(1)

Državljanke in državljani EU imajo eno najvišjih stopenj prihrankov na svetu. Vendar pogosto svojih prihrankov ne izkoristijo najbolje. Razlog za to je kombinacija dejavnikov, vključno z nezadostno finančno pismenostjo, zapletenimi postopki za vlagatelje in razdrobljenimi trgi finančnih storitev, kar povzroča pomanjkanje konkurence in omejene izbire. To omejuje možnosti, ki so državljanom in državljankam EU na voljo za vlaganje prihrankov na tak način, da bi lahko dosegli višje donose in povečali svoje premoženje.

(2)

Naložbe v kapitalske trge lahko prispevajo k boljšim finančnim rezultatom za državljanke in državljane EU. Lažji dostop do naložb lahko zato poveča njihovo finančno blaginjo.

(3)

Mali vlagatelji in upravljavci premoženja pogosto raje namenijo nesorazmerno velik delež svojih portfeljev domačim kapitalskim trgom zaradi dejavnikov, kot so razvoj trga, poznavanje, skupni jezik, skupna kultura in geografska bližina. Spodbujanje večje udeležbe malih vlagateljev na kapitalskih trgih lahko zato tudi zagotovi dodatne vire naložb v korist gospodarstva EU.

(4)

Medtem ko lahko posamezniki svobodno vlagajo v skladu s svojimi osebnimi preferencami, potrebami in odločitvami ter lastnim tempom, lahko več naložb malih vlagateljev v kapitalske trge podjetjem EU zagotovi več možnosti financiranja za rast, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Povečanje baze vlagateljev v EU bi lahko pripomoglo tudi k financiranju strateških prednostnih nalog EU, vključno z digitalnim, zelenim in socialnim prehodom, ter h krepitvi varnosti in obrambe v EU, če bi se mali vlagatelji odločili ustrezno razporediti svoje naložbe.

(5)

Države članice imajo ključno vlogo pri doseganju ciljev unije prihrankov in naložb ter so v izjavi Euroskupine iz aprila 2024 in sklepih Evropskega sveta iz marca 2025 izrazile zavezanost izboljšanju dostopa državljanov do kapitalskih trgov. V skladu s tem se države članice spodbuja k izvedbi reform za razvoj in krepitev domačih kapitalskih trgov, vključno z ukrepi za spodbujanje udeležbe malih vlagateljev. Izboljšanje finančne pismenosti, olajševanje naložb malih vlagateljev in zagotavljanje ustreznih spodbud prispevajo k doseganju teh ciljev. Nekatere države članice so v zvezi s tem že dosegle zelo pozitivne rezultate.

(6)

To priporočilo državam članicam zagotavlja evropski načrt za varčevalne in naložbene račune, ki temelji na obstoječih najboljših praksah. V njem so opisane ključne značilnosti, ki bi jih morali imeti varčevalni in naložbeni računi, da bi se čim bolj povečala njihova uporaba in da bi se pomagal doseči cilj spodbujanja udeležbe malih vlagateljev na kapitalskih trgih.

(7)

Varčevalne in naložbene račune zagotavljajo pooblaščeni ponudniki finančnih storitev in posameznikom omogočajo vlaganje v finančne instrumente, kot so delnice, obveznice in enote kolektivnih naložbenih podjemov. Pogosto so deležni davčnih ugodnosti. Nekatere države, vključno z nekaterimi državami članicami EU, so uvedle varčevalne in naložbene račune, da bi na ta način reševale vprašanje nizke udeležbe malih vlagateljev na kapitalskih trgih. Dokazi iz uspešnih okvirov varčevalnih in naložbenih računov kažejo, da lahko, če so pravilno zasnovani, kapitalske trge naredijo privlačnejše in lažje dostopne za male vlagatelje ter jim pomagajo učinkoviteje povečevati njihovo premoženje.

(8)

Na podlagi preučitve najboljših praks varčevalnih in naložbenih računov v EU in na mednarodni ravni so bile izpostavljene ključne značilnosti uspešnih varčevalnih in naložbenih računov. Te značilnosti vključujejo prijaznost do uporabnika, saj so ti računi lažje dostopni in jih je lažje upravljati, prožnost, kar zadeva vlaganje in odprodajo naložb, ter lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Državam članicam se priporoča, da uvedejo nacionalne okvire varčevalnih in naložbenih računov s temi značilnostmi.

