom, ki ga je posredni carinski zastopnik uvozil v imenu tega uvoznika, in obveznost predaje kuponov CBAM v zvezi z emisijami, vgrajenimi v tem blagu. V primeru neizpolnjevanja obveznosti bi zato bilo treba kazni na podlagi Uredbe (EU) 2023/956 naložiti posrednemu carinskemu zastopniku. Vendar pa se kazni posrednemu carinskemu zastopniku ne bi smele naložiti, kadar posredni carinski zastopnik, ki deluje v imenu uvoznika s sedežem v državi članici, ni soglašal, da bo deloval kot pooblaščeni deklarant CBAM.

(9)

Komisija bi morala za ocenjevanje skladnosti z enotnim masnim pragom na podlagi carinskih informacij spremljati količine uvoženega blaga. Tako spremljanje bi morali imeti možnost izvajati tudi pristojni organi. Da bi pristojni organi lahko sprejeli informirano odločitev, je treba določiti ustrezne ureditve, da se potrebne informacije in podatki dajo na voljo pristojnim organom. Vsak pristojni organ bi moral imeti možnost, da od carinskih organov zahteva potrebne informacije in dokaze, vključno z imenom, naslovom in kontaktnimi informacijami uvoznikov, kadar teh informacij nima na voljo. Kadar se carinski organi seznanijo s tem, da je uvoznik presegel enotni masni prag, tudi na podlagi informacij pristojnega organa, temu uvozniku ne bi smeli dovoliti nadaljnjega uvoza blaga do konca zadevnega koledarskega leta ali dokler ne pridobi statusa pooblaščenega deklaranta CBAM.

(10)

Uvoznik, ki pričakuje, da bo presegel letni enotni masni prag, bi moral vložiti vlogo za dovoljenje. Tak uvoznik bi moral pridobiti status pooblaščenega deklaranta CBAM, preden preseže enotni masni prag. Uvoznikom, ki pred prekoračitvijo enotnega masnega praga niso pridobili dovoljenja, bi bilo treba naložiti kazni.

(11)

Zaradi obveznosti, da se status pooblaščenega deklaranta CBAM pridobi pred prekoračitvijo enotnega masnega praga, bo morda v začetku leta 2026 vloženo veliko število zahtevkov. Da bi olajšali uporabo Uredbe (EU) 2023/956 po preteku prehodnih določb in da bi preprečili morebitne motnje pri uvozu, je primerno, da se uvoznikom in posrednim carinskim zastopnikom, ki so do 31. marca 2026 vložili zahtevek za pridobitev dovoljenja, dovoli, da v letu 2026 tudi po prekoračitvi enotnega masnega praga še naprej uvažajo blago, in sicer do odločitve o izdaji dovoljenja. Da se prepreči izogibanje Uredbi (EU) 2023/956, bi bilo treba v primeru zavrnitve dovoljenja uvoznikom in posrednim carinskim zastopnikom naložiti kazni v skladu s členom 26(2a) navedene uredbe.

(12)	Za zagotovitev, da opredelitev uvoznika zajema vse ustrezne carinske postopke, jo je treba spremeniti, da se vključi primer poenostavljenega carinskega postopka, v okviru katerega se predloži samo obračun zaključka na podlagi člena 175(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (5).

(13)

Za doseganje sorazmernosti med učinkovitostjo postopka izdaje dovoljenja in profilom tveganja vložnikov bi moral biti posvetovalni postopek za pristojni organ neobvezen. Posvetovalni postopek bi moral pristojnemu organu omogočiti, da se posvetuje z drugimi pristojnimi organi in Komisijo, kadar se to šteje za potrebno na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, in carinskih informacij, ki so na voljo v registru CBAM.

(14)

Za zagotovitev dodatne prožnosti bi moral imeti pooblaščeni deklarant CBAM možnost, da za predložitev deklaracije CBAM pooblasti tretjo osebo. Pooblaščeni deklarant CBAM bi moral ostati odgovoren za predložitev deklaracije CBAM. Da bi lahko pooblaščeni deklarant CBAM zagotovil zahtevano pooblastilo in dostop tretji osebi, bi morala ta tretja oseba izpolnjevati nekatere tehnične zahteve, vključno s tem, da ima registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (EORI) in sedež v državi članici.

(15)

Pooblaščeni deklaranti CBAM bi morali predložiti svojo letno deklaracijo CBAM in predati ustrezno število kuponov do 30. septembra leta, ki sledi letu uvoza blaga. Da bi pooblaščenim deklarantom CBAM omogočili prožnost pri izpolnjevanju obveznosti, bi jim poznejši datum predložitve omogočil več časa za zbiranje potrebnih informacij, zagotovitev, da bo vgrajene emisije preveril akreditirani preveritelj, in nakup ustreznega števila kuponov CBAM. Datum preklica kuponov CBAM bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

(16)

Vgrajene emisije nekaterega blaga iz aluminija in jekla, ki je trenutno zajeto v Uredbi (EU) 2023/956, se določajo predvsem na podlagi vgrajenih emisij vhodnih materialov, emisije, ki nastanejo med proizvodnimi fazami tega blaga, pa so običajno razmeroma majhne. Med te proizvodne faze spadajo postopki končne obdelave v ločenih napravah, ki niso vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), kot je določen v Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), razen če gre za integrirane naprave. Da bi zagotovili skladnost s pravili EU ETS in poenostavili uporabo pravil CBAM za upravljavce v tretjih državah, bi morale biti vgrajene emisije teh proizvodnih procesov izključene iz mej sistema za izračun emisij, in sicer z uskladitvijo mej sistema proizvodnih procesov s tistimi, ki so zajete v EU ETS.

(17)

Električna energija, proizvedena v epikontinentalnem pasu ali izključni ekonomski coni države članice ali tretje države, se šteje za električno energijo s poreklom iz te države članice oziroma te tretje države. Vodik, ki izvira iz epikontinentalnega pasu ali izključne ekonomske cone države članice ali tretje države, se šteje za vodik s poreklom iz te države članice oziroma te tretje države.

(18)	Kadar so vhodni materiali že zajeti v EU ETS ali sistemu oblikovanja cen ogljika, ki je v celoti povezan z EU ETS, se vgrajene emisije teh vhodnih materialov pri izračunu vgrajenih emisij kompleksnega blaga ne bi smele upoštevati.

(19)

Pooblaščeni deklaranti CBAM morajo predložiti letno deklaracijo CBAM, ki vsebuje izračun vgrajenih emisij na podlagi privzetih vrednosti ali pa dejanskih vrednosti, ki so jih preverili akreditirani preveritelji. Privzete vrednosti bi morala izračunati in dati na voljo Komisija. Preverjanje vgrajenih emisij bi se zato moralo uporabljati le za dejanske vrednosti.

(20)

Informacije, zbrane v prehodnem obdobju, kažejo, da imajo poročajoči deklaranti težave pri pridobivanju zahtevanih informacij o ceni ogljika, ki je bila dejansko plačana v tretji državi. Da se olajša odbitek cene ogljika, bi morala Komisija, kadar je to mogoče, določiti letno povprečno ceno ogljika, izraženo v EUR/tono CO2e dejansko plačane cene ogljika, tudi na konservativni podlagi, na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov iz zanesljivih, javno dostopnih informacij in informacij, ki jih tretje države zagotovijo Komisiji.

