(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sveč vseh vrst in podobnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, LRK ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki so jo 4. novembra 2024 vložili proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 25 % celotne proizvodnje Unije v obdobju od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije sveč vseh vrst in podobnih izdelkov v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/511 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajsko vlado, znane uvoznike, dobavitelje ter uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Po začetku preiskave sta en proizvajalec izvoznik, družba Qingdao Kingking Applied Chemistry Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Qingdao Kingking), in eno združenje proizvajalcev sveč, China Household Chemicals Industry Association (v nadaljnjem besedilu: združenje CHCIA), podvomila o obsegu izdelka v preiskavi.

(7)

Združenje CHCIA je menilo, da je opredelitev izdelka v preiskavi široka in nejasna ter da sta reprezentativna primera iz pritožbe – bele neodišavljene čajne svečke v aluminijastih posodicah in dišeče sveče v steklenih posodah – nepopolna in zastarela glede na izdelke, ki jih proizvajalci izvozniki trenutno izvažajo. Menilo je, da znaten delež prodaje kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo sestavljajo bolj sofisticirani izdelki, ki zahtevajo znatno umetniško znanje in ročne spretnosti, teh pa proizvajalci Unije zaradi stroškov dela ne morejo zagotoviti.

(8)

Na koncu je združenje CHCIA zahtevalo izključitev ročno izdelanih dekorativnih sveč, sveč v steklenih posodah ali keramičnih lončkih in odišavljenih sveč.

(9)

Družba Qingdao Kingking je ponovila stališče združenja CHCIA in menila, da je opredelitev izdelka v preiskavi preveč nejasna. Ponovila je tudi zahtevo združenja CHCIA, da bi bilo treba nekatere vrste sveč izključiti iz preiskave, na primer:

(10)

Pritožnik se ni strinjal z argumenti družbe Qingdao Kingking in združenja CHCIA ter je nasprotoval zahtevku za izključitev izdelka, ki sta ga predložila. Poudaril je, da sta dve vrsti reprezentativnih sveč iz pritožbe, navedeni v uvodni izjavi 7, reprezentativni za uvožene sveče, ne pa za sveče, ki jih proizvajajo proizvajalci sveč v Uniji. Poudaril je tudi, da je treba ohraniti opredelitev izdelka v preiskavi, kot je bila določena v obvestilu o začetku, saj proizvodnja sveč proizvajalcev Unije vključuje tudi izdelke, v zvezi s katerimi sta združenje CHCIA in družba Qingdao Kingking zahtevala, naj se izključijo.

(11)

Komisija je menila, da bi bilo treba kot izdelek v preiskavi obravnavati sveče vseh vrst in podobne izdelke. Opozorila je, da bo sistem kontrolne številke izdelka zagotovil, da se bodo sveče z določeno posodo, z barvo ali brez barve in z vonjem ali brez vonja primerjale le s podobno vrsto sveče.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec (4) proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Ker vzorčeni proizvajalec, družba HANSA CANDLE (Estonija), ni mogel izpolniti vprašalnika, se je Komisija odločila, da ga nadomesti (5) z drugim proizvajalcem, družbo Løgumkloster Lys (Danska). Vendar tudi na novo vzorčeni proizvajalec vprašalnika ni mogel izpolniti. Zato je končni vzorec zajemal dva proizvajalca Unije. Ob izvedbi vzorčenja sta ta proizvajalca predstavljala več kot 35 % proizvodnje in več kot 40 % obsega prodaje družb, ki so sodelovale v postopku. Po preverjanju makro vprašalnika je bilo ugotovljeno, da so te družbe predstavljale več kot 16 % ocenjene proizvodnje in več kot 17 % ocenjenega obsega prodaje industrije Unije v Uniji. Industrija Unije zajema veliko število družb, skupaj več kot 80, vključno z velikimi podjetji ter širokim naborom malih in srednjih podjetij. Glede na to strukturo se 16–17-odstotni delež šteje za reprezentativnega za širši industrijski sektor. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Vendar se noben nepovezani uvoznik ni javil niti ni v roku predložil potrebnih informacij. Zato vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni bilo izvedeno.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

Triinsedemdeset proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca (6). Komisija ni prejela nobenih ugovorov glede predlaganega vzorca. Po administrativni posodobitvi, ki jo je opravil eden od začasno nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov, je na koncu določila (7), da vzorec sestavljajo trije proizvajalci izvozniki, ki so v obdobju preiskave skupaj izvozili več kot 50 % celotnega obsega izvoza v Unijo.

(16)

En proizvajalec izvoznik iz LRK je zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Preučitev tega zahtevka v začasni fazi preiskave bi pomenila preveliko breme zaradi zapletenosti zadeve, proizvodnih procesov in korporativne strukture vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. O tem, ali bo odobrila individualno preiskavo, bo Komisija odločila v sklepni fazi preiskave.

(17)

Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(18)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(19)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem Unije, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK, znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (8).

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(21)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(22)

Izdelek v preiskavi so sveče vseh vrst in podobni izdelki, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 3406 00 00 (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(23)

Proces proizvodnje sveč zajema segrevanje surovin (predvsem parafinskega voska) in oblikovanje sveč v kalupih ali posodah v procesu hlajenja. Najpogostejša surovina, ki se uporablja za proizvodnjo sveč vseh vrst in podobnih izdelkov, je parafinski vosek. Parafinski vosek se pridobiva iz mineralnih surovin, zlasti mineralnega olja, premoga ali oljnega skrilavca, v manjši meri pa tudi iz zemeljskega plina. Zadevni izdelek se lahko proizvaja tudi z drugimi gorivnimi voski, kot je živalski ali rastlinski stearin.

(24)

Sveče proizvajajo toploto in svetlobo, vendar se večinoma uporabljajo za notranjo dekoracijo, na primer v različnih svečnikih, na podstavkih in v drugih dekorativnih predmetih, ali na prostem.

(25)

Izdelek v preiskavi je na voljo v najrazličnejših velikostih in oblikah ter ima različno težo. Lahko je bel ali obarvan (v celoti ali samo na zunanji strani), odišavljen ali neodišavljen in okrašen ali neokrašen. Površina je lahko gladka ali hrapava. Zadevni izdelek je lahko v kozarcu/lončku ali posodi iz različnih materialov (npr. keramike, aluminija, plastike). Obstajajo tudi razlike v smislu stenja, ki se uporablja v sveči. Stenj je lahko ploščat, kvadraten, z jedrom (iz materialov, kot sta bombaž ali kositer), lesen ali poseben (tj. zasnovan tako, da ustreza zahtevam glede gorenja v specifičnih uporabah sveč).

(26)

Zadevni izdelek so sveče vseh vrst in podobni izdelki, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 3406 00 00 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(27)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(28)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(29)

Komisija je prejela trditev glede obsega izdelka od družbe Qingdao Kingking in združenja CHCIA. Njuna trditev glede obsega izdelka je bila obravnavana v oddelku 1.4 zgoraj.

(30)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(31)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo sveč vseh vrst in podobnih izdelkov. Ustrezne informacije je predložilo deset proizvajalcev izvoznikov.

(32)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(33)

Kar zadeva uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, so jo izpodbijali vsi proizvajalci izvozniki. Ugovori so obravnavani v naslednjih oddelkih.

(34)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(35)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti ena od možnih primernih reprezentativnih tretjih držav Tajska. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(36)

Komisija je izdala dve obvestili k dokumentaciji, da bi zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 25. aprila 2025 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 20. maja 2025 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo), ki mu je sledilo dodatno obvestilo z dne 22. maja 2025, v katerem je bila popravljena administrativna napaka v menjalnem tečaju in navedeni podrobni podatki o uvozu, vključno z veljavnimi dajatvami in podatki o delu.

(37)

Komisija je v navedenih obvestilih navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države. Zainteresirane strani je tudi obvestila, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi družb Nopparat Candlelight Company Limited in T.T.T. Candle Co., Ltd., dveh proizvajalcev zadevnega izdelka v reprezentativni državi. V teh obvestilih so bile obravnavane tudi pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile o teh elementih in ustreznih virih. Pripombe, ki so jih predložile strani, so obravnavane v naslednjih oddelkih.

(38)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(39)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(40)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(41)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(42)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(43)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(44)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(45)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo (10)) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarstvo in kemikalije). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v dokumentacijo preiskave vključeno ob njenem začetku.

(46)

Pritožba je vsebovala sklic na poročilo in tudi nekatere dodatne pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(47)

Natančneje, v pritožbi je bilo navedeno, da domačih cen in stroškov sveč vseh vrst in podobnih izdelkov na Kitajskem ni mogoče sprejeti, saj so v nasprotju s pojmom prostega delovanja tržnih sil, ker izhajajo iz zapletenega in vseobsegajočega poseganja države.

(48)

V podporo tej trditvi je bila v pritožbi poudarjena vloga Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP) pri oblikovanju kitajskega gospodarstva v skladu z doktrino socialističnega tržnega gospodarstva. V zvezi s tem je pritožnik poudaril, da je s kitajsko ustavo in različnimi drugimi pravnimi akti državi in KKP dodeljena odločilna vloga v gospodarstvu. Nadalje je navedel, da je v odziv na svetovne trgovinske napetosti koncept „dvojnega kroženja“ v središču programa industrijske politike KKP. Ta je osredotočen predvsem na domače kroženje za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in na okrepitev mednarodnega gospodarskega cikla s povečanim prodorom kitajskih industrijskih subjektov na svetovni trg.

(49)

Pritožnik je kot dodatni argument navedel tudi, da KKP s svojimi intervencionističnimi politikami ohranja strog nadzor ne le nad podjetji v državni lasti, temveč tudi nad družbami v zasebni lasti. Poleg tega je navedel, da ima KKP formalno vlogo v industrijskih združenjih, ki so še eno sredstvo države za nadzor kitajske industrije. V zvezi s tem je pritožnik navedel, da morajo družbe v skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah ustanoviti organizacijo KKP, ki izvaja dejavnosti vlade.

(50)

KKP je v specifičnih sektorjih uvedla intervencionistične politike na nacionalni ravni, ravni provinc in občinski ravni. Med takimi intervencionističnimi politikami so petletni načrti (11) zasnovani za doseganje ciljev centralnega komiteja KKP. V skladu s tem KKP spodbuja nekatere kategorije gospodarskih dejavnosti, druge pa prepoveduje. Spodbujane kategorije imajo dostop do potrebnih sredstev za izvajanje načrtov, medtem ko so sektorji, ki se ne spodbujajo, omejeni v dostopu do virov.