(9)

Razlike v premoženju in dohodku med prebivalstvom vplivajo na udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih. Cilj okvirov varčevalnih in naložbenih računov bi morala biti visoka stopnja udeležbe v vseh starostnih skupinah, od mladih do starejših, pri čemer bi bilo treba upoštevati vse državljane, ne glede na to, ali lahko vlagajo majhne ali velike zneske.

(10)

Varčevanje in vlaganje od zgodnjega otroštva lahko pomagata trajnostno povečevati premoženje ter prispevata k povečanju finančne pismenosti in spodbujanju naložbene kulture. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo okvir, ki bo mladim olajšal uporabo varčevalnih in naložbenih računov, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov.

(11)

Finančni sektor EU ima kot glavni posrednik med malimi vlagatelji in kapitalskimi trgi ključno vlogo. Ponudniki finančnih storitev bi morali izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo varčevalni in naložbeni računi za povečanje udeležbe malih vlagateljev, in malim vlagateljem ponuditi najboljše naložbene možnosti in storitve po konkurenčnih in poštenih cenah.

(12)

Najboljše prakse kažejo, da so varčevalni in naložbeni računi uspešni, kadar obstaja močna konkurenca med ponudniki finančnih storitev, ki malim vlagateljem omogoča dostop do najugodnejših ponudb in najboljših storitev. Zato bi bilo treba širokemu krogu ponudnikov finančnih storitev omogočiti, da varčevalne in naložbene račune ponujajo malim vlagateljem, če imajo dovoljenje za storitve, ki jih nameravajo opravljati, kot so sprejemanje in posredovanje naročil, izvrševanje naročil ter hramba in administrativne storitve v zvezi s finančnimi instrumenti, investicijsko svetovanje in upravljanje portfeljev. Na splošno bi morali biti morebitni stroški in provizije, povezani z varčevalnimi in naložbenimi računi, pregledni ter lahko razumljivi in primerljivi za male vlagatelje.

(13)

Razdrobljeni trgi in protekcionistično vedenje škodujejo malim vlagateljem in razvoju kapitalskih trgov v EU. Lažje čezmejno zagotavljanje varčevalnih in naložbenih računov lahko poveča konkurenco med ponudniki in spodbudi inovacije ter ustvari več priložnosti za male vlagatelje, da pridobijo najboljše naložbene priložnosti, kot so pokazali uspešni okviri varčevalnih in naložbenih računov v EU. V skladu z obstoječimi pravili se ponudniki finančnih storitev, ki imajo dovoljenje v eni državi članici, pri opravljanju finančnih storitev v drugi državi članici na podlagi načel svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ne smejo soočati z dodatnimi ovirami za vstop na trg. Države članice bi morale zato pri izvajanju tega priporočila zagotoviti, da pri vzpostavljanju okvirov varčevalnih in naložbenih računov ne nastajajo ovire za prosti pretok kapitala ali čezmejno opravljanje finančnih storitev ali za svobodo ustanavljanja v EU. Dovoliti bi morale, da varčevalne in naložbene račune zagotavljajo ponudniki finančnih storitev, ki imajo dovoljenje v kateri koli državi članici.

(14)

Konkurenco lahko ovirajo tudi provizije in upravni postopki, povezani s prenosom sredstev med varčevalnimi in naložbenimi računi ali zamenjavo ponudnikov varčevalnih in naložbenih računov. Zato se državam članicam priporoča, naj zagotovijo, da je postopek prenosa računov in sredstev racionaliziran in da se zanj zaračunavajo minimalne provizije. Podobno se lahko prenos portfelja med ponudniki z davčnega vidika šteje za obdavčljivi dogodek (npr. če je prenos med ponudniki urejen tako, da se dejansko portfelj najprej proda, nato pa se ponovno kupi od novega ponudnika) in je zato obdavčen. To lahko ovira prenosljivost varčevalnih in naložbenih računov med ponudniki. Zato se državam članicam priporoča, naj zagotovijo, da prenos portfelja malega vlagatelja med ponudniki na nacionalni ali čezmejni ravni ne ustvarja obdavčljivega dogodka za davek od dohodkov in ne izpodbija obstoječih davčnih ugodnosti, tudi kadar vključuje prodajo sredstev z naknadnim prenosom prihodkov od prodaje na novega ponudnika, in da so sredstva na računu še naprej enako davčno obravnavana. To ne posega v dvostranske davčne sporazume in pravice držav članic do obdavčitve v primeru spremembe davčnega rezidentstva malega vlagatelja.