(21)

Dokazi, potrebni za odbitek dejansko plačane cene ogljika, temeljijo na informacijah, relevantnih za določitev in preverjanje dejanskih vgrajenih emisij. Kadar so vgrajene emisije prijavljene na podlagi privzetih vrednosti, bi moralo biti mogoče zahtevati odbitek cene ogljika le na podlagi letnih privzetih cen ogljika, kadar so na voljo. Poleg tega zaradi dejstva, da se vgrajene emisije vhodnih materialov ne bi smele upoštevati, kadar so že bile zajete v EU ETS ali sistemu oblikovanja cen ogljika, ki je v celoti povezan z EU ETS, cena ogljika, povezana s temi vgrajenimi emisijami, ni relevantna za odbitek.

(22)

Pooblaščeni deklaranti CBAM lahko zahtevajo ustrezno zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih morajo predati, glede na ceno ogljika, ki je bila za emisije dejansko plačana v državi porekla prijavljenih vgrajenih emisij. Ker se cena ogljika lahko plača v tretji državi, ki ni država porekla uvoženega blaga, bi morala biti do odbitka upravičena tudi taka cena ogljika.

(23)

Da bi izboljšali zanesljivost podatkov o vgrajenih emisijah v registru CBAM in olajšali predložitev podatkov, bi morali akreditirani preveritelji, na zahtevo upravljavcev v tretjih državah, imeti dostop do registra CBAM za preverjanje vgrajenih emisij. Poleg tega bi bilo treba za namene registracije in deljenja ustreznih podatkov v imenu teh upravljavcev dostop do registra CBAM omogočiti tudi obvladujočim družbam ali obvladujočim subjektom teh upravljavcev. Od upravljavcev bi bilo treba zahtevati, da predložijo registracijsko številko podjetja ali dejavnosti, da se zagotovi njihova identifikacija.

(24)

Za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2067 (8) bi moral biti preveritelj pravna oseba, ki je za namene Uredbe (EU) 2023/956 akreditirana z odločitvijo nacionalnega akreditacijskega organa. Pri sprejemanju te odločitve bi moral nacionalni akreditacijski organ pri ocenjevanju kvalifikacij pravne osebe upoštevati ustrezne skupine dejavnosti iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067.

(25)	Za spodbujanje izvajanja Uredbe (EU) 2023/956 na nacionalni ravni bi morale države članice zagotoviti, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih funkcij in dolžnosti.

(26)

Stroške, nastale v zvezi z vzpostavitvijo, delovanjem in upravljanjem skupne osrednje platforme, bi bilo treba financirati s pristojbinami, ki jih plačajo pooblaščeni deklaranti CBAM. Te stroške bi bilo treba za čas trajanja prve pogodbe o skupnem javnem naročilu za vzpostavitev, delovanje in upravljanje skupne osrednje platforme sprva kriti iz splošnega proračuna Unije, in v ta namen bi bilo treba prihodke, ustvarjene s temi pristojbinami, dodeliti proračunu Unije za kritje teh stroškov. Glede na naravo teh prihodkov je primerno, da se obravnavajo kot notranji namenski prejemki. Vse prihodke, ki ostanejo po kritju teh stroškov, bi bilo treba dodeliti proračunu Unije. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme delegirane akte, ki določajo strukturo in raven pristojbin, tako da sta organizacija in uporaba skupne osrednje platforme stroškovno učinkoviti, da se pristojbine določijo tako, da se strogo krijejo le relevantni stroški, in da se preprečijo nepotrebni upravni stroški. Poleg tega bi morala Komisija sprejeti delegirane akte, ki za čas trajanja nadaljnjih pogodb o skupnem javnem naročilu določajo, da se s pristojbinami neposredno financirajo stroški delovanja in upravljanja platforme.

(27)

Da bi pooblaščenim deklarantom CBAM zagotovili dovolj časa, da se pripravijo na izpolnjevanje spremenjenih obveznosti iz Uredbe (EU) 2023/956, bi morale države članice leta 2027 začeti prodajati kupone CBAM za emisije, vgrajene v blagu, uvoženem v letu 2026. Cena kuponov CBAM, ki so bili kupljeni leta 2027 in ustrezajo emisijam, vgrajenim v blagu, uvoženem v Unijo leta 2026, bi morala odražati cene pravic iz EU ETS v letu 2026.

(28)

Obveznost pooblaščenih deklarantov CBAM za zagotavljanje, da število kuponov CBAM na njihovem računu v registru CBAM ob koncu vsakega četrtletja ustreza vsaj 80 % emisij, vgrajenih v blagu, ki so ga uvozili od začetka leta, ne ustreza dovolj pričakovani finančni prilagoditvi. Zato je treba odstotek zmanjšati z 80 % na 50 % in vključiti brezplačno dodelitev pravic iz EU ETS. Poleg tega bi moral imeti pooblaščeni deklarant CBAM možnost, da se opre na informacije, predložene v deklaraciji CBAM v preteklem letu, za isto blago in iste tretje države.

(29)	Podobno bi bilo treba omejitev odkupa natančneje uskladiti s številom kuponov CBAM, ki jih morajo pooblaščeni deklaranti CBAM kupiti v letu uvoza.

(30)	Ker se kuponi CBAM prekličejo brez kakršnega koli nadomestila, izmenjava informacij s skupne osrednje platforme z registrom CBAM ob koncu delovnega dne ni potrebna.

(31)

Kadar pooblaščeni deklarant CBAM zaradi nepravilnih informacij, ki jih je predložila tretja oseba, in sicer upravljavec, preveritelj ali neodvisna oseba, ki potrjuje dokumentacijo o ceni ogljika, ne preda pravilnega števila kuponov CBAM, bi morali imeti pristojni organi možnost, da pri uporabi kazni upoštevajo zadevne posebne okoliščine, kot so trajanje, resnost, obseg, namernost ali malomarnost ali ponovitev neizpolnjevanja obveznosti ali intenzivnost sodelovanja pooblaščenega deklaranta CBAM. To bi omogočilo znižanje zneska kazni v primeru manjših ali nenamernih napak.

(32)

Uvoznikom, ki niso pooblaščeni deklaranti CBAM in ki presežejo enotni masni prag, bi bilo treba naložiti kazen iz člena 26(2a). V ta namen bi bilo treba upoštevati vse emisije, vgrajene v blagu, ki ga tak uvoznik brez dovoljenja uvozi v zadevnem koledarskem letu. Primerno je določiti, da plačilo kazni uvoznika odveže obveznosti, da za isti uvoz predloži deklaracijo CBAM in preda kupone CBAM. Da bi upoštevali manjšo kršitev ali njeno nenamerno naravo, bi morali imeti pristojni organi možnost, da naložijo nižjo kazen, kadar je enotni masni prag presežen za največ 10 % ali kadar je uvoznik začasno še naprej uvažal blago in je bila njegova vloga za status pooblaščenega deklaranta CBAM zavrnjena.

(33)

Uredba (EU) 2023/956 se uporablja za določeno ogljično intenzivno blago, uvoženo v Unijo. Blago navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/956 na seznamu cementa vključuje „druge kaolinske gline“. Čeprav so kalcinirane kaolinske gline ogljično intenzivni proizvodi, to ne velja za nekalcinirane kaolinske gline. Zato bi bilo treba nekalcinirane kaolinske gline izključiti s področja uporabe Uredbe (EU) 2023/956.

(34)

V Prilogi II k Uredbi (EU) 2023/956 je navedeno blago, pri katerem bi bilo treba za izračun vgrajenih emisij upoštevati le neposredne emisije. Pri blagu, ki ni navedeno v Prilogi II, bi bilo treba upoštevati neposredne in posredne emisije. Ker posredne emisije pri proizvodnji električne energije niso relevantne, bi bilo treba na seznam blaga v navedeni prilogi dodati električno energijo.

