(1)

Člen 30 uredbe o GSP določa, da če uvoz izdelkov iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) povzroča ali bi lahko povzročil resne motnje na trgih Unije, Evropska komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice sprejme izvedbeni akt o opustitvi preferencialnih režimov za zadevne izdelke.

(2)

Komisija je 15. maja 2024 prejela zahtevek Francije, Nemčije, Španije, Italije, Madžarske in Poljske, ki je vseboval navedbo, da je obseg uvoza z oznakami kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: KN) 2207 10 in 2207 20 iz Pakistana od leta 2022 povzročil resne motnje na trgu etanola v Uniji, in poziv k uporabi člena 30 uredbe o GSP. Zahtevek je vključeval podatke, ki jih je predložila industrija etanola v EU.

(3)

Komisija je ocenila zahtevek držav članic, da bi ugotovila, ali je uvoz etanola iz Pakistana povzročil ali bi lahko povzročil resne motnje na trgu Unije. Komisija je 15. oktobra 2024 na svojem spletišču objavila poziv k predložitvi informacij in podatkov, pomembnih za ugotovitev resnih motenj na trgih Unije, ki jih je povzročil uvoz izdelkov iz etanola iz Pakistana. Komisija je 24. oktobra 2024 organizirala dialog z deležniki, da bi pojasnila postopek iz člena 30 in deležnikom, ki so nameravali predložiti pisne pripombe, omogočila, da pojasnijo svoja stališča o zadevi.

(4)

Komisija je po oceni vseh razpoložljivih informacij in podatkov, vključno z informacijami, ki so jih zagotovile države članice in predložili deležniki, prišla do zaključkov, kot so opisani v nadaljevanju.

(5)

Komisija se je v skladu s členom 30 uredbe o GSP posvetovala z Odborom za skupno ureditev kmetijskih trgov – skupna ureditev kmetijskih trgov za poljščine in oljčno olje.

(6)

Komisija je vlado Pakistana in druge deležnike, ki so prispevali informacije, upoštevane v predhodnih ugotovitvah v njeni oceni, obvestila 31. marca 2025. Pripombe, predložene v odgovor na predhodne ugotovitve, so se ustrezno upoštevale in so se po potrebi odražale v tej uredbi.

(7)

Komisija bo v skladu s členom 31 uredbe o GSP vlado Pakistana obvestila o sprejetju te izvedbene uredbe, preden ta začne veljati.

(8)

Etanol, uvrščen pod oznako KN ex 2207 10 (nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, pridobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k PDEU) in ex 2207 20 (denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, pridobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k PDEU) je izdelek iz Priloge I k PDEU in Priloge IX k uredbi o GSP.

(9)

Pakistanski izvoz pod obema tarifnima oznakama je upravičen do preferencialnega brezcarinskega dostopa do trgov Unije, ker ima Pakistan status države upravičenke do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+), navedenega v Prilogi III k uredbi o GSP.

(10)

Trg etanola v Uniji je razdeljen na dva podtrga, ki se razlikujeta glede na končno uporabo, in sicer na trg za goriva in trg za negoriva. Ta podtrga se razlikujeta tudi glede na raven cen, saj trg za goriva na splošno beleži nižje cene kot trg za etanol, ki se ne uporablja za gorivo in je namenjen uporabi v živilih in industriji (vključno s farmacevtskimi, kozmetičnimi in kemičnimi uporabami). Ti dve vrsti etanola imata večinoma različne lastnosti izdelka (v smislu vsebnosti alkohola, čistosti ali vsebnosti vode) in nista zamenljiva brez dodatne predelave. V EU je glavna razlika tudi izpolnjevanje trajnostnih meril EU za biogoriva, saj se lahko le etanol, ki izpolnjuje ta merila, upošteva pri doseganju ciljev glede uporabe energije iz obnovljivih virov v prometu. Pakistanski izvoz v Unijo konkurira na trgu za negoriva, saj pakistanski izvoz etanola (2) ne izpolnjuje trajnostnih meril iz direktive o energiji iz obnovljivih virov (3), ki se trenutno uporablja, za vstop na trg EU kot etanol za gorivo. Zato 91 % uvoza iz Pakistana predstavlja etanol, ki se ne uporablja za gorivo (4). Uvoz etanola iz obnovljivih virov za gorivo je trenutno predmet naknadnega nadzora Unije (5).