(51)

Pritožnik je med spodbujanimi sektorji navedel kemični in petrokemični sektor, pri čemer so parafin in druge vrste voskov glavne surovine za proizvodnjo zadevnega izdelka. Zlasti v petrokemičnem in kemičnem sektorju je cilj kitajske politike ohraniti „absoluten nadzor“ in „razmeroma močan nadzor“ (12). Po navedbah pritožnika je to tudi v skladu s 14. petletnim načrtom, pri čemer so bili za ta sektorja določeni specifični cilji glede zmogljivosti, izbori izdelkov ter ukrepi v zvezi z odhodki za raziskave in razvoj.

(52)

Še en sektor, ki ga je pritožnik opredelil kot sektor, na katerega vplivajo znatna izkrivljanja, je sektor aluminija (neodišavljene bele čajne svečke so pogosto nameščene v aluminijastih posodicah). Pritožnik je trdil, da sektor aluminija v veliki meri usmerja in nadzoruje kitajska vlada ter da je imel sektor koristi od več intervencijskih ukrepov, med drugim od preferenčnih cen električne in druge energije, ukrepov, povezanih z izvozom, da bi se preprečil izvoz boksita, in zahtev glede neavtomatskega izdajanja izvoznih dovoljenj za boksit. Ti ukrepi so povzročili izkrivljanja, ki vplivajo na celotno vrednostno verigo.

(53)

Pritožnik je nadalje opozoril, da je Komisija predhodno ugotovila, da je imel sektor aluminija koristi ne le od vrste vladnih subvencij, temveč tudi od nadaljnje prodaje primarnega aluminija prek državne agencije, in sicer nacionalne uprave za živilske in strateške rezerve.

(54)

Poleg tega je bil v pritožbi poudarjen pomen stekla kot vložka za proizvodnjo sveč, pri čemer se je trdilo, da steklarski sektor, v katerem trenutno obstajajo presežne zmogljivosti, spada med spodbujane sektorje in da ima zato koristi tudi od politike diferenciacije cen električne energije (13).

(55)

Poleg tega je bilo v pritožbi opozorjeno tudi na znatno izkrivljanje, ki vpliva na sektor bombaža, tj. še eno surovino, ki se uporablja pri proizvodnji sveč. Kitajska vlada dovoljuje trgovanje z bombažem le nekaterim državnim trgovinskim podjetjem, kar ji omogoča, da vpliva na domačo in izvozno ceno. V pritožbi je bilo navedeno, da je cilj ohraniti stabilno ceno bombaža, ki se šteje za strateški kmetijski proizvod (14).

(56)

Poleg tega je pritožnik opozoril na izkrivljanja v energetskem sektorju in omenil, da ima dobavna veriga za proizvodnjo sveč preferenčne cene električne energije, saj sta zlasti industrija aluminija in tekstilna industrija upravičeni do cenejše električne energije, pa tudi glede na spodbujanje proizvodnje premoga v preteklosti, kar je na koncu povzročilo presežno ponudbo električne energije, proizvedene iz tega vira.

(57)

V pritožbi je bilo tudi navedeno, da ima kitajska država pomembno vlogo pri dodeljevanju kapitala, pri čemer pristransko posoja podjetjem v državni lasti in zasebnim podjetjem, ki so tesno povezana z vlado. To še poslabšuje dejstvo, da je velik delež posojil na voljo pod preferenčnimi pogoji. Zaradi tako umetno nizkih stroškov je Kitajska doživela nagel porast kreditiranja, za katerega je značilna čezmerna uporaba kapitala.

(58)

Nazadnje je pritožnik omenil znatna izkrivljanja v sektorju dela in opozoril, da delavci in delodajalci nimajo svobode združevanja in kolektivnih pogajanj, saj Kitajska ni niti ratificirala ustreznih temeljnih konvencij MOD niti teh pravic ne izvaja kako drugače. Meni še, da je trg dela na Kitajskem izkrivljen zaradi sistema prijave gospodinjstev, ki del delovne sile postavlja v neugoden položaj in ustvarja negotovost glede stroškov dela.

(59)

Na podlagi tega je pritožnik ugotovil, da pri proizvodnji zadevnega izdelka obstajajo znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(60)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi dostopnih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih.

(61)

Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(62)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“.

(63)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (15). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(64)

Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (16).

(65)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(66)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(67)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (17). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(68)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom ter močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(69)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (18). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(70)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(71)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(72)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(73)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (19).

(74)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (20).

(75)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (21).

(76)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (22).

(77)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (23).

(78)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (24).

(79)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva. Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo zasebne družbe, kot so Ningbo Kwung’s Wisdom Art & Design Co., Ltd. (25), Ningbo Kwung’s Home Interior & Gift Co., Ltd. (26), ali Qingdao Kingking (27). Komisija je kljub temu ugotovila tudi, da so glavni proizvajalci (28) parafina, ki je ključni vložek za proizvodnjo sveč, v državni lasti, kot so na primer Petrochina (29), Sinopec Group (30) ali Sinochem Group (31), vsi pa so pod nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (32) (v nadaljnjem besedilu: komisija SASAC).

(80)

Poleg tega je največji kitajski proizvajalec aluminija, China Aluminum Corporation (v nadaljnjem besedilu: Chinalco), podjetje v državni lasti z več kot 35-odstotnim javnim lastništvom (33).

(81)

Glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih družbah (34), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade, saj sta se državna in partijska struktura na Kitajskem močno povezali.

(82)

Poleg tega zakon o spodbujanju zasebnega sektorja določa, da „[z]asebne gospodarske organizacije in njihovi upravljavci podpirajo vodstvo Kitajske komunistične partije, sledijo socialističnemu sistemu s kitajskimi značilnostmi in dejavno sodelujejo pri gradnji socialistične moderne sile (35)“.

(83)

Podobno raven nadzora in političnega nadzora je mogoče opaziti na ravni ustreznih industrijskih združenj, kot je kitajska zveza petrokemične in kemične industrije (v nadaljnjem besedilu: zveza CPCIF), ki zajema petrokemični in kemični sektor.

(84)

Zveza CPCIF sledi splošnemu vodstvu KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije (36). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (37), zastopniki zveze CPCIF pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (38).

(85)

Skupini Sinochem Group in Sinopec Group sta članici zveze CPCIF (39).

(86)

Natančneje, industrijsko združenje, ki zajema industrijo sveč, je kitajsko združenje industrije gospodinjskih kemikalij (40) (v nadaljnjem besedilu: združenje CHCIA), ki je ustanovilo tudi podružnico za sveče (41).

(87)

Člen 2 statuta združenja CHCIA določa, da je „[n]amen tega združenja [...] biti dober pomočnik vladnim oddelkom“. Poleg tega združenje CHCIA „sledi splošnemu vodstvu KKP […], pri čemer je organ za registracijo in upravljanje tega združenja ministrstvo za civilne zadeve, vodilni organ za krepitev partije pa partijski odbor [komisije SASAC] državnega sveta. Združenje sprejema poslovne smernice in nadzor, ki jih zagotavljajo organi za registracijo in upravljanje, vodilni organi za krepitev partije ter ustrezni oddelki za upravljanje industrije“ (42).

(88)

Poleg tega morajo osebe, ki zastopajo združenje CHCIA, med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (43).

(89)

Funkcionar družbe Qingdao Kingking je podpredsednik upravnega odbora združenja CHCIA (44).

(90)

Poleg tega združenje kitajske industrije za pridobivanje neželeznih kovin (CNFA) (45), ki zajema vložek aluminija, v členu 3 svojega statuta določa, da organizacija „sledi splošnemu vodstvu Kitajske komunistične partije, ustanavlja organizacijo Kitajske komunistične partije, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije“ ter „potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije (46)“. V skladu s členom 6 je združenje dejavno v naslednjem obsegu: „[v] skladu s splošno politiko in splošno nalogo vzpostavitve socialističnega tržnega gospodarskega sistema, ki jo predlagata partija in država, ter glede na dejanski položaj industrije dejavno pripravlja predloge in mnenja o razvoju industrije, industrijskih politikah, zakonih in predpisih“ (47).

(91)

Pomembno je tudi kitajsko nacionalno združenje za steklarsko industrijo (48) (CNAGI), ker zajema sektor stekla za gospodinjsko uporabo, vključno s steklenimi posodami, ki se uporabljajo za proizvodnjo sveč. Člen 2 statuta tega združenja določa, da „[z]druženje spoštuje ustavo, zakone, predpise in nacionalne politike, izvaja temeljne socialistične vrednote in spodbuja duh domoljubja (49)“. Poleg tega v skladu s členom 3 združenje „sledi splošnemu vodstvu Komunistične partije Kitajske, vzpostavlja organizacijo Komunistične partije Kitajske [ter] sprejema poslovne smernice in nadzor ministrstva za civilne zadeve in oddelkov za upravljanje industrije (50)“.

(92)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati pod tržnimi pogoji. Javna in zasebna podjetja v sektorju morajo dejansko delovati pod nadzorom politik in po navodilih.

(93)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost države v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, izraža ustrezne lastniške pravice (51), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(94)

V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (52)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala.

(95)

Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (53), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „domoljubje“ in sledijo partijski disciplini (54).

(96)

Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (55). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(97)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (56), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih.

(98)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[m]oramo okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. S smernicami se torej poudarja in poskuša povečati vloga KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (57).

(99)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom v KKP/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju sveč. Na primer, generalni direktor družbe Ningbo Kwung’s Home Interior & Gift Co., Ltd., je član KKP (58).

(100)

Poleg tega družba Qingdao Kingking „v celoti izkorišča partijsko organizacijo v zvezi z njeno osrednjo politično vlogo med zaposlenimi in v zvezi z njenim političnim vodstvom pri razvoju družbe“ (59).

(101)

Na spletišču Sinopec Group je vloga partijskega odbora v skupini opisana tako: „[o]krepiti vodstvo partije pri izboljšanju korporativnega upravljanja, […] optimizirati seznam glavnih zadev, o katerih razpravlja in odloča partijski odbor družbe, […] ter jih vključiti v sistem odločanja in informacijski sistem na sedežu“. Poleg tega družba namerava „celovito spodbujati učinkovito povezovanje in konsolidacijo seznama glavnih vprašanj, o katerih razpravlja in odloča partijski odbor neposredno povezanih podjetij, s seznamom ‚treh glavnih in enega pomembnega‘ vprašanja za odločanje, vzpostaviti delovni mehanizem za usklajevanje in sodelovanje med več oddelki od zgoraj navzdol ter nenehno spodbujati skupni pregled in sinhrono izboljševanje pomembnih sistemov odločanja, da se zagotovi standardizirano in učinkovito delovanje pooblastil partijskega odbora na področju korporativnega upravljanja“ (60).