(35)

Poenostaviti je treba načine za določanje privzetih vrednosti, kadar za določeno vrsto blaga zanesljivi podatki za državo izvoznico ne bi bili na voljo. V takih primerih bi bilo treba za preprečitev selitve virov CO2 privzeto vrednost določiti na raven povprečne emisijske intenzivnosti desetih držav izvoznic z največjo emisijsko intenzivnostjo, za katere so na voljo zanesljivi podatki, kar je ustrezno povprečje za zagotovitev okoljskega cilja CBAM. To ne posega v možnost, da se te privzete vrednosti prilagodijo na podlagi značilnosti posameznih regij na podlagi točke 7 Priloge IV k Uredbi (EU) 2023/956.

(36)

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (EU) 2023/956 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije po potrebi sprejme akte za spremembo enotnega masnega praga iz Priloge VII k navedeni uredbi, kot je določeno v skladu s členom 2(3a) navedene uredbe, in dopolnitev navedene uredbe, da se določi, da se s pristojbinami, ki jih plačajo pooblaščeni deklaranti CBAM, neposredno financirajo stroški delovanja in upravljanja skupne osrednje platforme. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(37)

Ker ciljev te uredbe, in sicer poenostavitve nekaterih obveznosti in okrepitve mehanizma, ki ga je Unija sprejela za preprečevanje selitve virov CO2 in s tem zmanjšanje svetovnih emisij ogljika, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(38)	Da se omogoči pravočasno sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov na podlagi Uredbe (EU) 2023/956, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(39)	Uredbo (EU) 2023/956 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2023/956

Uredba (EU) 2023/956 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se ta uredba ne uporablja za blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti na podlagi člena 1, točka 49, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (*1).

(*1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2015/2446/oj).“;"

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	električno energijo, proizvedeno v epikontinentalnem pasu ali izključni ekonomski coni države članice ali države ali ozemlja iz točk 1 in 2 Priloge III;

(b)	vodik, ki izvira iz epikontinentalnega pasu ali izključne ekonomske cone države članice ali države ali ozemlja iz točke 1 Priloge III.“

;

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Izvzetje de minimis

1. Uvoznik, vključno s katerim koli uvoznikom s statusom pooblaščenega deklaranta CBAM, je izvzet iz obveznosti iz te uredbe, kadar neto masa vsega blaga, ki ga uvozi v danem koledarskem letu, kumulativno ne presega enotnega masnega praga iz točke 1 Priloge VII (v nadaljnjem besedilu: enotni masni prag). Ta prag se uporablja za skupno neto maso blaga v okviru vseh oznak KN, združenih po uvozniku in koledarskem letu. V takem primeru uvoznik, vključno z uvoznikom, ki ima status pooblaščenega deklaranta CBAM, to izvzetje prijavi v ustrezni carinski deklaraciji.

2. Kadar uvoznik, vključno s katerim koli uvoznikom, ki ima status pooblaščenega deklaranta CBAM, v zadevnem koledarskem letu preseže enotni masni prag, za uvoznika ali pooblaščenega deklaranta CBAM veljajo vse obveznosti iz te uredbe v zvezi z vsemi emisijami, vgrajenimi v vsem blagu, uvoženem v tem koledarskem letu.

3. Komisija do 30. aprila v vsakem koledarskem letu na podlagi podatkov o uvozu za predhodnih 12 koledarskih mesecev oceni, ali enotni masni prag zagotavlja, da se odstavek 1 tega člena uporablja za največ 1 % emisij, vgrajenih v uvoženem blagu in oplemenitenih proizvodih. Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirane akte za spremembo enotnega masnega praga z uporabo metodologije iz točke 2 Priloge VII, kadar vrednost nastalega praga odstopa od veljavnega praga za več kot 15 ton. Spremenjeni enotni masni prag se uporablja od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

4. Ta člen se ne uporablja za uvoz električne energije ali vodika.“

;

(3)

člen 3 se spremeni:

(a)

točka 15 se nadomesti z naslednjim:

„(15)

‚uvoznik‘ pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet ali predloži obračun zaključka v skladu s členom 175(5) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 v svojem imenu in za svoj račun, ali, kadar carinsko deklaracijo vloži posredni carinski zastopnik v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, osebo, v imenu katere je taka deklaracija vložena;“

;

(b)

točka 31 se nadomesti z naslednjim:

„(31)

‚upravljavec‘ pomeni vsako osebo, ki upravlja ali nadzoruje napravo v tretji državi, vključno z obvladujočo družbo, ki nadzoruje napravo v tretji državi;“

;

(4)

člen 5 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Vsak uvoznik s sedežem v državi članici pred uvozom blaga na carinsko območje Unije zaprosi za status pooblaščenega deklaranta CBAM (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za pridobitev dovoljenja).“ ;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a. Posredni carinski zastopnik pridobi status pooblaščenega deklaranta CBAM pred uvozom blaga na carinsko območje Unije. Posredni carinski zastopnik deluje kot pooblaščeni deklarant CBAM, kadar ga imenuje uvoznik v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013 in se posredni carinski zastopnik strinja, da bo deloval kot pooblaščeni deklarant CBAM, ne glede na to, ali je uvoznik izvzet iz obveznosti iz te uredbe na podlagi člena 2a te uredbe.

1b. Kadar se uporablja člen 2a, uvoznik vloži zahtevek za pridobitev dovoljenja v primerih, ko ta uvoznik pričakuje, da bo presegel enotni masni prag.“

;

(c)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Kadar uvoznik nima sedeža v državi članici, posredni carinski zastopnik pridobi status pooblaščenega deklaranta CBAM ne glede na to, ali je uvoznik izvzet iz obveznosti iz te uredbe na podlagi člena 2a.“ ;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Kadar posredni carinski zastopnik deluje kot pooblaščeni deklarant CBAM v imenu uvoznika, za posrednega carinskega zastopnika v zvezi z blagom, ki ga ta posredni carinski zastopnik uvozi v imenu tega uvoznika, veljajo obveznosti, ki veljajo za uvoznika na podlagi te uredbe.“

;

(e)

odstavek 5 se spremeni:

(i)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	ocenjena količina uvoza blaga na carinsko območje Unije po vrstah blaga in informacije o državah članicah uvoza za koledarsko leto, v katerem se vloži zahtevek, in za naslednje koledarsko leto;“

;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(ga)

številko potrdila pooblaščenega gospodarskega subjekta, če je bil vložniku podeljen status pooblaščenega gospodarskega subjekta, v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 952/2013;“

;

(f)

vstavi se naslednji odstavek:

„7a. Pooblaščeni deklarant CBAM lahko predložitev deklaracij CBAM iz člena 6 prenese na osebo, ki deluje za račun in v imenu tega pooblaščenega deklaranta CBAM. Pooblaščeni deklarant CBAM ostaja odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, ki se uporabljajo zanj na podlagi te uredbe.“

;

(5)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Vsak pooblaščeni deklarant CBAM do 30. septembra posameznega leta, prvič pa leta 2027 za leto 2026, uporabi register CBAM iz člena 14 za predložitev deklaracije CBAM za predhodno koledarsko leto.