(11)

Komisija na podlagi razpoložljivih podatkov in informacij meni, da obstajajo dokazi o resnih motnjah na trgu Unije za etanol, ki se ne uporablja za gorivo, za katere sta značilna znatno povečanje uvoza po znatno nižjih cenah v primerjavi s proizvajalci Unije in upad proizvodnje Unije. Komisija je zaradi morebitne izjemne narave leta 2022, za katerega so bili značilni inflacijski pritiski, ki sta jih povzročila vojna agresija Rusije proti Ukrajini in razvoj dogodkov, povezan s prilagoditvami po pandemiji COVID-19, obravnavala obdobje 2021–2024 in ocenila razvoj dogodkov v tem celotnem obdobju. Poleg tega so podatki, ki so na voljo za leti 2021 in 2024, zaradi rezultatov naknadnega nadzora Unije (6) popolnejši.

(12)

Natančneje, carinski podatki EU kažejo, da se je med letoma 2021 in 2024 uvoz etanola, ki se ne uporablja za gorivo, v EU pod obema tarifnima oznakama znatno povečal. Glede na podatke (7) se ocenjuje, da se je ta uvoz povečal s približno 376 000 ton v letu 2021 (8) na 726 000 ton v letu 2024, kar je več kot 90-odstotno povečanje (9).

(13)

Carinski podatki EU kažejo, da izvozniki etanola, ki se ne uporablja za gorivo, iz več mednarodnih partnerjev (10) uporabljajo nižje cene kot proizvajalci Unije (11). Leta 2024 so bile cene vseh virov uvoza nižje od cen proizvodnje Unije.

(14)

Nazadnje, podatki, zbrani od industrije etanola v EU in neodvisnih virov, kažejo, da se je proizvodnja etanola, ki se ne uporablja za gorivo, v Uniji v letih 2022 in 2023 znatno zmanjšala (za 10 % med letoma 2021 in 2022 ter za nadaljnjih 9 % leta 2023). Leta 2024 se je proizvodnja etanola, ki se ne uporablja za gorivo, v EU nekoliko opomogla, tj. za 11 % v primerjavi z letom 2023, vendar je še vedno za 8 % manjša kot leta 2021. Neodvisne napovedi (12) kažejo, da je tržni delež proizvajalcev EU nihal s 73 % v letu 2021 na 67 % v letu 2022, 66 % v letu 2023, 73 % v letu 2024, za leto 2025 pa kaže, da se bo tržni delež EU verjetno zmanjšal zaradi manjše proizvodnje in naraščajoče potrošnje. Industrija etanola v Uniji je poročala tudi, da podatki, zbrani od industrije etanola v Uniji, kažejo, da prodaja etanola, ki se ne uporablja za gorivo, v EU predstavlja 75 % trga EU v obdobju med četrtim četrtletjem leta 2023 in tretjim četrtletjem leta 2024 v primerjavi s 77 % v celotnem letu 2021.

(15)

Komisija torej meni, da nenadno povečanje uvoza po znatno nižjih cenah in upad proizvodnje EU kažeta na obstoj resnih motenj na trgu etanola, ki se ne uporablja za gorivo, v Uniji v obdobju 2021–2024. Čeprav nekateri podatki, ki so na voljo za leto 2024, kažejo rahlo okrevanje, to okrevanje ni zadostovalo za vrnitev na raven proizvodnje iz leta 2021, kar kaže, da se resne motnje nadaljujejo.

(16)

Ko je Komisija ugotovila, da so nastale resne motnje trga Unije za etanol, ki se ne uporablja za gorivo, v smislu člena 30 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, je proučila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom zadevnega izdelka iz Pakistana in resnimi motnjami na trgu Unije. Poleg tega je analizirala, ali je resne motnje mogoče pripisati drugim dejavnikom in ne uvozu iz Pakistana.

(17)

Podatki in informacije, ki so na voljo Komisiji, kažejo časovno sovpadanje razvoja uvoza iz Pakistana in resnih motenj na trgih Unije.

