1.   Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 52 Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Tajsko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), opravlja svoje naloge, kot je določeno v Sporazumu in tem poslovniku.

2.   V skladu s členom 52(4) Sporazuma ima Skupni odbor pravico razpravljati o delovanju in izvajanju morebitnih specifičnih sporazumov iz člena 53(1). Skupni odbor v okviru skupnega institucionalnega okvira razpravlja o zadevah, ki mu jih predložijo odbori, ustanovljeni na podlagi morebitnih specifičnih sporazumov iz člena 53(1), in pododbori teh odborov, ustanovljeni na podlagi specifičnih sporazumov.

3.   Skupni odbor sestavljajo predstavniki obeh pogodbenic na najvišji možni ravni.

1.   Sejam Skupnega odbora, sklicanim na ministrski ravni, predsedujeta visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter minister za zunanje zadeve Kraljevine Tajske. Ta funkcija selahko prenese na visokega uradnika.

2.   Skupnemu odboru izmenično predseduje vsaka od pogodbenic, in sicer za obdobje enega leta, od 1. januarja do 31. decembra istega leta. Druga pogodbenica mu sopredseduje.

1.   Skupni odbor se običajno sestane enkrat letno izmenično v Bruslju in Bangkoku ali drugače po dogovoru sopredsednikov. Seje Skupnega odbora skliče predsednik, ki gosti sejo, na medsebojno dogovorjen datum. Izredne seje Skupnega odbora se lahko organizirajo na zahtevo katere koli od pogodbenic, če se pogodbenici s tem strinjata.

2.   Ob soglasju pogodbenic lahko seje Skupnega odbora izjemoma potekajo v obliki video- ali telekonference.

3.   Skupni odbor se sestaja na ministrski ravni, lahko pa tudi na ravni visokih uradnikov, če se pogodbenici tako dogovorita.

4.   Seje Skupnega odbora niso javne, razen če sopredsednika odločita drugače.

1.   Pred vsako sejo vsaka pogodbenica prek sekretariata obvesti sopredsednika o predvideni sestavi njene delegacije.

2.   Po potrebi in na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic se lahko na seje Skupnega odbora povabijo strokovnjaki ali predstavniki drugih teles kot opazovalci ali z namenom, da podajo informacije o določeni zadevi.

1.   Predsednik za vsako sejo pripravi začasni dnevni red. Začasni dnevni red se skupaj z ustreznimi dokumenti pošlje drugi pogodbenici najpozneje 15 koledarskih dni pred začetkom seje.

2.   Točke za uvrstitev na začasni dnevni red se predložijo predsedniku najpozneje 21 koledarskih dni pred začetkom seje.

3.   Skupni odbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Poleg točk, ki so že na začasnem dnevnem redu, se lahko na dnevni red uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.

4.   Predsednik lahko po dogovoru s sopredsednikom skrajša roke iz odstavka 1, da se upoštevajo zahteve posamezne zadeve.

1.   Sekretarja skupaj pripravita osnutek zapisnika vsake seje, običajno v 30 koledarskih dneh od datuma seje. Osnutek zapisnika temelji na predsednikovem povzetku zaključkov, ki jih je dosegel Skupni odbor.

2.   Pogodbenici potrdita zapisnik v 45 koledarskih dneh od datuma seje ali od katerega koli drugega datuma, dogovorjenega med pogodbenicama. Ko se doseže dogovor o osnutku zapisnika, predsednik in sopredsednik podpišeta dva izvirnika. Vsaka pogodbenica prejme po en izvirnik.

1.   Skupni odbor lahko sprejema sklepe in oblikuje priporočila za doseganje ciljev Sporazuma. Sklepi in priporočila Skupnega odbora se sprejmejo z medsebojnim dogovorom pogodbenic. Sklepi in priporočila se sprejmejo po tem, ko pogodbenici zaključita svoje notranje postopke v skladu svojimi zakoni in drugimi predpisi.

2.   Vsak sklep je zavezujoč od dneva sprejetja.

3.   Kadar Skupni odbor sprejme sklepe ali priporočila, se taki akti naslovijo „sklep“ oziroma „priporočilo“, naslovu pa sledijo zaporedna številka, datum sprejetja in opis vsebine.