2. Deklaracija CBAM vsebuje naslednje informacije:

(a)	skupno količino za vsako vrsto blaga, uvoženega v predhodnem koledarskem letu, izraženo v megavatnih urah za električno energijo in v tonah za drugo blago, vključno z uvoženim blagom pod enotnim masnim pragom;

(b)

skupne emisije, vgrajene v blago iz točke (a) tega odstavka, izražene v tonah emisij CO2e na megavatno uro električne energije ali, za drugo blago, v tonah emisij CO2e na tono vsake vrste blaga, ki se izračunajo v skladu s členom 7 in, kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih emisij, preverijo v skladu s členom 8;

(c)

skupno število kuponov CBAM, ki jih je treba predati in ustrezajo skupnim vgrajenim emisijam iz točke (b) tega odstavka, po odbitku zaradi cene ogljika, plačane v tretji državi v skladu s členom 9, in prilagoditvi v skladu s členom 31, potrebni zaradi upoštevanja obsega, v katerem se pravice iz EU ETS dodeljujejo brezplačno;

(d)	kadar je ustrezno, izvode poročil o preverjanju, ki jih na podlagi člena 8 in Priloge VI izdajo akreditirani preveritelji.“

;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s standardno obliko deklaracije CBAM, vključno s podrobnimi informacijami za vsako napravo in državo porekla ali drugo tretjo državo ter vrsto blaga, ki jih je treba sporočiti za potrditev skupnih vrednosti iz odstavka 2 tega člena, zlasti kar zadeva vgrajene emisije, plačano ceno ogljika, privzeto ceno ogljika za namene člena 9(4), postopkom za predložitev deklaracije CBAM prek registra CBAM ter ureditvami za predajo kuponov CBAM iz odstavka 2, točka (c), tega člena v skladu s členom 22(1), zlasti kar zadeva postopek in izbiro kuponov, ki jih je treba predati, s strani pooblaščenega deklaranta CBAM. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).“

;

(6)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Emisije, vgrajene v blagu, ki ni električna energija, se določijo:

(a)	na podlagi dejanskih emisij v skladu z metodami iz točk 2 in 3 Priloge IV ali

(b)	glede na privzete vrednosti v skladu z metodami iz točke 4.1 Priloge IV.“

;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pooblaščeni deklarant CBAM vodi evidenco informacij, potrebnih za izračun vgrajenih emisij v skladu z zahtevami iz Priloge V. Ta evidenca je dovolj podrobna, da, kadar je ustrezno, preveriteljem, akreditiranim na podlagi člena 18, omogoča preverjanje vgrajenih emisij v skladu s členom 8 in Prilogo VI, Komisiji in pristojnemu organu pa pregled deklaracije CBAM v skladu s členom 19(2).“

;

(c)

v odstavku 7 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

uporabo elementov metod izračuna iz Priloge IV, vključno z določitvijo meja sistemov proizvodnih procesov, ki bi morale biti usklajene s tistimi, zajetimi v EU ETS, in ustreznih vhodnih materialov, emisijskih faktorjev, vrednosti dejanskih emisij, specifičnih za napravo, privzetih vrednosti in njihove uporabe za posamezno blago, ter določanje metod za zagotavljanje zanesljivosti podatkov, na podlagi katerih se določijo privzete vrednosti, vključno s stopnjo podrobnosti podatkov ter vključno z nadaljnjo specifikacijo blaga, ki se šteje kot ‚preprosto blago‘ in ‚kompleksno blago‘ za namene točke 1 Priloge IV. V teh izvedbenih aktih se določijo tudi elementi dokazov, ki dokazujejo, da so izpolnjena merila, potrebna za utemeljitev uporabe dejanskih emisij za uvoženo električno energijo in za električno energijo, porabljeno v proizvodnih procesih blaga za namene odstavkov 2, 3 in 4, ki so navedeni v točkah 5 in 6 Priloge IV, ter“

;

(7)

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih emisij, pooblaščeni deklarant CBAM zagotovi, da je skupne vgrajene emisije, prijavljene v deklaraciji CBAM, predloženi na podlagi člena 6, preveril preveritelj, akreditiran na podlagi člena 18, na podlagi načel preverjanja iz Priloge VI.“

;

(8)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Cena ogljika, plačana v tretji državi

1. Kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih emisij, lahko pooblaščeni deklarant CBAM v deklaraciji CBAM zahteva zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih mora predati, da bi se upoštevala cena ogljika, plačana za prijavljene vgrajene emisije v tretji državi. Zmanjšanje se lahko zahteva le, če je bila cena ogljika dejansko plačana v tretji državi. V takem primeru se upoštevajo vsi rabati ali druge oblike nadomestil, ki so na voljo v tej državi in bi povzročile znižanje te cene ogljika.

2. Pooblaščeni deklarant CBAM vodi evidenco dokumentacije, potrebne za dokazovanje, da je bila za prijavljene vgrajene emisije dejansko plačana cena ogljika v tretji državi, kot je navedeno v odstavku 1. Pooblaščeni deklarant CBAM zlasti hrani dokaze v zvezi z vsemi razpoložljivimi rabati ali drugimi oblikami nadomestil, predvsem sklice na ustrezno zakonodajo v navedeni državi. Informacije iz te dokumentacije potrdi oseba, ki je neodvisna od pooblaščenega deklaranta CBAM in od organov tretje države. V dokumentaciji se navedejo ime in kontaktne informacije te neodvisne osebe. Pooblaščeni deklarant CBAM hrani tudi dokaze o dejanskem plačilu cene ogljika.

3. Pooblaščeni deklarant CBAM hrani evidenco iz odstavka 2 do konca četrtega leta po letu, v katerem je bila ali bi morala biti predložena deklaracija CBAM.

4. Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 lahko pooblaščeni deklarant CBAM v deklaraciji CBAM zahteva zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati, da bi se upoštevala cena ogljika, plačana za prijavljene vgrajene emisije na podlagi letnih privzetih cen ogljika. V takem primeru se upoštevajo vsi rabati ali druge oblike nadomestil, ki so na voljo v tej državi in bi povzročile znižanje te cene ogljika. Zmanjšanje se lahko uveljavlja le, kadar je bila cena ogljika določena s pravili, ki se uporabljajo v tretji državi, in se za to tretjo državo lahko določi, tudi na konservativni podlagi, letna privzeta cena ogljika. Kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi privzetih vrednosti, je mogoče zahtevati znižanje cene ogljika le na podlagi letnih privzetih cen ogljika.

Komisija lahko od leta 2027 za tretje države, v katerih veljajo pravila o oblikovanju cen ogljika, določi privzete cene ogljika in jih da na voljo v registru CBAM iz člena 14 ter objavi metodologijo za njihov izračun. Komisija se pri tem opre na najboljše razpoložljive podatke iz zanesljivih, javno dostopnih informacij in informacij, ki jih zagotovijo te tretje države. Komisija upošteva vse rabate ali druge oblike nadomestil, ki so na voljo v zadevni tretji državi in bi povzročile znižanje privzete cene ogljika.

5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s pretvorbo letne povprečne dejansko plačane cene ogljika v skladu z odstavkom 1 tega člena in letnih privzetih cen ogljika, določenih v skladu z odstavkom 4 tega člena, v ustrezno zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati. Ti akti urejajo tudi pretvorbo cene ogljika, izražene v tuji valuti, v eure po letnem povprečnem menjalnem tečaju, potrebne dokaze o dejanskem plačilu cene ogljika, primere vseh ustreznih rabatov ali drugih oblik nadomestil iz odstavka 1 tega člena, kvalifikacije neodvisne osebe iz odstavka 2 tega člena in pogoje za potrjevanje neodvisnosti te osebe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).“

;

(9)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Registracija upravljavcev in naprav v tretjih državah

1. Na zahtevo upravljavca, ki upravlja napravo v tretji državi, Komisija informacije o tem upravljavcu in njegovi napravi registrira v registru CBAM iz člena 14.