(18)

Med letoma 2021 in 2022 se je pakistanski uvoz etanola (13) povečal za skoraj 300 %, in sicer s 132 396 ton na 393 590 ton. Leta 2023 se je nekoliko zmanjšal na 324 151 ton, vendar je ostal za 244 % višji od uvoza iz leta 2021. Pakistanski uvoz etanola se je leta 2024 upočasnil na 215 929 ton (14). Vendar je ta raven še vedno precej višja kot leta 2021. Leta 2024 je uvoz iz Pakistana predstavljal 27 % vsega uvoza etanola, ki se ne uporablja za gorivo, zaradi česar je Pakistan postal največji vir uvoza v EU (15).

(19)

V tem času je bila cena pakistanskega uvoza dosledno nižja od prodajne cene proizvodnje Unije. Natančneje, uvozna cena pakistanskega etanola, ki se ne uporablja za gorivo, pod tema tarifnima oznakama za leto 2024 je znatno nižja od prodajne cene industrije EU (16) (približno –25 %). To pomeni bistveno večjo razliko v ceni kot leta 2021 (7 %).

(20)

Nazadnje, kot je navedeno zgoraj, se je v navedenem obdobju proizvodnja etanola, ki se ne uporablja za gorivo, v Uniji zmanjšala.

(21)

Zato je porast pakistanskega uvoza po nižjih cenah od proizvodnje EU sovpadal s časom resnih motenj.

(22)

Komisija je ocenila tudi, ali so k resnim motnjam na trgih Unije poleg uvoza iz Pakistana morda prispevali tudi drugi dejavniki. Komisija je zlasti obravnavala razpoložljive podatke za oceno morebitnega učinka uvoza iz drugih držav.

(23)

Po carinskih podatkih Unije je pakistanski uvoz leta 2024 predstavljal 27 % uvoza etanola, ki se ne uporablja za gorivo. Druga največja država porekla uvoza so bile ZDA; njihov delež uvoza se je med letoma 2021 in 2024 znatno povečal, in sicer s skoraj nič na 24 % uvoza etanola, ki se ne uporablja za gorivo.

(24)

Carinski podatki Unije za leto 2024 kažejo, da so cene uvoza etanola, ki se ne uporablja za gorivo, iz ZDA za 15 % nižje od pakistanskega uvoza in da je cena uvoza iz ZDA za 35 % nižja od cen proizvajalcev Unije.

(25)

Na podlagi teh podatkov je mogoče skleniti, da je uvoz tako iz Pakistana kot iz ZDA, ki sta leta 2024 skupaj predstavljala približno 50 % uvoza etanola, ki se ne uporablja za gorivo, prispeval k resnim motnjam na trgu. Vendar nobeden od teh virov uvoza, niti Pakistan niti ZDA, ni dovolj prevladujoč v smislu razlike v obsegu ali v ceni, da bi izničil vzročno zvezo drugega.

(26)

ZDA ne uživajo ugodnosti preferencialnega dostopa do trga Unije, medtem ko pakistanski izvoz uživa prednosti brezcarinskega dostopa do Unije. Obstaja bistvena razlika med brezcarinskim dostopom Pakistana, ki uživa ugodnosti preferencialov GSP+, in tarifami, ki se uporabljajo za ZDA v okviru obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi (17).

(27)

Med drugimi pomembnimi viri uvoza etanola, ki se ne uporablja za gorivo, leta 2024 so bili Gvatemala z 9 % uvoza, Združeno kraljestvo z 8 % uvoza, Peru s 5 % uvoza, Južna Afrika s 5 % uvoza in Brazilija s 5 % uvoza. Etanol, ki se ne uporablja za gorivo in izvira iz teh držav, je bil uvožen po cenah, nižjih od pakistanskih, razen Združenega kraljestva, katerega cene so višje od drugih virov uvoza, vendar nižje od cen Unije. Čeprav se zdi, da ima večina teh alternativnih virov uvoza konkurenčne cene, njihov omejen vpliv na trge Unije kaže na bolj omejen učinek, kot ga imata Pakistan in ZDA.