4.   Skupni odbor lahko sprejme sklepe ali poda priporočila po pisnem postopku, če se pogodbenici s tem strinjata. Na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic se lahko predvidi rok za zaključek pisnega postopka, ob koncu katerega lahko predsednik in sopredsednik Skupnega odbora razglasita, da je bil dosežen medsebojni dogovor, razen če katera od pogodbenic sporoči drugače.

5.   Sklepi in priporočila, ki jih sprejme Skupni odbor, se overijo z dvema izvirnikoma.

6.   Vsaka pogodbenica se lahko odloči, ali bo sklepe in priporočila Skupnega odbora objavila v svojem uradnem listu.

1.   Korespondenca, naslovljena na Skupni odbor, se naslovi na enega od sekretarjev, ki nato o njej obvesti drugega sekretarja.

2.   Sekretariat zagotovi, da se korespondenca, naslovljena na Skupni odbor, posreduje predsedniku in sopredsedniku ter po potrebi razpošlje kot dokumenti iz člena 10 tega poslovnika.

3.   Sekretariat korespondenco predsednika in sopredsednika pošlje pogodbenicama in po potrebi razpošlje kot dokumente iz člena 10 tega poslovnika.

1.   Kadar posvetovanja Skupnega odbora temeljijo na pisnih spremnih dokumentih, sekretariat te dokumente oštevilči in razpošlje članom.

2.   Vsak sekretar je odgovoren za posredovanje dokumentov predstavnikom svoje pogodbenice v Skupnem odboru, pri čemer kopijo vedno pošlje v vednost drugemu sekretarju.

3.   Kadar pogodbenica predloži informacije, ki naj bi se obravnavale kot zaupne, jih druga pogodbenica obravnava kot take.

1.   Vsaka pogodbenica krije vse svoje stroške v zvezi z osebjem, potovanjem in bivanjem ter poštnimi in telekomunikacijskimi storitvami, nastale zaradi udeležbe na sejah Skupnega odbora.

2.   Stroške, povezane z organizacijo sej in razmnoževanjem dokumentov, krije pogodbenica, ki gosti sejo.

1.   Skupni odbor lahko odloči, da se ustanovijo posebne delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.

2.   Skupni odbor določi mandat posebnih delovnih skupin, ustanovljenih v skladu z odstavkom 1.

3.   Posebne delovne skupine po vsaki svoji seji poročajo Skupnemu odboru.

4.   Posebne delovne skupine nimajo nobene pristojnosti za odločanje, vendar lahko predložijo priporočila Skupnemu odboru.

1.   Vsaka posebna delovna skupina lahko na svojih sejah obravnava izvajanje Sporazuma na področjih, ki jih zajema.

2.   Posebne delovne skupine lahko razpravljajo tudi o zadevah ali posameznih projektih, povezanih z zadevnim področjem dvostranskega sodelovanja.

3.   Obravnavajo lahko tudi posamezne zadeve, če to zahteva ena od pogodbenic.

1.   Posebne delovne skupine se sestanejo najmanj vsaki dve leti izmenično v Bangkoku in Bruslju. Vsaka seja poteka na kraju in ob času, o katerih se dogovorita pogodbenici.

2.   Na zahtevo ene od pogodbenic za sejo posebne delovne skupine sekretar druge pogodbenice odgovori v 15 koledarskih dneh od njenega prejema.

3.   V posebej nujnih primerih se lahko seje posebnih delovnih skupin skličejo v krajšem času, če se pogodbenici s tem strinjata.

4.   Ob soglasju pogodbenic lahko seje posebnih delovnih skupin izjemoma potekajo v obliki video- ali telekonference.

5.   Predsednik in sopredsednik sta pred vsako sejo obveščena o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

6.   Seje posebnih delovnih skupin skupaj skličeta sekretarja.

1.   Za vsako sejo se pripravi zapisnik.

2.   Če ni določeno drugače, seje posebnih delovnih skupin niso javne.

1.   Vsaka pogodbenica krije vse svoje stroške v zvezi z osebjem, potovanjem in bivanjem ter poštnimi in telekomunikacijskimi storitvami, nastale zaradi udeležbe na sejah posebnih delovnih skupin.

2.   Stroške, povezane z organizacijo sej in razmnoževanjem dokumentov, krije pogodbenica, ki gosti sejo.