(102)

Partija se vmešava tudi v proizvajalce aluminija, saj sta predsednik družbe Chinalco ter direktor in generalni direktor družbe Chinalco sekretar partije oziroma namestnik sekretarja partije v okviru partijske organizacije družbe Chinalco. Poleg tega so leta 2024 vse enote skupine Chinalco Group začele uvajati študije in izobraževanja o partijski disciplini: „[n]a sestanku skupine Chinalco Group za uvajanje študij in izobraževanj o partijski disciplini je bilo poudarjeno, da bi morale partijske organizacije na vseh ravneh okrepiti kombinacijo učenja in uporabe, združiti študije in izobraževanja o partijski disciplini z letnim izvajanjem sistema strateškega načrtovanja […] ključnih letnih projektov skupine Chinalco […] ter zagotavljati močna politična jamstva za novo poglavje modernizacije družbe Chinalco“ (61) .

(103)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (62). Prisotnost države v družbah v sektorju sveč in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(104)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(105)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (63).

(106)

Na splošno namerava kitajska vlada „podpirati zasebne gospodarske organizacije pri sodelovanju v pomembnih nacionalnih strategijah in pomembnih projektih, podpirati zasebne gospodarske organizacije pri vlaganju in ustanavljanju podjetij v strateških nastajajočih industrijah, prihodnjih industrijah in na drugih področjih, spodbujati tehnološko preobrazbo ter preobrazbo in nadgradnjo tradicionalnih industrij“ (64).

Kitajski organi so poleg tega sprejeli več politik, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(107)

Najprej, v 14. petletnem načrtu za surovine (65) je sektor zadevnega izdelka neposredno obravnavan z navedbo, da bo kitajska vlada „[o]ptimizirala razporeditev nove proizvodne zmogljivosti, […] spodbujala prilagoditev in optimizacijo prostorske razporeditve industrije surovin [ter] izvajala načrtovanje in razporeditev petrokemične industrije“. Natančneje, kitajska vlada namerava „zgraditi več petrokemičnih […] industrijskih grozdov“ ter „[p]ovečati in okrepiti vodilna podjetja, […] usklajevati in reševati glavna vprašanja medregionalnih združitev in reorganizacij podjetij, podpirati podjetja pri pospeševanju medregionalnih in medlastniških združitev in reorganizacij, povečevanju industrijske koncentracije in izvajanju mednarodnih dejavnosti. V industriji neželeznih kovin ter petrokemični, jeklarski, gradbeni in drugih industrijah [namerava kitajska vlada poleg tega] krepiti skupino vodilnih podjetij v industrijski verigi z ekološko prevlado in ključno konkurenčnostjo“ (66).

(108)

Poleg tega je v usmerjevalnem mnenju ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo iz leta 2022 o spodbujanju visokokakovostnega razvoja kemijske in petrokemične industrije v obdobju 14. petletnega načrta (67) določeno, da je treba „pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo, da bi izboljšali konkurenčnost industrije“.

(109)

Nadalje je v delovnem načrtu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo za leto 2023 za stalno rast kemične in petrokemične industrije (68) določeno, da je eden njegovih glavnih ciljev „[p]odpirati nacionalne demonstracijske baze za novi model industrializacije v petrokemični in kemični industriji za izboljšanje kakovosti razvoja ter spodbujanje nacionalnih naprednih proizvodnih grozdov v petrokemični in kemični industriji, kot je zeleni petrokemični grozd v Ningboju, da bi se približali vrhunskim grozdom“.

(110)

Družbi Ningbo Kwung’s Wisdom Art & Design Co., Ltd., in Ningbo Kwung’s Home Interior & Gift Co., Ltd., sta v Ningboju.

(111)

Poleg tega na lokalni ravni delovni načrt province Liaoning za leto 2024 za izboljšanje povezave med industrijskimi roboti in drugo ključno industrijsko dobavno verigo (69) izrecno zajema sektor parafina in si prizadeva „[r]ešiti številna ozka grla v zvezi s kakovostjo, ki omejujejo industrijski razvoj, krepiti številna kakovostna vodilna podjetja in standardna inovativna podjetja ter znatno izboljšati raven upravljanja kakovosti, vrednost blagovne znamke, tržni delež in osnovno konkurenčnost ključnih industrij“.

(112)

Poleg tega „fušunski občinski partijski odbor in občinska vlada pripisujeta velik pomen razvoju parafinske industrije ter bosta v celoti izkoristila prednosti virov, tehnične prednosti in prednosti grozdov parafinske industrije, okrepila odpornost parafinske industrijske verige ter pospešila oblikovanje novega vzorca razvoja parafinske industrijske verige. […] Podjetje PetroChina podpira družbo Fushun Petrochemical, da postane večja in močnejša, poveča proizvodnjo parafinov in Fušun preoblikuje v največjo proizvodno bazo parafinov na svetu. […] Kar zadeva izboljšanje povezave med parafinsko industrijo in celotno dobavno verigo, bo fušunska občinska vlada kot vodilni subjekt industrijske verige v celoti izkoristila vlogo vlade na ravni makroekonomskega nadzora […], da bi dosegla visokokakovosten razvoj parafinske industrije, spodbudila lokalno gospodarsko rast in zgradila stebre industrijskega sistema“ (70).

(113)

V preiskavi je bilo nadalje ugotovljeno, da ima kitajska vlada tudi ukrepe za razvoj trga sveč, kot na primer v Hebeju, kjer je „občina Dongvang močno razvila industrijo sveč. […] Trenutno proizvedene sveče in podporni izdelki predstavljajo 70 % nacionalnega tržnega deleža z več kot 40 velikimi proizvodnimi podjetji, letno vrednostjo proizvodnje 1,2 milijarde RMB in letnim izvozom v višini 100 milijonov RMB“ (71). Da bi občina Dongvang dosegla te cilje, si je prizadevala „[r]azumeti razvoj in nadgradnjo industrije, [s]podbujati industrijsko povezovanje, ustanoviti združenje industrije sveč, vključiti industrijske prednosti [ter] spodbujati znanstveni in urejen razvoj industrije sveč“ (72).

(114)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v verigi.

(115)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo prosto delovanje tržnih sil.

(116)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah poleg Kitajske.

(117)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (73).

(118)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (74). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna izključno država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (75). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (76).

(119)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava, prava gospodarskih družb in prava lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega prava in prava lastninskih razmerij. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor sveč. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(120)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(121)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (77).

(122)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (78). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju.

(123)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, so zato običajno v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (79). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(124)

Predložen ni bil noben dokaz o tem, da opisani kitajski sistem delovnega prava ne velja za sektor sveč. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(125)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(126)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (80), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (81), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(127)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (82). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (83).

(128)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(129)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (84). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (85) .

(130)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (86).

(131)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (87). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(132)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(133)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, danih po referenčni ali nižji obrestni meri, je konec leta 2018 še vedno znašal najmanj eno tretjino vseh posojil (88). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (89). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(134)

Splošna rast posojil na Kitajskem kaže na poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(135)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(136)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(137)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II poročila.

(138)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 104 do 136. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce sveč enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(139)

Posledica tega je ne samo, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, temveč izkrivljanje vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila.

(140)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(141)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov.

(142)

Družba Qingdao Kingking je 8. maja 2025 predložila sklop pripomb v odgovor na prvo obvestilo, tudi v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(143)

Družba je opozorila, da trditve o „znatnem izkrivljanju“ cen določene industrije na Kitajskem ne bi smele biti vnaprej določen sklep, pri čemer je poudarila tudi, da se lahko v skladu s pravili EU proizvodni stroški določene industrije na Kitajskem priznajo, če se dokaže, da ni izkrivljanja. Poleg tega je ugotovila, da izkrivljanje cen za štiri osnovne industrije na Kitajskem ni povezano s specifično industrijo sveč ter da je Komisija v preiskavah v letu 2009 in letu 2015 ugotovila, da cene na Kitajskem niso bile izkrivljene.

(144)

Družba Qingdao Kingking je te trditve ponovila v svojih pripombah k drugemu obvestilu, predloženih 3. junija 2025.

(145)

Teh argumentov ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, sklicevanje družbe na prvotno preiskavo in pregled zaradi izteka ukrepa iz leta 2015 ni pomembno, saj sta bili navedeni preiskavi izvedeni pred uvedbo člena 2(6a) osnovne uredbe. Drugič, v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe lahko Komisija za določitev normalne vrednosti uporabi domače stroške, vendar le, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. Vendar družba ni predložila nobenih dokazov, da ta izkrivljanja trenutno ne vplivajo na industrijo sveč, razen trditve, da v preiskavah v letu 2009 in letu 2015 izkrivljanja niso bila ugotovljena. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 79 in 88 v zvezi s pripadnostjo družbe Qingdao Kingking partiji ter v uvodnih izjavah 62–141, je sektor zadevnega izdelka, vključno s sektorji njegovih glavnih vložkov, izpostavljen znatnemu izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(146)

Analiza iz tega oddelka, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor zadevnega izdelka, je pokazala, da cene in stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(147)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(148)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(149)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(150)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Tajsko kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(151)

Komisija je v prvem obvestilu zainteresirane strani obvestila o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, in predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija. Opredelila je tudi možne reprezentativne države.

(152)

Glede na statistične podatke o uvozu surovin je bilo ugotovljeno, da je uvoz proizvodnih dejavnikov, potrebnih za proizvodnjo sveč vseh vrst in podobnih izdelkov, potekal iz naslednjih držav, ki so izpolnjevale merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe: Argentine, Brazilije, Kolumbije, Indonezije, Severne Makedonije, Mehike, Malezije, Peruja, Filipinov, Srbije, Tajske, Turčije in Južne Afrike. Prav tako se šteje, da se sveče proizvajajo v vseh navedenih državah.

(153)

V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, ni bila prejeta nobena pripomba glede stopnje gospodarske razvitosti.

(154)

Komisija ni mogla najti takoj dostopnih finančnih podatkov proizvajalcev sveč iz nobene od držav, navedenih v prejšnjem oddelku, razen iz Malezije in Tajske. Poleg tega finančni podatki proizvajalcev sveč iz Malezije niso bili dovolj podrobni za izračun PSU-stroškov in dobička.