(28)

Skratka, v referenčnem obdobju (2021–2024) sta hkratno sovpadanje povečanja pakistanskega uvoza po cenah, ki so znatno nižje od prodajnih cen EU, in cenovnega pritiska na trg etanola, ki se ne uporablja za gorivo, znatno prispevala k motnjam na tem trgu. Industrija EU je zaradi nenadnega povečevanja uvoza po nižjih cenah zmanjšala proizvodnjo, kar je povzročilo znatno izgubo tržnega deleža, zlasti v letih 2022 in 2023. Ker ni drugih dejavnikov, ki bi izničili učinek pakistanskega uvoza na resne motnje na trgu EU, Komisija meni, da je k temu znatno prispeval pakistanski uvoz. Ne glede na blage znake okrevanja, ki so bili opaženi leta 2024, je pakistanski uvoz še vedno največji zunanji vir etanola, ki se ne uporablja za gorivo, na trgu Unije, in sicer precej nad ravnmi iz leta 2021 in s cenami, ki so precej nižje od cen proizvajalcev Unije, hkrati pa uživa ugodnosti tarifnih preferencialov, odobrenih v okviru režima GSP+. Opustitev navedenih preferencialov bi pakistanske cene približala cenam industrije EU za negoriva in tako ublažila resne motnje, ki se kažejo na trgu Unije.

(29)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za splošne preferenciale iz člena 39(3) uredbe o GSP.

(30)

Etanol s poreklom iz Pakistana se uvaža v obsegu in po cenah, ki povzročajo resne motnje na trgu Unije, zato so ukrepi iz člena 30 uredbe o GSP upravičeni. Obseg uvoza etanola, ki se ne uporablja za gorivo, pod oznakama KN 2207 10 in 2207 20 iz Pakistana od leta 2021 povzroča resne motnje na trgu etanola, ki se ne uporablja za gorivo, v Uniji. Opustitev preferencialov bi morala biti usmerjena v uvoz iz Pakistana pod tarifnima oznakama 2207 10 in 2207 20 , razen etanola, ki se uporablja za gorivo in se uvršča pod oznaki TARIC 2207 10 00 11 (etilni alkohol, proizveden iz kmetijskih proizvodov (kakor so navedeni v Prilogi I k PDEU), razen proizvodov z vsebnostjo vode več kot 0,3 % (m/m), merjeno v skladu s standardom EN 15376) in 2207 20 00 11 (etilni alkohol, proizveden iz kmetijskih proizvodov (kakor so navedeni v Prilogi I k PDEU), razen proizvodov z vsebnostjo vode več kot 0,3 % (m/m), merjeno v skladu s standardom EN 15376).

(31)

Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da je zahtevek držav članic vseboval zadostne dokaze, da se je etanol, ki se ne uporablja za gorivo, s poreklom iz Pakistana uvažal v obsegu, ki je povzročal resne motnje za industrijo Unije. Ta zaključek podpirajo tudi podatki, ki so jih predložili drugi neodvisni viri. Zato so predlagani ukrepi potrebni in upravičeni glede na člen 30 uredbe o GSP.

(32)

Nekateri deležniki so podvomili, da podatki podpirajo ugotovitev o resnih motnjah glede na to, da je industrija EU ponovno pridobila tržne deleže. Komisija priznava, da se tržni pogoji izboljšujejo, vendar ne v tolikšni meri, da bi izničili ugotovitev o resnih motnjah.

(33)

Nekateri deležniki so trdili tudi, da Komisija ni ustrezno upoštevala drugih morebitnih dejavnikov, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, nihanja cen energije in spremembe v povpraševanju v EU. Komisija te trditve zavrača. Čeprav ne izključuje, da so k resnim motnjam prispevali tudi ti drugi dejavniki, dokazi kažejo, da je bil pakistanski uvoz pomemben povzročitelj in da noben drug dejavnik ni prekinil verige vzročne zveze.

(34)

Nekateri deležniki so izpodbijali oceno Komisije o razliki v ceni med pakistanskim uvozom in cenami industrije Unije, pri čemer so trdili, da se niso upoštevali stroški prevoza in skladiščenja. Komisija to trditev zavrača, ker teh stroškov ni treba upoštevati pri oceni resnih motenj.

(35)

Člen 30 uredbe o GSP ne določa trajanja opustitve preferencialov. Glede na razvojne cilje sheme GSP in ob upoštevanju trajanja splošnih zaščitnih ukrepov GSP je primerno in sorazmerno opustiti preferenciale za obdobje dveh let, po tem obdobju pa lahko Komisija pregleda potrebo po ponovni uvedbi običajnih dajatev skupne carinske tarife, tudi glede na razvoj razmer na trgu ter izvoz etanola za gorivo in etanola, ki se ne uporablja za gorivo, s strani Pakistana –