2. Zahtevek za registracijo iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije, ki jih je treba ob registraciji vključiti v register CBAM:

(a)	ime, naslov, registracijsko številko podjetja ali dejavnosti ter kontaktne informacije upravljavca in, če je ustrezno, njegovih obvladujočih subjektov, vključno z obvladujočo družbo tega upravljavca, skupaj z dokazili;

(b)	lokacijo vsake naprave, vključno s popolnim naslovom in zemljepisnimi koordinatami, izraženimi v zemljepisni dolžini in zemljepisni širini, ki vključujeta šest decimalk;

(c)	glavno gospodarsko dejavnost naprave.

3. Komisija upravljavca uradno obvesti o registraciji v registru CBAM. Registracija velja pet let od datuma uradne obvestitve upravljavca naprave.

4. Upravljavec brez odlašanja obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij iz odstavka 2, ki nastanejo po registraciji, Komisija pa ustrezne informacije posodobi v registru CBAM.

5. Upravljavec:

(a)	določi vgrajene emisije, izračunane v skladu z metodami iz Priloge IV, po vrstah blaga, proizvedenega v napravi iz odstavka 1 tega člena;

(b)	zagotovi, da vgrajene emisije iz točke (a) tega odstavka v skladu z načeli preverjanja iz Priloge VI preveri preveritelj, akreditiran na podlagi člena 18;

(c)

štiri leta po opravljenem preverjanju hrani izvod poročila o preverjanju in evidenco informacij, potrebnih za izračun emisij, vgrajenih v blagu, v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi V, ter, kadar je ustrezno, hrani izvod dokumentacije, potrebne za dokazovanje, da je bila za prijavljene vgrajene emisije dejansko plačana cena ogljika v tretji državi, do konca četrtega leta po letu, v katerem je neodvisna oseba potrdila informacije iz navedene dokumentacije v skladu s členom 9(2);

(d)	določi, kadar je ustrezno, ceno ogljika, plačano v tretji državi v skladu s členom 9, ter naloži spremno dokumentacijo in dokazila.

6. Evidenca iz odstavka 5, točka (c), tega člena je dovolj podrobna, da omogoča preverjanje vgrajenih emisij v skladu s členom 8 in Prilogo VI ter v skladu s členom 19 pregled deklaracije CBAM, ki jo je predložil pooblaščeni deklarant CBAM, ki so mu bile zadevne informacije razkrite v skladu z odstavkom 7 tega člena.

7. Upravljavec lahko informacije o preverjanju vgrajenih emisij in cene ogljika, plačane v tretji državi, iz odstavka 5 tega člena razkrije pooblaščenemu deklarantu CBAM. Pooblaščeni deklarant CBAM ima pravico, da te razkrite informacije uporabi za izpolnitev obveznosti iz člena 8.

8. Upravljavec lahko kadar koli zaprosi, naj se ga izbriše iz registra CBAM. Komisija na tako zahtevo in po tem, ko uradno obvesti pristojne organe, izbriše upravljavca in informacije o tem upravljalcu in njegovi napravi iz registra CBAM, če take informacije niso potrebne za pregled predloženih deklaracij CBAM. Komisija lahko, potem ko je zadevnemu upravljavcu dala možnost, da se zagovarja, in se posvetovala z ustreznimi pristojnimi organi, informacije izbriše tudi, če Komisija ugotovi, da informacije o tem upravljavcu niso več točne. Komisija o takih izbrisih obvesti pristojne organe.“

;

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Registracija akreditiranih preveriteljev

1. Kadar se v skladu s členom 18 podeli akreditacija, preveritelj pristojnemu organu države članice, v kateri ima nacionalni akreditacijski organ sedež, predloži zahtevek za registracijo v registru CBAM. Preveritelj predloži zahtevek za registracijo v dveh mesecih od dneva, ko mu je bila podeljena akreditacija, vendar ne pred 1. septembrom 2026. Pristojni organ registrira informacije o akreditiranem preveritelju v registru CBAM.

2. Zahtevek za registracijo v registru CBAM iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	ime in edinstveno akreditacijsko identifikacijo preveritelja;

(b)	obseg akreditacije, pomemben za CBAM;

(c)	državo sedeža preveritelja;

(d)	datum začetka veljavnosti akreditacije in datum izteka veljavnosti potrdil o akreditaciji, pomembnih za CBAM;

(e)	vse informacije o upravnih ukrepih, naloženih preveritelju, ki so pomembne za CBAM;

(f)	kopijo potrdila o akreditaciji, pomembnega za CBAM.

Informacije iz prvega pododstavka se vključijo v register CBAM ob registraciji preveritelja.

3. Pristojni organ uradno obvesti preveritelja o registraciji v registru CBAM. Pristojni organ o registraciji preko registra CBAM obvesti tudi Komisijo in druge pristojne organe.

4. Preveritelj uradno obvesti pristojni organ o vseh spremembah informacij iz odstavka 2, ki so nastale po registraciji v register CBAM. Pristojni organ zagotovi, da je register CBAM ustrezno posodobljen.

5. Preveritelj za namene člena 10(5), točka (b), uporablja register CBAM za preverjanje vgrajenih emisij.

6. Pristojni organ izbriše preveritelja iz registra CBAM, kadar preveritelj ni več akreditiran na podlagi člena 18 ali kadar preveritelj ni izpolnil obveznosti iz odstavka 4 tega člena. Pristojni organ o izbrisu obvesti Komisijo in druge pristojne organe. Pristojni organ izbriše iz registra CBAM informacije o tem akreditiranem preveritelju, če niso potrebne za pregled predloženih deklaracij CBAM.“

;

(11)

člen 11 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vsaka država članica imenuje pristojni organ za izvajanje funkcij in dolžnosti na podlagi te uredbe, o tem obvesti Komisijo ter zagotovi, da ima pristojni organ vsa potrebna pooblastila za opravljanje teh funkcij in dolžnosti.“ ;

(b)	doda se naslednji odstavek: „3. Za namene poročila iz člena 30(6) pristojni organi na zahtevo Komisije in na podlagi vprašalnika zagotovijo ustrezne informacije o izvajanju te uredbe.“ ;

(12)

člen 14 se spremeni:

(a)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Register CBAM v ločenem razdelku vsebuje informacije o upravljavcih in napravah v tretjih državah, registriranih v skladu s členom 10(2), ter informacije o akreditiranih preveriteljih, registriranih v skladu s členom 10a.

4. Informacije v registru CBAM iz odstavkov 2 in 3 so zaupne, razen imen, naslovov, registracijskih številk podjetij ali dejavnosti, kontaktnih informacij upravljavcev, lokacij naprav v tretjih državah in informacij o akreditiranih preveriteljih iz člena 10a(2). Upravljavec se lahko odloči, da svojega imena, naslova, registracijske številke podjetja ali dejavnosti, kontaktnih informacij in lokacije svojih naprav ne bo razkril javnosti. Komisija omogoči dostop do javnih informacij v registru CBAM v interoperabilni obliki.“

;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z infrastrukturo ter specifičnimi procesi in postopki registra CBAM, vključno z analizo tveganja iz člena 15, elektronskimi podatkovnimi zbirkami z informacijami iz odstavkov 2 in 3 tega člena, postopki in tehničnimi zahtevami za pooblastilo iz člena 5(7a), podatki o računih v registru CBAM iz člena 16, prenosom informacij o prodaji in odkupu kuponov CBAM iz člena 20 v register CBAM, navzkrižnim preverjanjem informacij iz člena 25(3) in informacij iz člena 25a(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).“

;

(13)

člen 17 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim pododstavkom:

„Pristojni organ se lahko pred podelitvijo statusa pooblaščenega deklaranta CBAM prek registra CBAM posvetuje z ustreznimi pristojnimi organi ali Komisijo o izpolnjevanju meril iz odstavka 2. Posvetovanje ne sme trajati dlje od 15 koledarskih dni.“

;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Če vložnik ni obstajal dve poslovni leti pred letom, v katerem je vložen zahtevek v skladu s členom 5(1), pristojni organ zahteva predložitev jamstva za namene izpolnitve meril iz odstavka 2, točka (b), tega člena.