(15)

Države članice se tudi spodbuja, naj sodelujejo, da bi preprečile tveganje dvojne obdavčitve v zvezi s posedovanjem varčevalnega in naložbenega računa, če mali vlagatelj zamenja davčno rezidentstvo v EU, in zagotovijo, da davčna obravnava državljanov ne odvrača od uveljavljanja njihove pravice do prostega gibanja.

(16)

Diverzifikacija portfeljev vlagateljev je bistvena za zmanjševanje tveganja, kar je mogoče olajšati z zagotavljanjem širokega dostopa do različnih naložbenih možnosti. Zato bi morali imeti državljani EU pri vlaganju prek varčevalnega in naložbenega računa dostop do široke palete finančnih instrumentov, vključno z vsaj delnicami, obveznicami in enotami ali deleži kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP; vključno z investicijskimi skladi, ki kotirajo na borzi), od širokega kroga izdajateljev, da se zagotovi dostop do nezapletenih finančnih produktov. Tudi drugi finančni instrumenti, kot so enote ali deleži evropskih dolgoročnih investicijskih skladov in alternativnih investicijskih skladov za male vlagatelje (AIS; kadar država članica dovoli trženje alternativnih investicijskih skladov malim vlagateljem), so lahko upravičeni do hrambe na varčevalnem in naložbenem računu. Razpoložljivost takih instrumentov bi lahko malim vlagateljem omogočila diverzifikacijo portfeljev in prispevala k financiranju pomembnih infrastrukturnih projektov ter podjetij, ki ne kotirajo na borzi, vključno z zagonskimi podjetji, podjetji v razširitveni fazi in MSP. Ponudniki finančnih storitev bi morali ponudbo razpoložljivih naložbenih sredstev razširiti tako, da ne bi zajemala samo finančnih sredstev, izdanih v državi članici, v skladu z zakonodajo katere se ponuja varčevalni in naložbeni račun. Mali vlagatelji bi morali imeti možnost, da svoje naložbe diverzificirajo po več razredih sredstev in geografskih območjih.

(17)

Ponudniki finančnih storitev bi morali malim vlagateljem tudi zagotoviti možnosti, da svoje naložbe usmerijo v gospodarstvo EU, prispevajo k strateškim prednostnim nalogam EU, vključno z digitalnim, zelenim in socialnim prehodom, ter okrepijo varnost in obrambo v EU.

(18)

Eden od glavnih ciljev varčevalnih in naložbenih računov je pomagati malim vlagateljem, vključno z državljani, ki še niso vlagali v kapitalske trge, da diverzificirajo svoje portfelje ter prek kapitalskih trgov preudarno in trajnostno povečajo svoje premoženje. To je mogoče najbolje doseči z vlaganjem predvsem v nezapletene finančne instrumente, ki malih vlagateljev ne izpostavljajo tveganjem, ki jih je težko razumeti in ne predstavljajo naložb v realno gospodarstvo. Sredstva, primerna za naložbe v okviru varčevalnega in naložbenega računa, zato ne bi smela vključevati nekaterih zelo tveganih ali zapletenih sredstev brez referenčnega sredstva ali katerih referenčno sredstvo se šteje za zelo tvegano ali zapleteno. Taka sredstva vključujejo zelo tvegane ali zapletene finančne instrumente, kot so nekateri izvedeni finančni instrumenti in kriptosredstva, razen tistih, ki se štejejo za finančne instrumente, primerne za hrambo na varčevalnem in naložbenem računu (tj. žetonizirana različica teh finančnih instrumentov).

(19)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije o strategiji EU za finančno pismenost, ki je bilo objavljeno skupaj s tem priporočilom, imajo vlagatelji različne ravni finančne pismenosti in strokovnega znanja ter različne naložbene cilje in profile tveganja. Mali vlagatelji bi zato morali imeti možnost izbire med investicijskimi storitvami, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje in izvrševanje naročil, ter storitvami, ki zajemajo le izvrševanje ali sprejemanje in posredovanje naročil strank, kadar naložbene odločitve neodvisno sprejemajo mali vlagatelji. Poleg tega za odprtje ali upravljanje varčevalnega in naložbenega računa ne bi smele obstajati minimalne naložbene zahteve, da bi se vsem malim vlagateljem, ne glede na njihovo raven bogastva, omogočilo, da jih uporabljajo.

