(1)

Unija je pristopila h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) s Sklepom Sveta (EU) 2023/1075 (1) glede institucij in javne uprave Unije ter s Sklepom Sveta (EU) 2023/1076 (2) glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja, za Unijo pa je Konvencija začela veljati 1. oktobra 2023. Konvencija ima trenutno 39 pogodbenic, vključno z Unijo in 22 državami članicami EU.

(2)

Odbor ministrov Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: Odbor ministrov) je organ odločanja Sveta Evrope. Vsaka od 46 članic Sveta Evrope ima enega predstavnika v Odboru ministrov, vsak predstavnik pa ima en glas. Vse države članice so članice Sveta Evrope in so zato zastopane v Odboru ministrov.

(3)

Na podlagi 76. člena, odstavek 1, Konvencije lahko Odbor ministrov po posvetovanju s pogodbenicami Konvencije in pridobitvi njihove soglasne odobritve povabi državo nečlanico Sveta Evrope, da pristopi h Konvenciji. Za tak sklep je potrebna dvotretjinska večina v Odboru ministrov in soglasna izvolitev predstavnikov pogodbenic Konvencije, ki so upravičeni sodelovati v Odboru ministrov.

(4)

Odbor ministrov se je 22. aprila 2020 odločil povabiti Kazahstan, da pristopi h Konvenciji. Na podlagi navedenega sklepa je to povabilo veljalo pet let od njegovega sprejetja, to je do 23. aprila 2025.

(5)

Kazahstan je z dopisom z dne 3. aprila 2025 zaprosil za podaljšanje roka za pristop h Konvenciji za dve leti, to je do 23. aprila 2027, da bi lahko zaključil svoje notranje postopke.

(6)

Odbor ministrov naj bi na seji septembra 2025 sprejel sklep, s katerim se Kazahstanu odobri dvoletno podaljšanje roka za pristop h Konvenciji.

(7)

Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Odboru ministrov glede podaljšanje roka za pristop Kazahstana h Konvenciji, saj bi imelo lahko tako podaljšanje pravni učinek za Unijo. Posledica podaljšanja bi bila obnova iztečenega povabila Kazahstanu, naj pristopi h Konvenciji, kar bi lahko vodilo v vzpostavitev pogodbenih odnosov med Unijo in Kazahstanom v okviru Konvencije. Posledice podaljšanja bi lahko vplivale tudi na način sprejemanja odločitev v odboru pogodbenic Konvencije.

(8)

Pristop Kazahstana h Konvenciji bi bil koristen za Unijo, saj bi ambiciozni standardi Konvencije potem veljali tudi v tej državi. Stališče Unije bi zato moralo biti, da se Kazahstanu odobri dveletno podaljšanje roka za pristop h Konvenciji za zaključek njegovih notranjih postopkov.

(9)

Ker Unija sama ni članica Sveta Evrope, temveč so to vse njene države članice, stališče Unije izrazijo države članice, pri čemer delujejo skupno –