(155)

Komisija je le na Tajskem opredelila pet družb, ki proizvajajo sveče in za katere so bili na voljo finančni podatki, ki se za eno četrtletje prekrivajo z obdobjem preiskave.

(156)

Čeprav je razpoložljivost finančnih podatkov proizvajalcev sveč iz Tajske pokazala, da bi morala biti Tajska reprezentativna država (kot je navedeno tudi v obvestilu o začetku), je v zvezi s tremi pomembnimi proizvodnimi dejavniki (parafinski vosek, steklene posode in embalažni papir) obseg uvoza na Tajsko vključeval znatne količine po izkrivljenih cenah s poreklom iz Kitajske.

(157)

Komisija je iskala alternativno državo, v kateri bi bil uvoz teh proizvodnih dejavnikov iz Kitajske znatno manjši. Najprimernejša možnost je jasno bila Turčija, saj je njen uvoz vseh proizvodnih dejavnikov, ki predstavljajo več kot 2 % skupnih proizvodnih stroškov, v najmanj 63 % izviral iz držav, ki niso Kitajska. Natančneje, za parafinski vosek, ki je ključna surovina, je le 15 % uvoza v Turčijo izviralo iz Kitajske.

(158)

Komisija je zato z uporabo takoj dostopnih virov izvedla obsežno iskanje ustreznih finančnih podatkov v Turčiji. Čeprav je bilo opredeljenih več turških proizvajalcev sveč, ni bilo mogoče najti takoj dostopnih finančnih podatkov za določitev njihovih stopenj dobička in PSU-stroškov. Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo take informacije, če so na voljo, pri čemer nobena od njih ni opredelila nobene druge družbe v kateri koli drugi državi razen tajskih družb, ki jih je opredelila Komisija.

(159)

Niti noben proizvajalec izvoznik niti industrija Unije v odgovoru na prvo obvestilo nista nasprotovala uporabi Tajske kot reprezentativne države. Nobena stran ni predložila finančnih podatkov iz katere koli druge potencialne reprezentativne države.

(160)

Kar zadeva vpliv kitajskih izkrivljenih vložkov na cene nekaterih proizvodnih dejavnikov na Tajskem, so imele strani nasprotujoče si argumente proti uporabi podatkov o uvozu iz Tajske in za tako uporabo. Proizvajalci izvozniki, ki so podprli uporabo Tajske kot vira za vse proizvodne dejavnike, so poudarili, da je bil skupni obseg uvoza navedenih proizvodnih dejavnikov na Tajsko večji kot v Turčijo in da bi bilo to v nasprotju s prejšnjo prakso Komisije, da se za proizvodne dejavnike, ki jih ni bilo mogoče pridobiti iz reprezentativne države, izbere alternativni vir. Medtem je industrija Unije izrazila pomislek, da če znaten delež uvoza nekaterih proizvodnih dejavnikov izvira iz LRK, bi se lahko prevladujoča raven cen navedenih proizvodnih dejavnikov štela za izkrivljeno.

(161)

Komisija je v drugem obvestilu predlagala, da bi za vse proizvodne dejavnike, pri katerih je uvoz iz Kitajske predstavljal več kot 50 % celotnega obsega uvoza (tj. parafinski vosek, steklene posode in embalaža/oznake), neizkrivljene cene pridobila od Turčije. V nasprotju s Tajsko je uvoz v Turčijo iz držav, ki niso Kitajska, stalno presegal 50-odstotni prag, kar zagotavlja razumnejšo referenčno vrednost.

(162)

Industrija Unije je predlagala, da se finančni podatki poiščejo z uporabo kategorije industrij (NACE) v Turčiji, v katero spada proizvodnja sveč. Komisija je menila, da je glede na to, da so na voljo podatki proizvajalcev sveč, primerneje uporabiti te podatke kot manj natančno klasifikacijo na ravni NACE.

(163)

Družba Qingdao Kingking se ni strinjala z merilom uporabe držav z višjim srednjim dohodkom za pridobitev referenčnih vrednosti. Ker ta zahteva izhaja iz člena 2(6a) osnovne uredbe, je bila ta trditev zavrnjena.

(164)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Tajska edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(165)

Glede na zgornjo analizo Tajska izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo, saj je edina država z razpoložljivimi finančnimi podatki, potrebnimi za določitev PSU-stroškov in dobička. Za tri proizvodne dejavnike, na katere vpliva izkrivljen kitajski uvoz, bodo podatki pridobljeni od Turčije, ki ima na splošno najmanjši obseg uvoza iz Kitajske in razpolaga z zelo podrobnimi statističnimi podatki o uvozu.

(166)

Komisija je v odgovoru na pripombe glede pridobivanja cen nekaterih proizvodnih dejavnikov iz Turčije menila, da tudi če je reprezentativna država izbrana, ji to v okviru nekaterih natančno opredeljenih meril ne preprečuje, da bi cene iz Turčije štela za potencialno izkrivljene in cene pridobila od drugih držav iz iste splošne kategorije držav v skladu s členom 2(6a). Zadevni dejavniki so podrobno analizirani v naslednjem oddelku.

(167)

Družba Qingdao Kingking je trdila, da je turško gospodarstvo izkrivljeno in nestabilno ter da se zato Turčija ne bi smela uporabljati kot reprezentativna država. Komisija je opozorila, da bi imela ne glede na splošno stanje turškega gospodarstva le omejen vpliv na uvozne cene proizvodnih dejavnikov, pomembnih za to zadevo. Zato podrobna ocena turškega gospodarstva ni bila potrebna, ta trditev pa je bila zavrnjena.

(168)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(169)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas – GTA (za uvozne cene) in podatkovno zbirko MacMap (za carine), da bi določila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin.

(170)

Proizvajalca izvoznika Qingdao Kingking je zanimalo, zakaj se podatki iz prvega in drugega obvestila razlikujejo in zakaj je treba uporabiti dve različni podatkovni zbirki (GTA in MacMap), zahteval pa je tudi natančno stopnjo dajatve za vsak proizvodni dejavnik, uporabljen v postopku izračuna. Razlika med obvestiloma je v tem, da se v prvem obvestilu za primerjavo razpoložljivosti in cen vseh surovin med več potencialnimi reprezentativnimi državami uporablja mednarodna raven HS-6 (harmonizirani sistem za razvrščanje blaga). Drugo obvestilo se nanaša na statistične podatke izbrane reprezentativne države na njeni nacionalni carinski ravni (ki presegajo 6-mestne oznake HS), pri čemer se upošteva, da carinski organi carinske dajatve obračunavajo izključno na tej podlagi. Podatkom o uvozu je treba prišteti carinske dajatve po konvencionalnih ali preferenčnih stopnjah iz vseh partnerskih držav, da se izračuna najtočnejša polna uvozna cena. Zato je treba pri izračunih referenčnih vrednosti uporabiti obe podatkovni zbirki, ki sta takoj na voljo (glej vira v opombah 88 in 89).

(171)

Družba Qingdao Kingking je trdila tudi, da določitev neizkrivljene cene danega proizvodnega dejavnika na podlagi povprečne cene pod določeno oznako HS v določeni državi ni primerna. Opozorila je, da posamezna oznaka HS pogosto zajema različne razrede, stopnje kakovosti in končne uporabe izdelka, od katerih je vsaka povezana z različnimi ravnmi cen. Zanašanje na nediferencirano povprečno ceno za vse take različice zato ni v skladu z osnovnimi načeli za določitev normalne vrednosti. Komisija je to trditev zavrnila, saj se je oprla na nacionalne tarifne oznake najprimernejše reprezentativne države, kot je v zvezi z drugim obvestilom pojasnjeno v zgornji uvodni izjavi. To je Komisiji omogočilo, da je podatke filtrirala na najbolj razčlenjeni ravni klasifikacije in opisa izdelka, da bi opredelila, katera surovina se najbolj ujema s surovino, ki jo uporabljajo proizvajalci.

(172)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

(173)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila stroške proizvodnje, o katerih so poročali vzorčeni proizvajalci izvozniki in ki niso bili vključeni v zgoraj navedene posamezne proizvodne dejavnike, kot so amortizacija in stroški vzdrževanja.

(174)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza.

(175)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (95).

(176)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.1 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(177)

Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(178)

Kadar so proizvajalci izvozniki trdili, da so proizvodne dejavnike uvozili po neizkrivljenih cenah, je Komisija preverila ustrezne račune in preverila skladišča, v katerih so bile skladiščene uvožene surovine. Če je lahko ugotovila, da so bili vložki v celoti uvoženi po neizkrivljenih cenah, na primer kadar so bili pridobljeni neposredno od proizvajalcev surovin s sedežem zunaj Kitajske, so bile te cene sprejete in niso bile nadomeščene z referenčnimi vrednostmi. To se je nanašalo na materiale, ki niso bili na voljo na kitajskem trgu in jih je bilo zato treba uvoziti.

(179)

Komisija je ugotovila, da so proizvajalci izvozniki uporabljali različne merske enote glede na material. Za zagotovitev najnatančnejše primerjave je izbrala referenčne vrednosti v ustrezni enoti. Za večino materialov, vključno s parafinskim voskom, so bile referenčne vrednosti v kilogramih, za steklene, kovinske in keramične posode pa v kosih. Merske enote so bile izbrane tako, da ustrezajo enotam, ki jih družbe uporabljajo pri svojih proizvodnih stroških.

(180)

Nekateri proizvajalci izvozniki so za del proizvodnje sveč uporabljali izvajalce poslov oplemenitenja. Ti so zagotovili delovno silo in v nekaterih primerih nekatere surovine. Za to storitev je izvajalec oplemenitenja prejel plačilo za posle oplemenitenja ali predelave.

(181)

Za pretvorbo vrednosti plačila za posle oplemenitenja v vrednost osnovnih stroškov dela in/ali surovin je bila vsaka vrsta sveč, za katero je bilo uporabljeno oplemenitenje, opredeljena in povezana z ureditvijo oplemenitenja.

(182)

V primerih, ko je plačilo za posle oplemenitenja predstavljalo le delo, je bilo to plačilo pretvorjeno v ustrezno vrednost za delo, pri čemer je bil najprej odštet pošten odstotek za PSU-stroške in dobiček izvajalca poslov oplemenitenja. Pretvorjena vrednost je bila nato ponovno pretvorjena v delovne ure z uporabo stroškov dela na uro proizvajalca izvoznika.

(183)

V primerih, ko je plačilo za posle oplemenitenja predstavljalo stroške dela in stroške surovin, je bilo to plačilo pretvorjeno v ustrezno vrednost za delo in surovine, pri čemer je bil najprej odštet pošten odstotek za PSU-stroške in dobiček izvajalca poslov oplemenitenja.