(20)

Prizadevanja držav članic in ponudnikov finančnih storitev za racionalizacijo postopkov za vlagatelje ter poenostavitev vseh upravnih in postopkovnih vidikov varčevalnih in naložbenih računov so ključna za uspešen okvir. Države članice in sektor bi zato morali zagotoviti, da varčevalni in naložbeni računi malim vlagateljem zagotavljajo enostavno, zanesljivo in lahko dostopno izkušnjo, tudi prek uporabniku prijaznih digitalnih vmesnikov in visokokakovostnih storitev za stranke. Sodelovanje sektorja pri vzpostavljanju takih uporabniku prijaznih digitalnih vmesnikov lahko vlagateljem olajša njihovo uporabo in zmanjša skupne stroške za sektor. Čeprav so digitalne rešitve zelo učinkovit način za olajšanje dostopa do varčevalnih in naložbenih računov, bi morale biti za te račune, kadar je to izvedljivo, na voljo tudi možnosti zunaj spleta, da se zagotovita vključenost in dostopnost za vse.

(21)

Zapletenost izpolnjevanja davčnih obveznosti, povezanih z dohodki od naložb, lahko veliko ljudi odvrne od vlaganja v kapitalske trge. Pri obračunavanju davkov na sredstva, ki se hranijo na varčevalnih in naložbenih računih, bi morali imeti ljudje možnost uporabe preprostih in, kolikor je mogoče, avtomatiziranih davčnih sistemov. Nacionalni davčni organi bi se morali zato pri odtegovanju davkov in/ali zagotavljanju informacij o naložbah prek varčevalnih in naložbenih računov zanašati na ponudnike teh računov, da bodo čim bolj poenostavili izpolnjevanje davčnih obveznosti za imetnike takih računov. Za spodbujanje čezmejne konkurence med ponudniki bi morala vsaka država članica ponudnikom varčevalnih in naložbenih računov iz drugih držav članic omogočiti, da uporabljajo enake postopke izpolnjevanja davčnih obveznosti kot domači pooblaščeni ponudniki, po potrebi tudi za odtegovanje in poravnavo ustreznih davkov v zvezi z varčevalnimi in naložbenimi računi v imenu svojih strank.

(22)

Zagotavljanje davčne spodbude malim vlagateljem in preprosti postopki izpolnjevanja davčnih obveznosti za naložbe v okviru varčevalnega in naložbenega računa lahko izboljšajo uporabo in so se izkazali za ključne značilnosti uspešnih okvirov varčevalnih in naložbenih računov v državah članicah in tretjih državah. Države članice se spodbuja, da za varčevalne in naložbene račune zagotovijo ugodnejšo davčno obravnavo, ki bo vsaj enakovredna najugodnejši davčni obravnavi, ki je na voljo v skladu z zakonodajo te države članice in ki se uporablja za dohodke iz katerega koli razreda sredstev ali za kateri koli naložbeni produkt ali račun. Če želijo države članice uvesti davčne spodbude, da bi se povečala uporaba varčevalnih in naložbenih računov, lahko razmislijo o uvedbi davčnih olajšav, davčnih oprostitev, ukrepov odloga plačila davkov, enotnih davčnih stopenj ali kombinaciji takih ukrepov. Sheme davčnih olajšav lahko prispevajo k spodbujanju začetka uporabe varčevalnih in naložbenih računov. Vključujejo lahko možnost odbitka zneska od obdavčljivega dohodka ob odprtju računa, kot je odbitek zneska od obdavčljivega dohodka v prvem poslovnem letu odprtja enega ali več varčevalnih in naložbenih računov. Shema davčnih oprostitev bi lahko vključevala oprostitev obdavčitve dohodka, ustvarjenega s sredstvi, ki se hranijo na varčevalnem in naložbenem računu. Odlogi plačila davkov bi omogočili odložitev obdavčljivega dogodka, dokler se sredstva ne umaknejo z varčevalnega in naložbenega računa.