Pristojni organ znesek tega jamstva določi pri znesku, izračunanem kot skupna vrednost števila kuponov CBAM, ki bi jih moral pooblaščeni deklarant CBAM predati v skladu s členom 22 za uvoz blaga, prijavljenega v skladu s členom 5(5), točka (g), ob upoštevanju prilagoditve, potrebne zaradi upoštevanja obsega, v katerem se pravice iz EU ETS dodeljujejo brezplačno v skladu s členom 31. Predloženo jamstvo je bančno jamstvo, ki ga na prvi poziv plača finančna institucija, ki deluje v Uniji, ali druga oblika jamstva, ki nudi enakovredno zagotovilo.“

;

(c)	odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „7. Pristojni organ jamstvo sprosti nemudoma po 30. septembru drugega leta, v katerem je pooblaščeni deklarant CBAM v skladu s členom 22 predal kupone CBAM.“ ;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„7a. Kadar uvoznik ali posredni carinski zastopnik do 31. marca 2026 vloži zahtevek v skladu s členom 5, lahko tak uvoznik ali posredni carinski zastopnik z odstopanjem od člena 4 začasno še naprej uvaža blago, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve na podlagi tega člena.

Kadar pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja v skladu z odstavkom 3 tega člena, pristojni organ v enem mesecu od datuma odločitve ugotovi, kakšne so emisije, vgrajene v blagu, uvoženem med 1. januarjem 2026 in datumom odločitve, na podlagi informacij, sporočenih v skladu s členom 25(3), in glede na privzete vrednosti v skladu z metodami iz Priloge IV ter na podlagi vseh drugih ustreznih informacij.

Te ugotovljene emisije se uporabijo za izračun kazni v skladu s členom 26(2a).“

;

(e)

v odstavku 8 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Preden pristojni organ prekliče status pooblaščenega deklaranta CBAM, mu omogoči, da se o tem izjavi. Pristojni organ se lahko prek registra CBAM posvetuje z ustreznimi pristojnimi organi ali Komisijo o pogojih in merilih za preklic. Posvetovanje ne sme trajati dlje od 15 koledarskih dni.“

;

(f)

v odstavku 10 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	posebne roke, obseg in format posvetovalnega postopka iz odstavkov 1 in 8 tega člena.“

;

(14)

člen 18 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se črta;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Nacionalni akreditacijski organ lahko na zahtevo akreditira pravno osebo kot preveritelja za namene te uredbe, kadar na podlagi predložene dokumentacije meni, da ima ta oseba sposobnost uporabe načel preverjanja iz Priloge VI pri izvajanju nalog preverjanja vgrajenih emisij na podlagi členov 8 in 10. Kadar je pravna oseba v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067 akreditiran za posamezno skupino dejavnosti, nacionalni akreditacijski organ tako akreditacijo upošteva pri ocenjevanju kvalifikacij akreditiranega preveritelja, potrebnih za opravljanje preverjanja za namene te uredbe.“

;

(15)	v členu 19(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija tudi omogoča izmenjavo informacij s pristojnimi organi o goljufivih dejanjih, ugotovitvah, sprejetih na podlagi člena 25a, in kaznih, naloženih v skladu s členom 26.“ ;

(16)

člen 20 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Država članica od 1. februarja 2027 prodaja kupone CBAM na skupni osrednji platformi pooblaščenim deklarantom CBAM, ki imajo sedež v tej državi članici.“ ;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Informacije o prodaji in odkupu kuponov CBAM se s skupne osrednje platforme ob koncu vsakega delovnega dne prenesejo v register.“ ;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„5a. Stroški, nastali v zvezi z vzpostavitvijo, delovanjem in upravljanjem skupne osrednje platforme, se financirajo s pristojbinami, ki jih plačajo pooblaščeni deklaranti CBAM.

Ti stroški se za čas trajanja prve pogodbe o skupnem javnem naročilu za vzpostavitev, delovanje in upravljanje skupne osrednje platforme sprva krijejo iz splošnega proračuna Unije. V ta namen prihodki, ustvarjeni s pristojbinami, pomenijo notranje namenske prejemke v skladu s členom 21(3), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (*2). Ti prihodki se dodelijo za kritje stroškov vzpostavitve, delovanja in upravljanja skupne osrednje platforme. Vsi prihodki, ki ostanejo po kritju teh stroškov, se dodelijo proračunu Unije.

Komisija za čas trajanja nadaljnjih pogodb o skupnem javnem naročilu za delovanje in upravljanje skupne osrednje platforme sprejme delegirani akt v skladu s členom 28 za dopolnitev te uredbe, da se s pristojbinami, ki jih plača pooblaščeni deklarant CBAM, neposredno financirajo stroški delovanja in upravljanja skupne osrednje platforme.

(*2) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).“;"

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za dopolnitev te uredbe z natančnejšo določitvijo časovnega načrta, upravljanja, strukture in višine pristojbin ter drugih vidikov, povezanih z upravljanjem prodaje in odkupa kuponov CBAM, kot tudi organizacije in uporabe skupne osrednje platforme, pri čemer si prizadeva za usklajenost s postopki iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2830 (*3). Z delegiranimi akti se zagotovi, da sta organizacija in uporaba skupne osrednje platforme stroškovno učinkoviti, da je višina pristojbin določena tako, da se strogo krijejo le relevantni stroški in da se preprečijo nepotrebni upravni stroški.

(*3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2830 z dne 17. oktobra 2023 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov (UL L, 2023/2830, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2830/oj).“;"

(17)

člen 21 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „1. Komisija za vsak koledarski teden v skladu s postopki iz Delegirane uredbe (EU) 2023/2830 izračuna ceno kuponov CBAM kot povprečje končnih cen pravic iz EU ETS v dražbenem sistemu.“ ;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 Komisija izračuna ceno kuponov CBAM, ki ustreza vgrajenim emisijam, prijavljenim za leto 2026 v skladu s členom 6(2), točka (b), kot četrtletno povprečje končnih cen pravic iz EU ETS v dražbenem sistemu v skladu s postopki iz Delegirane uredbe (EU) 2023/2830 v četrtletju, v katerem je bilo uvoženo blago, v katerega so bile te emisije vgrajene.“

;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov o uporabi metodologije iz odstavkov 1 in 1a tega člena za izračun cene kuponov CBAM in praktično ureditev za objavo te cene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).“

;

(18)

člen 22 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pooblaščeni deklarant CBAM prek registra CBAM vsako leto do 30. septembra, prvič pa leta 2027 za leto 2026, preda število kuponov CBAM, ki ustreza vgrajenim emisijam, prijavljenim v skladu s členom 6(2), točka (c), in preverjenim v skladu s členom 8, za koledarsko leto pred letom predaje. Komisija predane kupone CBAM izbriše iz registra CBAM. Pooblaščeni deklarant CBAM zagotovi, da je na njegovem računu v registru CBAM na voljo zahtevano število kuponov CBAM.“

;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pooblaščeni deklarant CBAM od leta 2027 dalje zagotovi, da število kuponov CBAM na njegovem računu v registru CBAM ob koncu vsakega četrtletja ustreza vsaj 50 % emisij, vgrajenih v vsem blagu, ki ga je uvozil od začetka koledarskega leta, kakor so določene na podlagi česar koli od naslednjega:

(a)	privzetih vrednosti v skladu z metodami iz Priloge IV brez pribitka iz točke 4.1 navedene priloge ali

(b)	števila kuponov CBAM, predanih v skladu z odstavkom 1 za koledarsko leto pred letom predaje, če se carinska deklaracija za uvoz blaga glede na oznako KN in države porekla nanaša na enako blago kot deklaracija CBAM, predložena v koledarskem letu pred tekočim letom.

Za namene tega odstavka se upošteva prilagoditev za brezplačno dodeljevanje iz člena 31.“

;

(c)	vstavi se naslednji odstavek: „2a. Pooblaščeni deklarant CBAM izpolni obveznost iz odstavka 2 do konca četrtletja po četrtletju, v katerem je presežen enotni masni prag.“ ;

(19)

člen 23 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija v imenu države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež, odkupi presežne kupone CBAM prek skupne osrednje platforme iz člena 20. Pooblaščeni deklarant CBAM zahtevek za odkup predloži do 31. oktobra vsakega leta, v katerem se kuponi CBAM predajo.“

;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Število kuponov CBAM, ki so predmet odkupa, kakor je navedeno v odstavku 1, je omejeno na skupno število kuponov CBAM, ki jih je pooblaščeni deklarant CBAM bil dolžan kupiti na podlagi člena 22(2) v koledarskem letu nakupa kuponov CBAM.

Kadar pooblaščeni deklarant CBAM, ki je v koledarskem letu kupoval kupone CBAM na podlagi pričakovanja, da bo presegel enotni masni prag, takega praga ne preseže, se na njegovo zahtevo vsi ti kuponi CBAM odkupijo na podlagi odstavka 1 tega člena.“

;

(c)	vstavi se naslednji odstavek: „2a. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko kuponi CBAM, kupljeni leta 2027 za vgrajene emisije za leto 2026, odkupijo samo leta 2027.“ ;

(20)

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Preklic kuponov CBAM

1. Komisija vsako leto 1. novembra prekliče vse kupone CBAM, ki so bili kupljeni v predprejšnjem koledarskem letu in so v registru CBAM ostali na računu pooblaščenega deklaranta CBAM. Ti kuponi CBAM se prekličejo brez nadomestila.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 Komisija 1. novembra 2027 prekliče vse kupone CBAM, kupljene za vgrajene emisije za leto 2026. Ti kuponi CBAM se prekličejo brez nadomestila.

3. Kadar v državi članici poteka spor o številu kuponov CBAM, ki bi jih bilo treba predati, Komisija zadrži preklic kuponov CBAM v obsegu, o katerem poteka spor. Pristojni organ države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM sedež, Komisiji brez odlašanja sporoči vse relevantne informacije o tem.“

;

(21)

v členu 25 se odstavki 1 do 4 nadomestijo z naslednjim:

„1. Brez poseganja v člen 2a carinski organi ne dovolijo uvoza blaga nobeni osebi, ki ni pooblaščeni deklarant CBAM.

2. Carinski organi Komisiji redno in samodejno, zlasti prek mehanizma za nadzor, vzpostavljenega na podlagi člena 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013, sporočajo specifične informacije o blagu, prijavljenem za uvoz. Te informacije vključujejo številko EORI ali obliko identifikacije uvoznika ali pooblaščenega deklaranta CBAM, prijavljeno v skladu s členom 6(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, ter številko računa CBAM pooblaščenega deklaranta CBAM, osemmestno oznako KN blaga, količino, državo porekla, datum carinske deklaracije in carinski postopek. Kadar uvoznik nima številke EORI, carinski organi Komisiji sporočijo tudi njegovo ime, naslov in, kadar so na voljo, njegove kontaktne informacije.

3. Komisija informacije iz odstavka 2 tega člena redno sporoča pristojnemu organu države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM ali uvoznik sedež, in za vsakega deklaranta CBAM navzkrižno preveri te informacije glede na podatke v registru CBAM na podlagi člena 14.

4. Carinski organi lahko v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Komisiji in pristojnemu organu države članice, ki je podelil status pooblaščenega deklaranta CBAM, ali pristojnemu organu države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant CBAM ali uvoznik sedež, sporočijo zaupne informacije, ki jih carinski organi pridobijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali so jim zaupno posredovane.“

;

(22)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Spremljanje in izvrševanje enotnega masnega praga

1. Komisija spremlja uvoz blaga zaradi spremljanja skladnosti z enotnim masnim pragom.

Skladnost z enotnim masnim pragom lahko spremljajo tudi pristojni organi države članice, v kateri ima uvoznik sedež.

Komisija s pristojnimi organi prek registra CBAM redno in samodejno izmenjuje informacije, potrebne za spremljanje uvoznikov. Take informacije vsebujejo tudi seznam uvoznikov, ki presegajo 90 % enotnega masnega praga.

2. Kadar Komisija na podlagi predhodne ocene in informacij, ki so ji jih sporočili carinski organi na podlagi člena 25(2), meni, da je uvoznik presegel enotni masni prag, te informacije in podlago za svojo predhodno oceno sporoči pristojnemu organu države članice, v kateri ima uvoznik sedež.

Pristojni organ lahko od uvoznika ali Komisije zahteva, da predloži dokumentarna dokazila, potrebna za oceno, ali je uvoznik presegel enotni masni prag. Kadar dokumentarna dokazila ne zadoščajo za oceno, ali je uvoznik presegel ta prag, lahko pristojni organi od carinskih organov zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila, če so taka dokazila na voljo.

3. Kadar pristojni organ ugotovi, da je uvoznik, ki ni pooblaščeni deklarant CBAM, presegel enotni masni prag, brez nepotrebnega odlašanja izda odločbo v ta namen. V odločbi se navedejo razlogi, na katerih temelji, in pravni pouk o pravici do pritožbe. Pristojni organ uvoznika obvesti o obveznostih, ki veljajo na podlagi te uredbe, po potrebi vključno z obveznostjo, da uvoznik pridobi status pooblaščenega deklaranta CBAM v skladu s členom 5, pred uvozom katerega koli nadaljnjega blaga. Pristojni organ o tej odločbi prek registra CBAM obvesti tudi carinske organe in Komisijo.

Kadar uvoznik, ki ga zastopa eden ali več posrednih carinskih zastopnikov, preseže enotni masni prag, pristojni organ o tem obvesti posredne carinske zastopnike, imenovane v skladu s členom 5(1a) ali 5(2).

Vložitev pritožbe zoper odločbo, s katero je ugotovljeno, da je uvoznik presegel enotni masni prag, nima odložilnega učinka.

4. Za namen ugotavljanja, ali je uvoznik presegel enotni masni prag, pristojni organ ne upošteva prakse, dogovora ali niza dogovorov, ki je bil vzpostavljen z glavnim namenom ali enim od glavnih namenov nepreseganja enotnega masnega praga in ki je nepristen.

Praksa, dogovor ali niz dogovorov se šteje za nepristnega, kadar se ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin ne more šteti, da je bil vzpostavljen iz upravičenih poslovnih razlogov, povezanih z gospodarsko dejavnostjo uvoznika.

Za namene člena 17(2), točka (a), in člena 26(2a) se šteje, da je bil uvoznik vpleten v hujšo kršitev te uredbe, kadar pristojni organ ugotovi, da je uvoznik sodeloval pri praksi, dogovoru ali nizu dogovorov, ki se šteje za nepristnega.

5. Za namen spremljanja iz tega člena Komisija na podlagi analize tveganja glede enotnega masnega praga redno, vsaj enkrat na koledarsko leto ali kadar je potrebno, opredeli posamezne dejavnike tveganja in točke, ki jim je treba nameniti posebno pozornost, ter pri tem upošteva informacije iz registra CBAM, podatke, ki jih v skladu s členom 25 sporočijo carinski organi, ter druge ustrezne vire informacij, vključno z nepravilnostmi, ugotovljenimi na podlagi kontrol, izvedenih v skladu s členom 15(1). Ti dejavniki tveganja in točke, ki jim je treba nameniti posebno pozornost, se sporočijo pristojnim organom in po potrebi carinskim organom.“

;

(23)

člen 26 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pooblaščeni deklarant CBAM, ki do 30. septembra vsakega leta ne preda števila kuponov CBAM, ki ustreza emisijam, vgrajenim v blagu, uvoženem v predhodnem koledarskem letu, mora plačati kazen. Ta je enaka kazni za presežne emisije iz člena 16(3) Direktive 2003/87/ES in povečana na podlagi člena 16(4) navedene direktive ter se uporabi v letu uvoza blaga. Taka kazen se uporabi za vsak kupon CBAM, ki ga pooblaščeni deklarant CBAM ni predal.“

;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, kadar pooblaščeni deklarant CBAM ne preda pravilnega števila kuponov CBAM zaradi nepravilnih informacij, ki jih predloži tretja oseba, in sicer upravljavec, preveritelj ali neodvisna oseba, ki potrjuje dokumentacijo o ceni ogljika iz člena 9(2), lahko pristojni organ zniža kazen iz odstavka 1 tega člena. Tako naložena kazen mora biti učinkovita, sorazmerna in odvračilna ter mora zlasti upoštevati trajanje, resnost, obseg, namernost ali ponovitev neizpolnjevanja obveznosti ali intenzivnost sodelovanja pooblaščenega deklaranta CBAM s pristojnim organom.“

;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Odstavek 2 se uporablja tudi za uvoznike, ki niso pooblaščeni deklaranti CBAM, kadar presežejo enotni masni prag. V ta namen se upoštevajo vse emisije, vgrajene v blagu, ki ga tak uvoznik uvozi v zadevnem koledarskem letu. Plačilo kazni uvoznika odvezuje obveznosti, da za te uvoze predloži deklaracijo CBAM in preda kupone CBAM.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko pristojni organ zniža kazen iz odstavka 2 tega člena, kadar uvoznik preseže enotni masni prag za največ 10 % tega praga ali v primerih iz člena 17(7a). Kazen mora biti učinkovita, sorazmerna in odvračilna ter ne sme biti nižja od kazni iz odstavka 1. Plačilo kazni uvoznika odvezuje obveznosti, da za te uvoze predloži deklaracijo CBAM in preda kupone CBAM.“

;

(d)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Plačilo kazni v skladu z odstavkoma 1 in 1a pooblaščenega deklaranta CBAM ne odvezuje obveznosti, da v danem letu preda neporavnano število kuponov CBAM.“ ;

(e)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Za namene odstavkov 1 in 2 tega člena pristojni organ izračuna skupno število kuponov CBAM, ki bi jih bilo treba predati, na podlagi neto mase uvoženega blaga in glede na vgrajene emisije, določene s privzetimi vrednostmi v skladu z metodami iz Priloge IV, ter ob upoštevanju prilagoditve za brezplačno dodeljevanje iz člena 31.“

;

(24)

v členu 27(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	umetna razdelitev uvoza, tudi z nepristnimi dogovori, da se ne bi presegel enotni masni prag.“

;

(25)

člen 28 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(10) in (11), člena 2a(3), člena 18(3), člena 20(5a) in (6) ter člena 27(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 20. oktobra 2025. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 2(10) in (11), člena 2a(3), člena 18(3), člena 20(5a) in (6) ter člena 27(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.“

;

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(10) in (11), člena 2a(3), člena 18(3), člena 20(5a) in (6) ali člena 27(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

;

(26)

člen 30(6), drugi pododstavek, točka (b), se spremeni:

(a)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)	sistema upravljanja, vključno z oceno izvajanja in upravljanja jamstev in dovoljenj deklarantov CBAM v različnih državah članicah;“

;

(b)

doda se naslednja točka:

„(v)	uporabe enotnega masnega praga, vključno z možnostjo zvišanja tega praga in uvedbe dodatnega praga za pošiljke.“

;

(27)

člen 36(2) se spremeni:

(a)	točka (b) se nadomesti z naslednjim: „člen 2(2) in členi 2a, 4, 6 do 9, 10a, 15, 19 in 21, člen 22(1) in (3) ter členi 23 do 27 in 31 se uporabljajo od 1. januarja 2026.“ ;

(b)

dodajo se naslednje točke:

„(c)	člen 22(2) se uporablja od 1. januarja 2027;

(d)	člen 20(1), (3), (4) in (5) se uporablja od 1. februarja 2027.“

;

(28)	v Prilogi I se oznaka KN „2507 00 80 – Druge kaolinske gline“ nadomesti z „ex 2507 00 80 – Druge kaolinske gline razen nekalciniranih kaolinskih glin“;

(29)

v Prilogi II se doda naslednja tabela:

„Električna energija

Oznaka KN	Toplogredni plin
2716 00 00 – Električna energija	ogljikov dioksid“

;

(30)	Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(31)

v točki 2 Priloge V se vstavi naslednja točka:

„(e)	informacije in metodo, uporabljeno za izračun vgrajenih emisij.“

;

(32)

v točki 2, točka (k), Priloge VI se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

opredelitev naprav, v katerih je bil proizveden vhodni material, in dejanskih emisij iz proizvodnje tega materiala;“

;

(33)	doda se nova Priloga VII, kot je določena v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 8. oktobra 2025

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

M. BJERRE

(1) UL C, C/2025/3201, 2.7.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3201/oj.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. septembra 2025 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z 29. septembra 2025.

(3) Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj).

(4) Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L 324, 10.12.2009, str. 23, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1186/oj).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2015/2446/oj).

(6) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/87/oj).

(7) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/765/oj).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 334, 31.12.2018, str. 94, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2018/2067/oj).

(9) UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

qi,j	je količina uvoza v tonah, ki ga je uvozil uvoznik i in spada pod oznako KN j;
Ji	je število oznak KN blaga, ki ga je uvozil uvoznik i, iz štirih obravnavanih sektorjev (aluminij, cement, gnojila, železo in jeklo);
EIj	je emisijska intenzivnost za oznako KNj (1);
skupne emisije:	skupne emisije CO2 štirih obravnavanih sektorjev CBAM, tj. vsota ustreznih emisij vseh uvoznikov: , pri čemer je N število uvoznikov;
:	skupna količina blaga, navedenega v Prilogi I, ki ga je uvozil uvoznik i, v tonah;
	je indikatorska funkcija, ki je enaka 1, kadar je (tj. kadar uvoznik uvaža količine, ki presegajo masni prag ), v nasprotnem primeru pa je enaka 0.