(184)

Če je proizvajalec izvoznik proizvajal isto vrsto sveče kot izvajalec poslov oplemenitenja, je bila uporabljena porazdelitev med stroški dela in različnimi stroški surovin za zadevno vrsto izdelka.

(185)

Če proizvajalec izvoznik ni proizvajal iste vrste sveče kot izvajalec poslov oplemenitenja, je bila uporabljena splošna porazdelitev med stroški dela in različnimi stroški surovin za celotnega proizvajalca izvoznika.

(186)

V obeh primerih so bile pretvorjene vrednosti surovin in dela nato ponovno pretvorjene v delovne ure in porabo surovin, pri čemer so bili uporabljeni lastni stroški dela na uro oziroma cena na kg ali kos proizvajalca izvoznika.

(187)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.6.3, referenčne vrednosti za parafinski vosek, tj. ključno surovino za proizvodnjo sveč, ni bilo mogoče pridobiti od reprezentativne države Tajske.

(188)

Več kot 58 % uvoza voska na Tajsko je izviralo iz Kitajske. Zato je Komisija menila, da je izkrivljena kitajska cena pomenila pritisk na zniževanje cen iz drugih držav, saj je bila uvozna cena iz drugih držav zelo podobna uvoznim cenam iz Kitajske. Zato te cene ni bilo mogoče uporabiti, statistični podatki o uvozu v Turčijo, kjer je kitajski uvoz predstavljal le manj kot 15 % uvoza, pa so se šteli za primernejše. Komisija ni našla znakov negativnega pritiska, ki bi izhajal iz kitajskega uvoza v Turčijo.

(189)

Kitajski proizvajalci izvozniki so temu pristopu nasprotovali in v svojih stališčih trdili, da je bil celotni obseg uvoza nekitajskega voska v Turčijo dejansko manjši kot na Tajsko. Vendar je Komisija, kot je pojasnjeno v zgornji uvodni izjavi, ugotovila, da je bila raven cen na Tajskem izkrivljena, medtem ko to ni veljalo za uvozne cene iz Turčije. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(190)

Družba Qingdao Kingking je trdila tudi, da bi bilo treba sintetični parafin izključiti iz referenčne vrednosti za vosek, vendar za to ni navedla nobene utemeljitve. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(191)

Družba Qingdao Kingking je nadalje trdila, da bi bilo treba uvoz iz Južne Afrike in Poljske v Turčijo izključiti iz turških statističnih podatkov, saj je bil obseg uvoza iz Kitajske v navedeni državi zelo velik. Družba ni niti pojasnila niti količinsko opredelila povezave med uvozom v zadevno državo in svojimi izvoznimi cenami za Turčijo, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(192)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.6.3, referenčne vrednosti za steklene posode ni bilo mogoče pridobiti od reprezentativne države Tajske.

(193)

Manj kot 15 % celotnega uvoza steklenih posod na Tajsko je izviralo iz držav, ki niso Kitajska. Nasprotno pa je v Turčiji več kot 73 % takega uvoza izviralo iz nekitajskih virov. Znatna razlika med turškimi uvoznimi cenami iz Kitajske in iz drugih držav je pokazala, da na slednje kitajske cene niso vplivale.

(194)

Poleg tega so turški statistični podatki zagotovili podrobnejše podatke, izražene v kosih, ki jih je bilo mogoče uskladiti z enotami, ki jih uporabljajo proizvajalci izvozniki.

(195)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.6.3, referenčne vrednosti za papirnato embalažo ni bilo mogoče pridobiti od reprezentativne države Tajske.

(196)

Približno 27 % celotnega tajskega uvoza papirnate embalaže je izviralo iz držav, ki niso Kitajska. V nasprotju s tem je več kot 88 % uvoza v Turčijo izviralo iz držav, ki niso Kitajska. Znatna razlika med turškimi uvoznimi cenami iz Kitajske in iz drugih držav je pokazala, da na slednje kitajske cene niso vplivale.

(197)

Poleg tega so turški statistični podatki omogočili razdelitev papirja na valovito embalažo in nevalovito embalažo, kar se tesno ujema s sporočenimi proizvodnimi dejavniki proizvajalcev izvoznikov.

(198)

Družba Qingdao Kingking je trdila, da bi bilo treba uvoz sintetičnega voska na Tajsko iz Nemčije, Japonske in Singapurja izključiti iz izračuna referenčne vrednosti, ker se lahko uporablja za vojaške in znanstvene raziskave.

(199)

Komisija meni, da je ta trditev neutemeljena, saj družba Qingdao Kingking svoje trditve ni dodatno utemeljila.

(200)

Družba Qingdao Kingking je v svojih pripombah zahtevala, naj Komisija ne upošteva uvoza iz nekaterih držav zaradi cen, ki so po njenem mnenju neobičajno visoke, saj naj bi se nanašale na visokokakovostno keramiko, ki se ne uporablja za sveče, ampak za druge namene.

(201)

Ker ni bilo dodatnih informacij ali dokazov, je Komisija to trditev štela za neutemeljeno in jo zavrnila.

(202)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo za uvoz proizvodnih dejavnikov, so bile vključene v uporabljeno referenčno ceno.

(203)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(204)

Proizvajalci izvozniki so poročali o več tisoč različnih proizvodnih vložkih. Preverjanje je potrdilo, da so bili zlasti v segmentu dekorativnih sveč številni od teh vložkov posamično zanemarljive vrednosti in jih ni bilo mogoče zlahka razvrstiti v specifične kategorije ali uvrstiti pod oznako HS, zaradi česar je bilo zanje skoraj nemogoče določiti razumno referenčno ceno. Zato so bili vsi proizvodni dejavniki, ki so predstavljali manj kot 1,5 % skupnih proizvodnih stroškov, razvrščeni v kategorijo potrošnega materiala. Strani so bile o tem obveščene v drugem obvestilu.

(205)

Komisija je izračunala odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti.

(206)

Družba Qingdao Kingking je trdila, da bi bilo treba nekatere surovine ohraniti z njihovimi lastnimi dejavniki proizvodne cene ali vključiti njihovo prvotno oznako HS iz prvega obvestila. Komisija je to trditev v začasni fazi zavrnila, saj se je nanašala na proizvodne dejavnike z zanemarljivim deležem v proizvodnih stroških.

(207)

Za stroške dela (96) tajska narodna banka objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih na Tajskem. Komisija je za povprečne stroške dela v zasebnem proizvodnem sektorju uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke, ki zajemajo obdobje preiskave.

(208)

Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem objavljata tajski odbor za naložbe in državno podjetje Metropolitan Electricity Authority (97). Komisija je podatke o cenah električne energije za industrijo uporabila kot tehtano povprečje med cenami v konicah in zunaj konic v THB/kWh, v katerih je bilo zajeto obdobje preiskave. Podrobnosti so bile priložene drugemu obvestilu.

(209)

Družba Qingdao Kingking je predlagala prilagoditev stroškov električne energije, saj so bili višji od stroškov, ki jih je Komisija uporabila v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom pritrdilnih elementov iz Kitajske (AD676).

(210)

Komisija je pregledala izračun električne energije in ugotovila napako pri uporabi prilagoditvenega mehanizma Ft (za tarifo za gorivo). Zato je popravila napako in ustrezno popravila ceno električne energije.

(211)

Družba Qingdao Kingking je trdila tudi, da bi glede na to, da v proizvodnji uporablja nekaj dodatne fotovoltaične energije, Komisija morala navesti ceno fotovoltaične energije na Tajskem. Vendar je Komisija menila, da ta trditev ni pomembna za določitev referenčne vrednosti za električno energijo. Referenčna vrednost za električno energijo naj bi namreč odražala povprečno neizkrivljeno ceno električne energije, ki je na voljo industrijskim uporabnikom v reprezentativni državi, in ne virov električne energije, specifičnih za posamezno družbo, ali virov električne energije iz lastne proizvodnje. Električna energija, pridobljena s fotovoltaiko, zlasti če je samoproizvedena, ni del javnega ali komercialnega elektroenergetskega omrežja, zato ne predstavlja zanesljive ali splošno uporabne referenčne vrednosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(212)

Družba Ningbo Kwung’s Home je izpodbijala metodo za določitev referenčne vrednosti za električno energijo. Trdila je, da se skupine porabe v provinci Džedžiang razlikujejo od skupin porabe na Tajskem, kjer se s tarifo glede na čas porabe razlikuje med konicami od 9.00 do 22.00, in zahtevala spremembo metode.

(213)

Komisija je ugotovila, da je bila uporabljena metoda najprimernejša, ki je bila na voljo, saj najbolj natančno odraža cene električne energije, ki bi jih bilo treba plačati, če bi proizvodnja potekala v reprezentativni državi. Poleg tega se električna energija za proizvodnjo sveč običajno porabi med obratovalnim časom tovarne, ki sovpada s tarifo za konično porabo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(214)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(215)

V prvem obvestilu je en proizvajalec izvoznik poudaril, da je eden od petih proizvajalcev sveč na Tajskem, za katerega je lahko Komisija pridobila finančne podatke, hčerinska družba enega od nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK in da sta na njegovo finančno uspešnost morda vplivala njegova lokacija na posebnem gospodarskem razvojnem območju LRK in Tajske ter dostop do surovin njegove matične družbe s sedežem v LRK.

(216)

Komisija je to trditev sprejela, zato pri določitvi PSU-stroškov in dobička ni upoštevala podatkov tega tajskega proizvajalca.

(217)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da bo PSU-stroške in dobiček določila na podlagi javno dostopnih informacij. V ta namen je bila pri dveh od preostalih štirih proizvajalcev sveč z razpoložljivimi podatki na Tajskem ugotovljena manj kot 1-odstotna stopnja dobička. Na to je v svojem stališču opozorila tudi industrija Unije. Komisija je zato predlagala, naj se ta proizvajalca sveč izključita ter naj se PSU-stroški in dobiček izračunajo na podlagi navadnega povprečja preostalih dveh proizvajalcev.

(218)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2023 za dva proizvajalca sveč na Tajskem, kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis. Uporabila je tehtano povprečje obeh proizvajalcev sveč.

(219)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(220)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(221)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(222)

Komisija je nato neizkrivljenim proizvodnim stroškom prištela splošne stroške proizvodnje, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(223)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter dobiček, kot so bili izpeljani iz podatkov dveh proizvajalcev sveč na Tajskem, navedenih v uvodni izjavi 218.

(224)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 14 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 7 %.