(23)

Države članice se močno spodbuja, naj take davčne spodbude oblikujejo ob ustreznem upoštevanju ciljev varčevalnih in naložbenih računov glede spodbujanja naložb malih vlagateljev ter glavnih načel, na katerih temelji preudarna in stroškovno učinkovita uporaba davčnih spodbud v okviru trdnega in učinkovitega davčnega sistema. Čeprav lahko davčne spodbude pozitivno vplivajo na uporabo varčevalnih in naložbenih računov ter upoštevajo povezavo s strateškimi prednostnimi nalogami EU, ne da bi pri tem omejevale možnost hrambe širokega in raznolikega nabora sprejemljivih finančnih instrumentov na varčevalnem in naložbenem računu, je pomembno zagotoviti davčno pravičnost in ne omogočati izogibanja davkov ali davčnih utaj. Vse davčne spodbude, uvedene za spodbujanje uporabe varčevalnih in naložbenih računov, bi morale upoštevati načelo, da bi morale biti davčne spodbude dobro ciljno usmerjene in enostavne za razumevanje in uporabo s strani malih vlagateljev, ponudnikov varčevalnih in naložbenih računov ter davčnih uprav. Ob upoštevanju cilja ohranjanja odprtega in vključujočega notranjega trga bi morale države članice zagotoviti tudi, da so take spodbude v celoti usklajene s prostim pretokom kapitala in drugimi zahtevami, ki izhajajo iz zakonodaje EU. Ti ukrepi zlasti ne bi smeli diskriminirati med podjetji, ustanovljenimi na enotnem trgu, in bi morali biti zasnovani tako, da ne bi ovirali čezmejne distribucije in širitve naložbenih produktov v EU.

(24)

Države članice bi lahko uporabo varčevalnih in naložbenih računov podprle z nedavčnimi ukrepi, vključno z monetarnimi spodbudami, kot so pavšalna plačila neposredno na te račune, ko se odprejo, ali kot dopolnilo sredstvom, ki jih vloži imetnik računa.

(25)

Višje ravni naložb malih vlagateljev bi najverjetneje privedle do večje gospodarske aktivnosti, višjih donosov in višje davčne osnove za donose iz naložb, kar bi dolgoročno lahko zmanjšalo stroške davčnih ali drugih monetarnih spodbud. Obstoj varčevalnih in naložbenih računov za formalizacijo vlaganja bi tudi povečal sledljivost obdavčljivih dogodkov, povezanih z naložbami, kar bi podprlo večjo skladnost in ublažilo morebitne obstoječe davčne vrzeli, povezane z dohodkom od naložb malih vlagateljev.

(26)

Ukrepi, ki jih države članice izvajajo na podlagi tega priporočila, ne posegajo v člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(27)

Razvoj varčevalnih in naložbenih računov je v pristojnosti držav članic, zato je pomembno, da so vzpostavljeni ustrezni sistemi spremljanja za sledenje njihovem razvoju. To spremljanje, ki bo potekalo v okviru ustreznega postopka spremljanja v zvezi z unijo prihrankov in naložb in evropskega semestra, bi moralo vključevati izmenjavo najboljših praks med državami članicami ter spremljanje, kako so države članice in sektor razvili in izvajajo okvire varčevalnih in naložbenih računov.

(28)

Države članice bi morale Komisijo obvestiti o ukrepih, sprejetih za upoštevanje tega priporočila, in o dejanski uporabi varčevalnih in naložbenih računov. Pomembno je redno ocenjevati učinkovitost davčnih spodbud in ali te spodbude pozitivno vplivajo tudi na gospodarstvo EU. Ti ukrepi bodo Komisiji tudi omogočili, da redno spremlja okvire varčevalnih in naložbenih računov držav članic, ko natančno spremlja napredek na področju strategije za unijo prihrankov in naložb za vmesni pregled te strategije.

(29)

Ozaveščanje o varčevalnih in naložbenih računih, vključno z njihovo funkcionalnostjo in dostopnostjo, je ključnega pomena za spodbujanje njihove uporabe. Uvajanje varčevalnih in naložbenih računov bi morale spremljati kampanje ozaveščanja, ki jih vodijo države članice in sektor ter ki jih je mogoče vključiti v širše kampanje za finančno in naložbeno pismenost. Te kampanje bi se morale osredotočiti tudi na spodbujanje varčevanja in vlaganja od mladih let naprej, tako da bi predstavile dolgoročne priložnosti, hkrati pa jasno opredelile tveganja.

(30)

To priporočilo priznava obstoječe pobude na ravni držav članic za oblikovanje oznake za evropski varčevalni produkt, da bi se podprlo financiranje evropskega gospodarstva. Poleg tega ne namerava posegati v obstoječe uspešne varčevalne in naložbene račune, ki so povečali udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih in olajšali njihovo ustvarjanje bogastva, ali negativno vplivati nanje.

(31)

To priporočilo je sprejeto na podlagi člena 292 PDEU. Relevantnost in učinek priporočila za EGP je treba določiti na podlagi Sporazuma EGP –