(225)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(226)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(227)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost.

(228)

V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je bila izvozna cena prilagojena, da bi se: (i) jo pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(229)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 225, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo proizvodnih stroškov skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(230)

Komisija ni našla razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih popravkov.

(231)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(232)

Vzorčeni proizvajalci so zadevni izdelek za izvoz v EU prodajali neposredno ali prek povezanih trgovcev. V zadnjem primeru, tj. kadar je prodaja potekala prek povezanega trgovca s sedežem na Kitajskem ali v Hongkongu, je Komisija ugotovila, da je zadevni trgovec opravljal funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. V vseh primerih so trgovci delovali vzporedno s prodajnim oddelkom proizvajalca izvoznika in za svoje funkcije prejemali pribitek. Trgovci so trgovali tudi z drugimi izdelki, ki niso bili zadevni izdelek, in z zadevnim izdelkom, ki so ga kupili od tretjih strank in ga ni proizvajal proizvajalec izvoznik. Nazadnje, oba proizvajalca izvoznika sta poleg tega zadevni izdelek neposredno izvažala v Unijo, zadevni izdelek in druge izdelke pa v tretje države, zato sta imela svoje izvozne oddelke.

(233)

Cene zadevnih transakcij so bile prilagojene, da se v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe upoštevajo provizije.

(234)

V zvezi s temi trgovinskimi posli je Komisija PSU-stroške pridobila od vsakega zadevnega povezanega trgovca.

(235)

Stopnja dobička je bila določena za vsakega trgovca posebej. Zaradi nesodelovanja nepovezanega trgovca je bila pridobljena iz dobička, ki ga je proizvajalec izvoznik dosegel, ko je sveče kupoval od nepovezanih dobaviteljev v LRK in jih nato nadalje prodajal neodvisnim strankam v Uniji. Izračun je bil opravljen na ravni kontrolne številke izdelka ali podravni kontrolne številke izdelka, da bi se pridobile ustrezne nakupne cene in cene pri nadaljnji prodaji.

(236)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(237)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 2

(238)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis.

(239)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 55,5 %.

(240)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(241)

V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, vzorčenih in nevzorčenih, v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu.

(242)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 80 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Poleg tega se šteje, da je industrija razdrobljena. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(243)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(244)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo več kot 80 proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(245)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 484 048 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so podatki iz izpolnjenega vprašalnika pritožnika v zvezi z vsemi proizvajalci Unije in izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od vzorčenih proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 16 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(246)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov, ki jih je predložil pritožnik, o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji, kot so bili navzkrižno preverjeni z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije, in (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav v Unijo, kot je o njem poročal Eurostat.

(247)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Potrošnja Unije (v tonah)

(248)

Potrošnja v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 16 %. Iz podrobne analize je razvidno, da se je potrošnja Unije med letoma 2021 in 2022 povečala za 2 %, nato pa se je leta 2023 znatno zmanjšala. Od leta 2023 do obdobja preiskave se je potrošnja povečala za 2 %, vendar je ostala za 15 % nižja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(249)

Med pandemijo COVID-19 in v naslednjih letih, tj. v letih 2021 in 2022, se je potrošnja sveč v Uniji povečala. To povečanje je bilo pripisano spremembam v vedenju potrošnikov, zlasti zaradi daljših obdobij omejitve gibanja na dom, kar je povzročilo večje zanimanje za dekoracijo doma. Po letu 2022 je bilo ugotovljeno zmanjšanje potrošnje, kot je podrobno opisano zgoraj.

(250)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(251)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(252)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal s 97 764 ton na 136 548 ton, tj. za 40 %. Po znatnem povečanju leta 2022, ko je uvoz dosegel najvišjo vrednost 137 953 ton, kar je bilo 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021, se je obseg leta 2023 zmanjšal na 116 036 ton, nato pa si je v obdobju preiskave delno opomogel. Skupno povečanje v obdobju preiskave je znašalo 40 %.

(253)

Tržni delež tega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal s 13 % na 22 %, tj. za 67 %.

(254)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so v obdobju preiskave predstavljali 52 % kitajskega uvoza v Unijo.

(255)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono)

(256)

Povprečne uvozne cene iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 %. Cene so se zvišale za približno 19 % in leta 2022 dosegle 3 081 EUR/tono. Temu je leta 2023 sledil upad, in sicer so se cene znižale na 2 601 EUR/tono, nato pa so se v obdobju preiskave nadalje znižale na 2 516 EUR/tono.

(257)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od vzorčenih kitajskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), po potrebi z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(258)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za znaten delež uvoza iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 16,7 % in 43,2 %.

(259)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo prisotno tudi znatno oviranje dviga cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil nizkocenovni dampinški uvoz od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave ni mogla zvišati svojih prodajnih cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička, kot je prikazano v preglednici 9 v nadaljevanju. Znatno oviranje dviga cen dodatno potrjuje nelojalno nižanje ciljnih cen, ki je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(260)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(261)

Kot je omenjeno v oddelku 1.5.1, je bilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabljeno vzorčenje.

(262)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika pritožnika v zvezi z vsemi proizvajalci Unije, ki so bili po potrebi navzkrižno preverjeni z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Ker je vzorec proizvajalcev Unije zajemal dva proizvajalca Unije, so mikroekonomski kazalniki navedeni v razponih, da bi se zagotovila zaupnost. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(263)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(264)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(265)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(266)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije stalno in znatno zmanjševal, in sicer se je skupno zmanjšal za 29 %. Med letoma 2021 in 2022 se je proizvodnja zmanjšala za 8 %. Ta trend upadanja se je v letu 2023 pospešil, saj se je proizvodnja v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 23 %. Upadanje se je nadaljevalo tudi v obdobju preiskave, ko se je proizvodnja v primerjavi z obsegom proizvodnje v letu 2021 zmanjšala za 29 %.

(267)

V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost industrije Unije na splošno zmanjšala za 13 %. Čeprav je zmogljivost med letoma 2021 in 2022 ostala stabilna, se je med letoma 2022 in 2023 ter v obdobju preiskave znatno zmanjšala. Glede na zmanjšanje obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala s 55 % v letu 2021 na 45 % v obdobju preiskave.

(268)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(269)

Celotni obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju stalno in znatno zmanjševal, in sicer se je skupno zmanjšal za 24 %.

(270)

Glede na zmanjšanje obsega prodaje se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 7 %, pri čemer se je zaradi tega stalnega upadajočega trenda prisotnost industrije Unije na trgu zmanjšala z 80 % tržnega deleža v letu 2021 na 73 % v obdobju preiskave.

(271)

V okviru krčenja trga in upadanja potrošnje v Uniji je iz podatkov razvidno, da je industrija Unije utrpela znatno zmanjšanje proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža, ki je preseglo splošno krčenje trga (–16 %). Uspešnost industrije Unije se je poslabšala izraziteje kot razmere na trgu, kar kaže na posebno ranljiv položaj industrije v obravnavanem obdobju.

(272)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(273)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju zabeležila 11-odstotni upad zaposlenosti, skupno število zaposlenih pa se je zmanjšalo z 10 831 v letu 2021 na 9 597 v obdobju preiskave.

(274)

Kljub zmanjšanju zaposlenosti se je produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v tonah, proizvedenih na zaposlenega na leto, v obravnavanem obdobju zmanjšala za 20 % zaradi znatnega zmanjšanja proizvodnje. Čeprav si je industrija Unije prizadevala prilagoditi svojo delovno silo, je upad proizvodnje prehitel te prilagoditve, kar je povzročilo zmanjšanje splošne produktivnosti.

(275)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(276)

Zadevni izdelek je bil v preteklosti predmet protidampinške preiskave. Po prvotni preiskavi so bile leta 2009 za zadevni izdelek uvedene dokončne protidampinške dajatve (98). Ti ukrepi so bili razveljavljeni po pregledu zaradi izteka ukrepov v letu 2015 (99). Ker ti ukrepi v obravnavanem obdobju niso več veljali, prejšnji dokazi o dampingu in s tem povezane dajatve niso bili več relevantni za oceno škode v okviru sedanje preiskave.

(277)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(278)

Prodajne cene na trgu Unije za nepovezane stranke so v obravnavanem obdobju nihale in se na koncu skupno zvišale za 24 %. V letu 2022 so se cene močno zvišale, in sicer za 30 %, predvsem zaradi naraščajočih vhodnih stroškov. Ta najvišja raven se je ohranila skozi vse leto 2023. Čeprav se je povprečna cena v obdobju preiskave znižala, je ostala za 24 % višja kot v letu 2021.

(279)

V istem obdobju so se proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije zvišali za 42 %. Med letoma 2021 in 2022 je prišlo do znatnega zvišanja, in sicer za 23 %. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu 2023 z nadaljnjim 25-odstotnim zvišanjem, nato pa je v obdobju preiskave prišlo do znižanja. Na splošno so se proizvodni stroški v obravnavanem obdobju zvišali za 42 %. To zvišanje je bilo predvsem posledica gibanja cen surovin in nezmožnosti podjetij, da bi v celoti izkoristila ekonomijo obsega, zaradi zmanjšanja prodaje in proizvodnje.

(280)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(281)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 19 %. Medtem ko so stroški dela med letoma 2021 in 2022 ostali razmeroma stabilni, so se v letu 2023 in obdobju preiskave znatno zvišali, predvsem zaradi inflacije.

(282)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(283)

V absolutnem smislu so se zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije stalno in znatno povečevale, in sicer so se v obravnavanem obdobju povečale za 197 %. Ob upoštevanju ravni proizvodnje so se končne zaloge kot delež proizvodnje v obravnavanem obdobju povečale za 123 %.

(284)

Povečanje, ugotovljeno od leta 2023 do obdobja preiskave, bi bilo treba razlagati previdno, saj je sektor sveč zelo sezonski, velik del prodaje pa se opravi v zadnjih mesecih leta. Ker se je obdobje preiskave zaključilo oktobra, je povečanje zalog v primerjavi s prejšnjimi obdobji morda precenjeno. Kljub temu je bilo zvišanje ravni zalog tudi ob upoštevanju morebitnih sezonskih izkrivljanj še vedno znatno.

(285)

To splošno povečanje zalog kaže na precejšnje neravnovesje med proizvodnjo in prodajo. Ta trend kaže, da kljub prizadevanjem za uskladitev proizvodnje s povpraševanjem kopičenje neprodanih zalog odraža resne težave pri dostopu do trga.

(286)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(287)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, in sicer z 9–11 % v letu 2021 na približno 3–4 % v obdobju preiskave. Podrobna analiza je razkrila začasno povečanje dobičkonosnosti na 16–18 % v letu 2022, ki mu je sledilo močno zmanjšanje na 4–5 % v letu 2023, ki se je nadaljevalo tudi v obdobju preiskave.

(288)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 53 %. Med letoma 2021 in 2022 se je povečal zaradi izboljšane dobičkonosnosti, nato pa se je v letu 2023 in v obdobju preiskave močno zmanjšal, kar odraža poslabšanje finančne uspešnosti.

(289)

Raven letnih naložb se je v obravnavanem obdobju znižala za 44 %. Med letoma 2021 in 2022 se je znatno zvišala, in sicer za 41 %, nato pa se je v naslednjem obdobju do obdobja preiskave znižala. Povečanje naložb je bilo namenjeno predvsem prerazporeditvi obstoječih zmogljivosti in nadomestitvi temeljnih proizvodnih sredstev. Naložbe so se nadaljevale kljub močni konkurenci, izgubi tržnega deleža in finančno težkemu položaju.

(290)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno, in sicer je s 150–160 % v letu 2021 padla na 2–8 % v obdobju preiskave. Negativno gibanje kaže, da so se naložbe sicer nadaljevale, vendar se je njihova donosnost v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, da bi se ohranila konkurenčnost.

(291)

V razmerah znatnega zmanjšanja potrošnje Unije (– 16 %) se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju opazno povečal (+ 40 %), in sicer po cenah, zaradi katerih so se znatno nelojalno nižale cene industrije Unije. To je kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogočilo, da so v obdobju preiskave dosegli 22-odstotni tržni delež (povečanje s 13 % leta 2021).

(292)

V teh okoliščinah se je gospodarski položaj industrije Unije poslabšal, kot kažejo vsi pomembnejši makroekonomski kazalniki, iz katerih je razviden negativen trend: proizvodnja (– 29 %), prodaja EU (– 24 %) in znatno zmanjšanje njenega tržnega deleža (z 80 % na 73 %) v obravnavanem obdobju.

(293)

Kot odziv na pritisk nizkocenovnega kitajskega uvoza je industrija Unije poskušala znižati stroške in izvesti prilagoditve na področju zaposlovanja (– 11 %). Vendar so se zaradi pritiska dampinškega kitajskega uvoza v smislu povečanega obsega in nizkih cen prodaja EU, produktivnost in donosnost naložb v obravnavanem obdobju hitro zmanjševali, in sicer hitreje od ugotovljenega upada potrošnje.

(294)

Proizvodni stroški industrije Unije so se v obravnavanem obdobju močno zvišali (+ 42 %), večinoma zaradi močnega zvišanja cen surovin.

(295)

Stroški industrije Unije so se zvišali bolj kot prodajne cene, zato se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer z 9–11 % v letu 2021 na raven, ki je v obdobju preiskave pomenila škodo (3–4 %). Kitajski uvoz je nenehno nelojalno nižal cene Unije in izvajal močan pritisk na zniževanje tržnih cen, kar je oviralo dvig cen.

(296)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(297)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije in potrošnja Unije.

(298)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadlo z znatnim in naraščajočim prodorom povečanega uvoza iz Kitajske na trg, ki je povzročil nenehno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije in je oviral dvig cen. V zvezi s tem je razvoj obsega uvoza in cen, kot je prikazano v preglednicah 4 in 5, oviral dvig ravni cen industrije Unije, kar je povzročilo vzročno zvezo med njima.

(299)

Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 40 %, in sicer s približno 97 764 ton leta 2021, ko je predstavljal 13-odstotni tržni delež, na 136 548 ton v obdobju preiskave, ko je predstavljal 22-odstotni tržni delež. Ta naraščajoči uvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju zagotovljen po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije, v vsakem primeru pa po ravni cen, ki je ovirala dvig cen, glede na to, da industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov. Podobno je zmanjšanje tržnega deleža in obsega prodaje, kar je posledično povzročilo zmanjšanje proizvodnje, škodljivo vplivalo na proizvodne stroške industrije na enoto zaradi zmanjšane ekonomije obsega.

(300)

To je zelo negativno vplivalo na industrijo Unije. Ob naraščajočih stroških in cenovnem pritisku zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske industrija Unije ni mogla določiti cen in obsega proizvodnje na vzdržnih ravneh, kar je povzročilo zelo močen upad dobičkonosnosti z 9 %–11 % v letu 2021 na 3 %–4 % v obdobju preiskave in posledično poslabšanje njenih finančnih kazalnikov.

(301)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz Kitajske industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu cene in obsega.

(302)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav

(303)

V primerjavi s Kitajsko so druge države ohranile omejeno prisotnost na trgu Unije. Čeprav je obseg uvoza v obravnavanem obdobju nihal, je skupni tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav razen Kitajske ostal stabilen, in sicer je bil približno 4-odstoten. Podobno so bile uvozne cene iz teh tretjih držav v celotnem obravnavanem obdobju dosledno višje od cen kitajskih izvoznikov in proizvajalcev Unije.

(304)

To kaže, da so vse tretje države, razen Kitajske, ohranile le zanemarljivo prisotnost na trgu Unije po cenah, ki so bile znatno višje od cen kitajskih proizvajalcev in proizvajalcev Unije. Zato niso prispevale k poslabšanju položaja industrije Unije.

(305)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv uvoza iz drugih držav ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(306)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(307)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 49 %, in sicer za več kot 6 000 ton, z 12 000–14 000 ton v letu 2021 na 6 000–7 000 ton v obdobju preiskave. Povprečne cene izvoza so se v obravnavanem obdobju zvišale za 36 %.

(308)

V preiskavi je bilo ugotovljeno (100), da je zmanjšanje izvozne učinkovitosti proizvajalcev Unije mogoče pojasniti s pritiskom kitajskih proizvajalcev na trge tretjih držav, kar je posledično povzročilo zmanjšanje izvoza proizvajalcev Unije. Izguba obsega izvoza v absolutnem smislu je bistveno manjša od izgube prodaje v Uniji. Poleg tega je bila povprečna izvozna cena za prodajo v tretje države v letu 2023 in obdobju preiskave za 4 % višja kot za prodajo v EU.

(309)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv izvozne učinkovitosti ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(310)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 16 %, prodaja Unije pa za 24 %. V letu 2022 se je potrošnja v primerjavi z letom 2021 povečala za 2 %, vendar se je prodaja industrije Unije v istem obdobju zmanjšala za 4 %. To kaže na pomanjkanje povezave med trendi potrošnje in prodajno uspešnostjo industrije.

(311)

Podobno je industrija Unije zmanjšala obseg proizvodnje za 29 %, pri čemer je bila izkoriščenost zmogljivosti 45-odstotna, kar je več, kot bi bilo mogoče pričakovati glede na 16-odstotni upad potrošnje.

(312)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da zmanjšanje potrošnje Unije ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(313)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija začasno ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Zaradi znatnega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske industrija Unije ni mogla določiti cen in obsega proizvodnje na vzdržnih ravneh, kar je močno poslabšalo njen gospodarski položaj.

(314)

Gospodarsko nazadovanje industrije Unije je sovpadalo z močnim povečanjem nizkocenovnega dampinškega uvoza iz Kitajske. Ta uvoz je nenehno nelojalno nižal cene Unije in izvajal močan pritisk na zniževanje tržnih cen. Zato industrija Unije ni mogla zvišati cen v skladu z naraščajočimi proizvodnimi stroški. To je privedlo do upada prodaje, zmanjšanja proizvodnje in znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti. Časovni okvir in obseg tega razvoja vzpostavljata jasno vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(315)

Komisija je preučila alternativne dejavnike, ki bi lahko prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ti so vključevali uvoz iz drugih tretjih držav, izvozno učinkovitost industrije Unije in razvoj potrošnje Unije. Vendar ni bilo ugotovljeno, da bi kateri koli od teh dejavnikov oslabil vzročno zvezo med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(316)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(317)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(318)

V tej zadevi je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode.

(319)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(320)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(321)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Osnovni dobiček je bil določen na podlagi pretekle dobičkonosnosti industrije Unije v obdobju 2019–2020, tj. pred obravnavanim obdobjem in morebitnimi motnjami, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Taka stopnja dobička je bila določena na 12 %.

(322)

Predstavniki industrije EU so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je preverila notranje evidence družbe v zvezi z naložbenimi načrti, odločitvami vodstva in računovodskimi izkazi ter ugotovila, da so trditve utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Taka razlika, izražena kot odstotek prihodkov od prodaje, je za vsako vzorčeno družbo znašala med 0,33 % in 0,36 %.

(323)

Ta delež je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 12 % iz uvodne izjave 308, s čimer je bil dobljen ciljni dobiček v višini od 12,33 % do 12,36 %.

(324)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je za vsako vzorčeno družbo določila dodatne stroške v višini od 62 782 EUR do 900 299 EUR na tono. Od tega je odštela dejanske stroške skladnosti z ustreznimi konvencijami v obdobju preiskave, ki so znašali od 21 922 EUR do 865 022 EUR na tono za vsako vzorčeno družbo. Tako je dobila neto razliko v višini od 0,66 EUR do 2,05 EUR na tono za vsako vzorčeno družbo. Ta razlika je bila dodana neškodljivi ceni.

(325)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(326)

Nato je določila raven stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(327)

Stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz.

(328)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(329)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom na Kitajskem obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na dokaze v pritožbi za parafinski vosek, ki predstavlja več kot 20 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, velja izvozna omejitev v obliki nevračila izvoznega DDV na Kitajskem.

(330)

Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je zato Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe preučila domnevno izkrivljanje in morebitna druga izkrivljanja na Kitajskem iz navedenega člena.

(331)

Komisija je najprej za vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov opredelila glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Kot glavne surovine so se upoštevale tiste surovine, ki predvidoma predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka.

(332)

Komisija je ugotovila, da so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki uporabljali parafinski vosek, ki je v vseh primerih predstavljal več kot 17 % njihovih stroškov proizvodnje.

(333)

Komisija je nato preučila, ali je cena katere od glavnih surovin, uporabljenih pri proizvodnji zadevnega izdelka, izkrivljena zaradi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: shem dvojnih cen, izvoznih dajatev, dodatnih izvoznih dajatev, izvoznih kvot, prepovedi izvoza, davka na izvoz, zahtev za izdajo dovoljenj, najnižje izvozne cene, znižanja ali odprave vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve točk carinjenja za izvoznike, seznama kvalificiranih izvoznikov, obveznosti domačega trga, rudarskih pravic za lastno uporabo.

(334)

Komisija je ugotovila, da pri izvozu parafinskega voska ni bilo vračila DDV, kar je ustvarilo spodbudo za neizvoz parafinskega voska, to pa je posledično izkrivilo mehanizme določanja cen na domačem trgu.

(335)

Nato je ceno parafinskega voska, ki so jo plačevali vzorčeni proizvajalci izvozniki, primerjala s cenami na reprezentativnem mednarodnem trgu oziroma trgih. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bila cena na enoto parafinskega voska v LRK, kot so jo sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, za 25–60 % nižja od cene na enoto v Turčiji (101), ki se je štela za primerno reprezentativno državo. Taka razlika je bila potrjena tudi pri primerjavi cene, ki so jo plačevali vzorčeni proizvajalci izvozniki, z informacijami iz pritožbe v podporo trditvi o izkrivljanju na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na obseg take razlike se je štelo, da so domače cene znatno nižje od cen na reprezentativnih mednarodnih trgih.

(336)

Nazadnje je Komisija preverila, ali je parafinski vosek posamezno predstavljal vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Za ta izračun je bila uporabljena neizkrivljena cena surovine, kot je določena v preglednici 1. Komisija je ugotovila, da je parafinski vosek predstavljal vsaj 17 % stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi.

(337)

Komisija je sklenila, da je parafinski vosek izpostavljen izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(338)

Komisija je v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe preučila, ali lahko nedvoumno sklene, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh ustreznih informacij za to preiskavo, vključno z informacijami o prostih zmogljivostih v državi izvoznici, konkurenci na področju surovin in učinku na dobavne verige za družbe Unije.

(339)

V pritožbi je navedeno, da ima Kitajska znatno prosto zmogljivost za proizvodnjo sveč, ki se zdi strukturna. Ta presežna zmogljivost je v veliki meri posledica položaja Kitajske kot največje proizvajalke sveč na svetu, ki po ocenah predstavlja 50 % svetovne proizvodnje. V poročilih industrije (102) je letna proizvodnja Kitajske ocenjena na najmanj 16 milijonov ton, zmogljivost pa se še naprej povečuje.

(340)

V nasprotju z obsežnimi proizvodnimi zmogljivostmi je v pritožbi navedeno, da je kitajski domači trg sveč po ocenah razmeroma majhen. Zato je kitajska industrija sveč strukturno izvozno usmerjena in močno odvisna od tujih trgov, ki absorbirajo njeno presežno proizvodnjo. Trg Unije je zelo privlačen zaradi svoje velikosti in stalno velikega povpraševanja po svečah. To se odraža v dejstvu, da večina vodilnih kitajskih proizvajalcev sveč izvozi med 70 % in 90 % svoje proizvodnje, sama Kitajska pa predstavlja 24 % svetovnega izvoza sveč (103).

(341)

Glede na te dejavnike Komisija meni, da znatna prosta zmogljivost Kitajske skupaj z omejenim domačim povpraševanjem in izvozno usmerjenim proizvodnim modelom pomeni znatno tveganje za industrijo Unije.

(342)

Na dostop do surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji sveč, zlasti parafinskega voska, na Kitajskem močno vplivajo domače politike oblikovanja cen in izkrivljanja, povezana z izvozom. Kitajski proizvajalci sveč imajo koristi od dostopa do parafinskega voska po cenah, ki so nižje od cen na mednarodnem trgu, kar jim daje znatno stroškovno prednost (104).

(343)

Nasprotno proizvajalci Unije parafinski vosek kupujejo na odprtem trgu, kjer so cene odvisne od svetovne dinamike ponudbe in povpraševanja, stroškov energije in geopolitičnih dejavnikov. Proizvajalci Unije v nasprotju s kitajskimi proizvajalci nimajo koristi od domačih subvencij, preferenčnih cen ali izvoznih omejitev, ki bi jih lahko zaščitile pred nestanovitnostjo cen. Zato se soočajo z višjimi in bolj nepredvidljivimi stroški, ki neposredno vplivajo na njihovo konkurenčnost.

(344)

Poleg tega izvozna izkrivljanja na Kitajskem še dodatno poslabšujejo položaj. Ti izkrivljajoči ukrepi v zvezi s surovinami kitajskim proizvajalcem omogočajo dostop do izdatnih in cenejših surovin, hkrati pa omejujejo razpoložljivost in zvišujejo cene za nekitajske proizvajalce. S tem se umetno znižujejo proizvodni stroški za kitajske proizvajalce sveč in ustvarjajo neenaki konkurenčni pogoji. Zaradi posledične stroškovne asimetrije je ogrožena gospodarska vzdržnost industrije sveč v Uniji.

(345)

Pričakuje se, da bo imela uvedba protidampinških dajatev na uvoz sveč iz Kitajske v Unijo omejen učinek na dobavno verigo. Industrija Unije ima zadostno proizvodno zmogljivost za zadostitev domačemu povpraševanju, kar zagotavlja stabilno dobavo tudi v primeru zmanjšanja uvoza iz Kitajske. Poleg tega lahko druge tretje države še vedno izvažajo v Unijo po poštenih in neizkrivljenih cenah.

(346)

Sposobnost industrije Unije, da zadosti povpraševanju, temelji na njenih obstoječih proizvodnih zmogljivostih, ki so zaradi učinkov dampinškega uvoza trenutno nezadostno izkoriščene. Proizvajalci Unije trenutno delujejo s 45 % svoje proizvodne zmogljivosti in lahko povečajo proizvodnjo, da bi zapolnili morebitne vrzeli v oskrbi. To zagotavlja, da uvedba dajatev ne bo povzročila pomanjkanja ali motenj za potrošnike.

(347)

Čeprav lahko protidampinške dajatve povzročijo zmerno zvišanje cen sveč, pritožnik pričakuje, da bodo ta učinek absorbirali veliki trgovci na drobno, ki primarno določajo cene na potrošniškem trgu.

(348)

Nesodelovanje trgovcev na drobno kaže, da ne pričakujejo znatnih motenj zaradi uvedbe dajatev.

(349)

Glede na te dejavnike je uporaba protidampinških dajatev v celoti, tj. brez uporabe pravila nižje dajatve, upravičena in sorazmerna. To bo pripomoglo k ponovni vzpostavitvi lojalne konkurence, podprlo sposobnost preživetja industrije sveč v Uniji ter zagotovilo stabilno in odporno dobavno verigo, hkrati pa zmanjšalo učinek na trgovce na drobno nižje v verigi in potrošnike.

(350)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi sklenila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije.

(351)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(352)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na drobno, uporabnikov in potrošnikov.

(353)

Industrijo Unije sestavlja več kot 80 podjetij, ki so geografsko razporejena po Evropi in neposredno zaposlujejo približno 9 597 delavcev. Velik del teh proizvajalcev Unije je podprl pritožbo in nobeden od njih ni nasprotoval začetku preiskave.

(354)

Sedanje ravni dobičkonosnosti so nevzdržne. Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov industriji Unije omogočila, da si povrne del izgubljenega tržnega deleža in določi cene na ravneh, ki omogočajo doseganje vzdržne ravni dobičkonosnosti.

(355)

Nesprejetje ukrepov bi verjetno imelo znaten negativen učinek na industrijo Unije zaradi nadaljnjega oviranja dviga cen in nadaljnjega zmanjševanja prodaje, kar bi pomenilo izgube in verjetno zaprtje proizvodnih obratov, odpuščanje delavcev, na koncu pa zaprtje celih podjetij.

(356)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(357)

Noben nepovezani uvoznik ali uporabnik ni sodeloval v postopku vzorčenja ali predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato niso bili niti predloženi nobeni podatki o uvoznikih ali uporabnikih niti izraženi nobeni specifični pomisleki, ki bi lahko nakazovali na znatne škodljive učinke morebitne uvedbe ukrepov.

(358)

Zaradi nesodelovanja je bil verjetni učinek ukrepov na uporabnike ocenjen na podlagi razumnih predpostavk. Sveče na splošno predstavljajo izdelek majhne vrednosti v dekorativnem segmentu trgovcev in trgovcev na drobno, ki običajno upravljajo širok nabor izdelkov. Kar zadeva potrošnike, se sveče prav tako štejejo za potrošno blago majhne vrednosti. Zato je malo verjetno, da bi morebitno zvišanje cen zaradi uvedbe protidampinških dajatev znatno vplivalo na stroške poslovanja podjetij. Sorazmerno nizki stroški sveč na enoto v primerjavi s celotnim portfeljem izdelkov trgovcev in trgovcev na drobno kažejo, da bi imelo tako zvišanje zanemarljiv učinek na njihove gospodarske dejavnosti. Podobno se, kar zadeva potrošnike, ne pričakuje, da bo zvišanje stroškov bistveno spremenilo nakupovalne navade.

(359)

Glede na navedeno se ne pričakuje, da bi uvedba ukrepov škodovala uporabnikom, trgovcem ali potrošnikom. Zato se sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ni v nasprotju z interesi uvoznikov, trgovcev na drobno, uporabnikov in potrošnikov.

(360)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije.

(361)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(362)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz sveč vseh vrst in podobnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je v oddelku 6.4 sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(363)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(364)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(365)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(366)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(367)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal (odvisno od primera se lahko vstavi odstotni delež, vendar se to odsvetuje), bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov, v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(368)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(369)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti.

(370)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta oziroma je ni mogoče sprejeti.

(371)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(372)

Pripombe sta predložili družbi Qingdao Kingking in Ningbo Kwung’s Wisdom Art & Design Co., Ltd. Nanašale so se predvsem na druga vprašanja, ki niso bila povezana s točnostjo izračunov, kot so viri referenčnih vrednosti, stopnje dobička, PSU-stroški in izračun stopnje škode, zato bodo obravnavane v sklepni fazi preiskave.

(373)

Družba Ningbo Kwung’s Wisdom Art & Design Co., Ltd., je poleg tega predložila dve pripombi v zvezi s točnostjo izračunov. Ugotovila je napako pri stroških pakiranja, navedenih na seznamu izvoza, ter napačen pretvorbeni faktor, uporabljen za ceno kartona in papirja. Obe napaki sta bili popravljeni, stopnja dampinga za družbo pa je bila ustrezno prilagojena.

(374)

Družba 5 je sporočila napako v svojih izračunih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij. Komisija je preverila izračun in potrdila, da ta napaka ne vpliva na stopnjo škode družbe.

(375)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(376)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –