(1)

Uredba (EU) 2024/1735 določa ukrepe za povečanje proizvodne zmogljivosti Unije za neto ničelne tehnologije in njihove ključne komponente. S temi ukrepi naj bi se povečala konkurenčnost sektorja neto ničelnih tehnologij, privabile naložbe in izboljšal dostop do trga za čiste tehnologije v Uniji. Med temi pravili se s členom 26 Uredbe (EU) 2024/1735 podpira cilj razvoja in ohranjanja industrijske podlage za uvajanje tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, potrebnih za zagotovitev oskrbe Unije z energijo in preprečevanje odvisnosti od dobave s temi tehnologijami. V ta namen morajo države članice uporabiti nekatera necenovna merila za vsaj 30 % količine, prodane na dražbi na leto na državo članico, ali alternativno za vsaj 6 gigavatov na leto na državo članico za uvajanje energije iz obnovljivih virov z uporabo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, navedenih v členu 4(1), točke (a) do (j), navedene uredbe (2). S členom 26 Uredbe (EU) 2024/1735 se uvaja zahteva, da se nekatera necenovna merila uporabljajo kot predizbirna merila, pri drugih merilih pa imajo države članice prožnost, da se pri zasnovi dražb odločijo, ali jih bodo uporabljale kot predizbirna merila ali merila za oddajo ali kot kombinacijo obeh vrst meril. Poleg tega se v skladu s členom 26(2), zadnji pododstavek, Uredbe (EU) 2024/1735 državam članicam ne preprečuje uporaba dodatnih necenovnih meril poleg tistih iz člena 26(2).

(2)

Namen pravil, s katerimi so določena predizbirna merila ali merila za oddajo, ki bi jih bilo treba vključiti pri dražbah za uvajanje energije iz nekaterih obnovljivih virov, je olajšati zasnovo in uporabo meril iz člena 26 Uredbe (EU) 2024/1735 ter zagotoviti enotnost po vsej Uniji, hkrati pa državam članicam zagotoviti zadostno prožnost. Z usklajenim izvajanjem meril naj bi se zmanjšali transakcijski stroški za gospodarske subjekte in države članice ter preprečila razdrobljenost notranjega trga v skladu z načelom dodane vrednosti Unije. Hkrati s tem bi bilo treba državam članicam omogočiti zadostno prožnost, da lahko uporabo predizbirnih meril ali meril za oddajo prilagodijo strukturi in načrtovanju svojih sistemov dražb, njihovim posebnim značilnostim in drugim vidikom, povezanim z drugimi cilji javne politike, v skladu z načelom subsidiarnosti. Uporaba teh meril pri dražbah za energijo iz obnovljivih virov ne bi smela ogroziti glavnih ciljev dražbe v smislu hitrega, učinkovitega in trajnostnega uvajanja energije iz obnovljivih virov ter bi morala zagotoviti konkurenčen postopek za zbiranje ponudb in pravno varnost. Ta uredba določa predizbirna merila ali merila za oddajo, ki bi jih bilo treba vključiti pri dražbah za uvajanje energije iz nekaterih obnovljivih virov, s čimer se zagotovi, da so ta merila zasnovana in se uporabljajo na objektiven, pregleden in nediskriminatoren način, pri tem pa ne povzročajo nesorazmernega povečanja stroškov.

(3)

Merilo, povezano z odgovornim poslovnim ravnanjem, naj bi zagotovilo, da so dejavnosti, ki jih izvajajo podjetja, prilagojene potrebam družbe in narave. Ob upoštevanju okvira ustreznih mednarodnih standardov, kot so vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč, smernice OECD za večnacionalna podjetja o odgovornem poslovnem ravnanju, smernice OECD o skrbnem pregledu za odgovorno poslovno ravnanje, tristranska deklaracija MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike ter ustrezna zakonodaja Unije o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (3), zlasti Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2772 (6), bi morala uvedba predizbirnega merila v zvezi z odgovornim poslovnim ravnanjem pri dražbah za energijo iz obnovljivih virov preseči zahteve glede skrbnega pregleda iz obstoječega prava Unije, tako da se zahteva sprejetje ukrepov, s katerimi se obravnavajo ključni elementi skrbnega pregleda v zvezi s splošnimi poslovnimi dejavnostmi ponudnika, povezanimi z dražbo. Od ponudnikov bi bilo treba zahtevati tudi, da javno obveščajo o ukrepih, sprejetih v ta namen. Da bi se izognili pretiranemu birokratskemu bremenu, se od fizičnih oseb, podjetij, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), kot so opredeljena v členih 19a in 29a navedene direktive ter njunih poznejših spremembah, in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ne bi smelo zahtevati izpolnjevanje te dodatne obveznosti, tako da zanje veljajo manj stroge zahteve, hkrati pa so v celoti izvzeti iz uporabe merila odgovornega poslovnega ravnanja za projekte s proizvodno zmogljivostjo manj kot 10 MW. Vendar bi morale države članice ohraniti možnost, da obveznost ukrepanja za obravnavo ključnih elementov skrbnega pregleda za projekte s proizvodno zmogljivostjo več kot 10 MW razširijo na fizične osebe, podjetja, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, kot so opredeljena v členih 19a in 29a navedene direktive ter njunih poznejših spremembah, in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Ocena skladnosti z merilom za odgovorno poslovno ravnanje bi morala temeljiti na ključnih elementih skrbnega pregleda, kot so določeni v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2023/2772 (8).

(4)

Zagotavljanje visoke ravni kibernetske varnosti in varnosti podatkov v obratih za proizvodnjo energije je ključno za ohranjanje zanesljivosti energetske oskrbe z energijo in kritične energetske infrastrukture. Tveganja za kibernetsko varnost v energetskem sektorju lahko škodijo zaupnosti informacij, ki se obdelujejo pri gradnji in delovanju obratov za energijo iz obnovljivih virov, ter vplivajo na sposobnost subjekta, da ohrani operativni nadzor nad obratom. Naprave za energijo iz obnovljivih virov se soočajo z večjim številom morebitnih tveganj za kibernetsko varnost, povezanih z dobavno verigo, kot so huda in nepričakovana motnja v oskrbovalni verigi, nerazpoložljivost izdelkov, storitev ali postopkov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v dobavni verigi ali kibernetski napadi, ki jih izvedejo akterji v dobavni verigi, vključno z zelo naprednimi in vztrajnimi zlonamernimi državnimi in kriminalnimi akterji.

(5)

Da bi zagotovili ustrezno odpravo tveganja za kibernetsko varnost in varnost podatkov s strani vseh ponudnikov, bi morale dražbe za uvajanje energije iz obnovljivih virov vključevati predizbirna merila, ki od njih zahtevajo izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, njihovo upoštevanje v načrtu za kibernetsko varnost in zagotovitev, da se ti ukrepi uporabljajo za izdelke ali storitve informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki jih zagotavljajo njihovi dobavitelji. Hramba in obdelava podatkov, povezanih z delovanjem obratov za energijo iz obnovljivih virov v jurisdikcijah zunaj Evropskega gospodarskega prostora, lahko ogrozita varnost obratov in celotnega sistema. Potrebna je dodatna raven varstva podatkov, da se zagotovi varnost obratov in celotnega sistema v primerih, kadar za ponudnika velja jurisdikcija tretje države, ki od ponudnika zahteva, da informacije o ranljivostih programske ali strojne opreme sporoča organom te tretje države, preden postane znano, da so se te ranljivosti izkoriščale. Dodatna raven varstva podatkov je potrebna tudi, kadar so akterji groženj, ki delujejo z ozemlja te tretje države, po javni izjavi v imenu Unije v okviru za skupni diplomatski odziv EU na zlonamerne kibernetske dejavnosti (9) ali v imenu ene ali več njenih držav članic, izvajali zlonamerne kibernetske dejavnosti ali kampanje. V ta namen bi morale države članice zlasti upoštevati usmerjene omejevalne ukrepe, ki jih je naložila Unija, za odvračanje kibernetskih napadov, ki pomenijo zunanjo grožnjo Uniji ali njenim državam članicam, in odzivanje nanje (10). Javne izjave v imenu države članice so zlasti pomembne za dražbe, ki jih je izvedla ta država članica. V takih primerih bi morali ponudniki predložiti utemeljen načrt za kibernetsko varnost z opisom tehničnih, operativnih in organizacijskih ukrepov za zagotovitev, da se podatki, ki so bili uporabljeni ali ustvarjeni pri njihovih poslovnih dejavnostih, povezanih z dražbo, hranijo in obdelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ter se ne prenašajo iz EGP. Pomembno je, da subjekt s sedežem v EGP ohrani operativni nadzor nad obratom, da bi zagotovil ustrezen nadzor in izvrševanje prava EU ter s tem varnost obrata in celotnega sistema.

(6)

Vključitev meril, da bi zagotovili sposobnosti ponudnika za izvedbo projekta, je ključna za zagotovitev, da so ponudniki in njihove ponudbe verodostojni, imajo potrebno tehnično znanje, izkušnje ter finančne in gospodarske zmogljivosti ter realističen poslovni in tehnični načrt za popolno in pravočasno izvedbo projekta ob upoštevanju različnih specifikacij in zahtev glede necenovnih meril, vključenih v dražbo. Zato je primerno od ponudnikov zahtevati, da predložijo posebno dokumentacijo in dokazila. Države članice bi morale pri oblikovanju takih meril upoštevati tudi stroške projekta, tveganja, zmogljivost projekta, zrelost tehnologije, stopnjo inovativnosti, ki jo zahteva dražba, in druge ustrezne tržne pogoje. To je zlasti pomembno, ker lahko naložitev pretiranih zahtev, na primer za manjše projekte, umetno omeji konkurenco in izključi manjše akterje, ki bi sicer lahko sodelovali na dražbi. Poleg tega lahko naložitev pretiranih zahtev omeji sodelovanje novih udeležencev na dražbi. Namesto tega bo morda treba za večje projekte, ki vključujejo višja tveganja, določiti strožje pogoje, da se zagotovi popolna in pravočasna izvedba projekta, obenem pa se še vedno zagotovi konkurenčen postopek za zbiranje ponudb.

(7)

V skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2024/1735 morajo države članice za ocenjevanje prispevka dražbe k trajnostnosti in odpornosti vključiti predizbirna merila ali merila za oddajo. S členom 25 Uredbe (EU) 2024/1735 se od javnih naročnikov in naročnikov zahteva, da v nekaterih postopkih javnega naročanja uporabljajo minimalne obvezne zahteve glede okoljske trajnostnosti in nekatere obvezne zahteve za ocenjevanje prispevka ponudbe k odpornosti. Postopki javnega naročanja in dražbe za uvajanje obnovljivih virov energije prispevajo k odpornosti v Uniji. Za javna podjetja energetskega sektorja, ki so naročniki v skladu s členom 4 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11), se pri nabavi neto ničelnih tehnologij iz člena 4(1), točke (a) do (k), Uredbe (EU) 2024/1735 uporablja člen 25 Uredbe (EU) 2024/1735. Hkrati lahko kot ponudniki sodelujejo tudi na dražbah za energijo iz obnovljivih virov v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2024/1735. V uvodni izjavi 81 Uredbe (EU) 2024/1735 je opozorjeno, da je treba poskrbeti, da se zahteve glede trajnostnosti in odpornosti uporabljajo na način, ki zagotavlja pošteno in enakopravno konkurenco med udeleženci na trgu, ne glede na njihovo lastniško strukturo. Da bi zagotovili pošteno in enakopravno konkurenco, bi morala za namene ocenjevanja zahtev glede odpornosti in okoljske trajnostnosti za javna podjetja, ki sodelujejo na dražbah za energijo iz obnovljivih virov v skladu s členom 26, veljati samo pravila iz člena 26. Pravila iz člena 25 bi se morala uporabljati za nabavo neto ničelnih tehnologij, razen kadar se taka nabava uporablja za izvajanje projektov, dodeljenih v okviru dražb za energijo iz obnovljivih virov ob upoštevanju člena 26 (12).

(8)

Izrecna izbira vrste meril za ocenjevanje prispevka dražbe k trajnostnosti in odpornosti (predizbirna merila ali merila za oddajo) je v pristojnosti ustreznih organov, ki zasnujejo posamezno dražbo. Vendar bi morali zadevni organi zagotoviti, da izbira vrste meril ne ogroža konkurenčne narave postopka za zbiranje ponudb in ne upočasnjuje neupravičeno uvajanja tehnologij energije iz obnovljivih virov.

(9)

Cilj ocenjevanja prispevka dražb k odpornosti bi moral biti namenjen zagotavljanju dostopa Unije do zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo z (i) zmanjšanjem sedanje odvisnosti in preprečitvijo novih strateških odvisnosti od posameznih tretjih držav pri dobavi z neto ničelnimi tehnologijami energije iz obnovljivih virov in njihovimi glavnimi posebnimi komponentami ter (ii) povečanjem proizvodne zmogljivosti Unije za te tehnologije in komponente. To bi bilo treba storiti brez ogrožanja doseganja zavezujočega cilja Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030 iz člena 3(1) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Pri odločanju, ali naj se odpornost uporabi kot predizbirno merilo ali merilo za oddajo za neto ničelne tehnologije ali njihove glavne posebne komponente bi morali zadevni organi upoštevati stopnjo odvisnosti Unije od tretje države za to neto ničelno tehnologijo ali njeno glavno posebno komponento, razpoložljivost alternativnih virov oskrbe in učinek, ki bi ga uporaba odpornosti kot predizbirnega merila namesto merila za oddajo lahko imela na dobavo te glavne posebne komponente. Kadar se odpornost pri dražbah uporablja kot merilo za oddajo, bi si morali zadevni organi prizadevati za povečanje diverzifikacije oskrbe Unije tako, da bo potekala stran od države, od katere je Unija pretirano odvisna, in sicer z dodelitvijo večjega števila točk ponudnikom, ki zagotavljajo večjo diverzifikacijo svojih virov oskrbe v primerjavi s ponudniki, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede odpornosti.

(10)

Za odpravo odvisnosti Unije od ene same tretje države, ki dobavlja več kot 50 % specifične neto ničelne tehnologije ali njenih komponent ali v določenih okoliščinah vsaj 40 %, ter za spodbujanje diverzifikacije oskrbe bi morali zadevni organi držav članic omejiti sodelovanje na ustrezne dražbe ali dodeliti točke na podlagi zahtev, povezanih s poreklom končnega proizvoda in določenim številom glavnih posebnih komponent iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/1178 (14), ki izvirajo iz tretje države, od katere je Unija prekomerno odvisna. Poleg tega je primerno omejiti izvor nekaterih ključnih strateških komponent glede na njihovo tehnološko vrednost in osrednjo vlogo pri zanesljivosti oskrbe z energijo in v oskrbovalni verigi specifičnih neto ničelnih tehnologij, vendar bi morali ponudniki za druge glavne posebne komponente ohraniti prožnost pri izbiri komponent, ki jih nameravajo nabaviti iz tretje države, od katere je Unija prekomerno odvisna, v okviru omejitev iz te uredbe. Te zahteve določajo praktično in objektivno preverljivo metodologijo za ocenjevanje odpornosti neto ničelnih tehnologij in njihovih glavnih posebnih komponent, ki so del dražbe. Primerno je določiti posebne zahteve za različne tehnologije in njihove glavne posebne komponente ob upoštevanju njihovih posebnih okoliščin in značilnosti, kot so razpoložljivost alternativnih virov oskrbe, zadostna proizvodna zmogljivost na svetovni ravni, stopnja zrelosti in uvajanja tehnologije, vpliv diverzifikacije na oskrbovalne verige in skupni stroški. V primeru končnih proizvodov fotovoltaičnih tehnologij (sistemi sončne fotovoltaike) in fotovoltaičnih modulov nepreferencialna pravila o poreklu iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (15) določajo, da sestavljanje fotovoltaičnih celic (HS 8541 42 ), ki se uvrščajo pod isto tarifno številko kot fotovoltaični moduli (HS8541 43 ) ali enakovrednih komponent v fotovoltaične module ne bi spremenilo porekla modula. Zato se je primerno sklicevati na sestavo sistema sončne fotovoltaike in fotovoltaičnega modula in ne na njuno poreklo kot na referenco za prispevek k odpornosti navedenih posebnih proizvodnih faz.

(11)

Za nekatere glavne posebne komponente je lahko raven odvisnosti od ene same tretje države tako visoka, da bi stroga uporaba merila za odpornost ogrozila zanesljivost oskrbe s to komponento. V takih primerih je primerno, da zadevni organi ohranijo nekaj prožnosti pri zvišanju praga glavnih posebnih komponent, ki lahko izvirajo iz tiste tretje države, od katere je Unija prekomerno odvisna.

(12)

Komisija bi morala pri izvajanju ocenjevanja iz člena 26(8) Uredbe (EU) 2024/1735 o merilih za odpornost in trajnostnost pri dražbah za uvajanje energije iz obnovljivih virov ter njihovega učinka na pospešeno uvajanje tehnologij za energijo iz obnovljivih virov upoštevati učinkovitost merila za odpornost in vprašanje, ali tako učinkovitost spodkopavajo prakse, katerih cilj je spremeniti poreklo končnih proizvodov neto ničelnih tehnologij ali njihovih glavnih posebnih komponent.

(13)

Zadevni organi držav članic bi morali oceniti tudi prispevek dražb k odpornosti za tehnologije vetrne energije na kopnem, tehnologije vetrne energije na morju in elektrolizatorje, tudi v odsotnosti ene same tretje države, ki dobavi več kot 50 % teh tehnologij ali njihovih komponent ali v nekaterih okoliščinah vsaj 40 %, glede na to, da za te tehnologije obstaja znatno tveganje povečane odvisnosti od uvoza iz Ljudske republike Kitajske, kar bi lahko ogrozilo zanesljivost oskrbe v Uniji. To velja glede na sedanje in predvidene trende ponudbe in povpraševanja v svetu in Uniji po teh tehnologijah ter dejstvo, da proizvodna zmogljivost Ljudske republike Kitajske presega 50 % svetovne proizvodnje (16), njena predvidena proizvodnja pa znatno presega domače cilje in predvideno povpraševanje.

(14)

V členu 26(2) Uredbe (EU) 2024/1735 je navedeno, da je prispevek dražbe k trajnostnosti mogoče oceniti z uvedbo meril v zvezi z okoljsko trajnostnostjo, ki presega minimalne zahteve v veljavnem pravu, inovacijah ali povezovanju energetskega sistema.

(15)

Uredba (EU) 2024/1735 določa vključitev pomislekov v zvezi z okoljsko trajnostnostjo tako v nekatere postopke javnega naročanja kot v nekatere dražbe za uvajanje energije iz obnovljivih virov. Uredba Komisiji daje izvedbena pooblastila za določitev minimalnih zahtev v zvezi z okoljsko trajnostnostjo za javna naročila in za podrobnejšo določitev meril okoljske trajnostnosti, ki se lahko uporabljajo na dražbah za uvajanje energije iz obnovljivih virov. Določijo se v izvedbeni uredbi, ki bo sprejeta v skladu s členom 25(5) Uredbe (EU) 2024/1735, druga pa so bila določena v tej uredbi. Oba akta si prizadevata doseči isti cilj, tj. povečati okoljsko trajnostnost neto ničelnih tehnologij in zmanjšati njihov vpliv na okolje. Vendar se pristop obeh uredb in njuna vsebina razlikujeta, da bi se upoštevala različna posebna pravna pooblastila, razlika v postopkih v zvezi z javnimi naročanjem in dražbami za uvajanje energije iz obnovljivih virov, različno področje uporabe v smislu zajetih neto ničelnih tehnologij ter razlika v vrsti organov, pristojnih za te različne postopke, in količinah, ki se uvajajo preko njih.

(16)

Pri določanju meril okoljske trajnostnosti bi morali zadevni organi določiti merila za ocenjevanje vplivov na podnebje in okolje. Pri tem bi morali uporabiti eno ali več meril okoljske trajnostnosti iz te izvedbene uredbe ali drugih meril, za katere menijo, da so pomembna.

(17)

Ogljični odtis tehnologij energije iz obnovljivih virov je eno od ustreznih meril, ki jih lahko zadevni organi držav članic uvedejo pri dražbah, da bi ocenili njihov prispevek k okoljski trajnostnosti. Da bi bilo to merilo objektivno, pregledno in nediskriminatorno, bi bilo treba ogljični odtis neto ničelne tehnologije meriti in ocenjevati ob upoštevanju življenjskega cikla. Prav tako je primerno harmonizirati metode za ocenjevanje ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu, da se zmanjšajo odstopanja pri predpostavkah in izboljša primerljivost rezultatov, kar je potrebno za omogočitev učinkovitega prispevka k okoljski trajnostnosti. V okviru dogovora o čisti industriji (17) se pričakuje nadaljnja harmonizacija na tem področju. Če pravo Unije določa metodo za ocenjevanje ogljičnega odtisa določene neto ničelne tehnologije, bi jo države članice morale uporabiti pri svojih nacionalnih dražbah za uvajanje energije iz obnovljivih virov, pri kateri se uporablja navedena tehnologija.

(18)

Če ne obstaja pravo Unije, ki bi določalo posebno metodo ali metodo, ki bi bila primerna za uporabo kot približek za ocenjevanje ogljičnega odtisa določene tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, je treba za izboljšanje primerljivosti rezultatov pri uporabi ogljičnega odtisa kot merila pri dražbah podrobneje določiti parametre zasnove za navedeno merilo, zlasti v smislu metodologije in zahtev glede kakovosti podatkov.

(19)

Prehod na krožno gospodarstvo je ključni element evropskega zelenega dogovora, kot je določeno v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (18).

(20)

Dražbe za neto ničelne tehnologije lahko prispevajo k temu prehodu z določitvijo predizbirnih meril ali meril za oddajo, povezanih krožnostjo. Če se organi za to odločijo, bi morali določiti merila za možnost recikliranja, enostavnost popravila in vzdrževanja ali enostavnost posodobitve, ponovne uporabe, ponovne izdelave in obnove proizvodov ali za uporabo ali vsebnost recikliranih materialov, tudi kritičnih surovin, v zvezi z enim ali več zadevnih parametrov proizvoda iz Priloge I k Uredbi (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(21)

Izguba biotske raznovrstnosti in propad ekosistema sta med največjimi grožnjami, s katerimi se sooča človeštvo. Unija je vzpostavila pravne okvire, strategije in akcijske načrte za varstvo narave ter obnovo habitatov in vrst, kot sta strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (20) in Uredba (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Podnebna kriza povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, ta izguba pa poslabšuje podnebne spremembe, zaradi česar sta neločljivo povezani, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost in zdravi ekosistemi so bistveni za razvoj, odporen proti podnebnim spremembam.

(22)

Neto ničelne tehnologije imajo lahko negativne in pozitivne vplive na biotsko raznovrstnost. Primerno je, da se pri dražbah oblikujejo merila, ki pomagajo pri ohranjanju raznolikosti vrst, ekosistemov in njihove sposobnosti razmnoževanja. Negativni vplivi so večinoma opazni na lokalni ravni in lahko vključujejo izgubo ali poslabšanje habitata ter motenje vrst, tudi zaradi hrupa in trkov. Pozitivni vplivi lahko vključujejo blažitev podnebnih sprememb, zmanjšanje onesnaženosti zraka in posege v krajino, ki koristijo prostoživečim rastlinskimi in živalskimi vrstami. Predizbirna merila ali merila za oddajo ali oboje, ki obravnavajo vpliv na biotsko raznovrstnost, lahko spodbujajo sinergije med neto ničelnimi tehnologijami in biotsko raznovrstnostjo. Ves čas trajanja projekta bi moralo biti vzpostavljeno pregledno spremljanje vpliva projektov na biotsko raznovrstnost, po potrebi pa bi bilo treba sprejeti prilagoditvene ukrepe.

(23)

Kadar zadevni organi kot merilo za oddajo vključijo vpliv neto ničelnih tehnologij na biotsko raznovrstnost, bi moralo merilo zahtevati neto pozitivne prispevke k biotski raznovrstnosti. Primeri ukrepov, ki obravnavajo neto pozitivne prispevke k biotski raznovrstnosti, bi lahko vključevali obnovo ali ponovno vzpostavitev habitatov, ukrepe za izboljšanje habitatov vrst in povečanje njihovih populacij ali ukrepe za zmanjšanje obremenjenosti okolja zaradi drugih dejavnosti. Nagrajevanje neto pozitivnih prispevkov k biotski raznovrstnosti, ki presegajo izravnalne ukrepe, zagotavlja enake konkurenčne pogoje med konkurenčnimi ponudniki, katerih projekti imajo različne učinke, in daje spodbudo za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov.

(24)

Energijska učinkovitost je ključna za doseganje ambicioznih ciljev Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kot je določeno v svežnju „Pripravljeni na 55“. Poleg tega je energijska učinkovitost tudi ključni dejavnik pri zniževanju cen energije in izboljšanju odpornosti oskrbe z energijo v Uniji, s čimer omogoča pravičen in varen zeleni prehod.

(25)

Dražbe lahko prispevajo k energijski učinkovitosti tako, da v fazi ocenjevanja prispevka k trajnostnosti vključijo predizbirna merila ali merila za oddajo, v katerih so navedeni proizvodi, katerih energijska učinkovitost bo ocenjena, in za vsak proizvod veljavna metodologija ocenjevanja. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba merila določiti v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (22) ali referenčne vrednosti za energijsko učinkovitost, določene v izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(26)

Trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri je pomembno za odpornost Unije, strukturno slabo upravljanje vodnih virov pa je povzročilo degradacijo in onesnaževanje tega omejenega vira in ekosistemov, povezanih z vodo. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24) je vzpostavila celovit model za upravljanje kakovosti vode, cilj Unije na področju vodne politike pa je Evropejcem zagotoviti dostop do kakovostne in zadostne vode, dobro stanje vseh vodnih teles po vsej Evropi ter zadostno, uravnoteženo in pravično razpoložljivost vode za vse sektorje, ki uporabljajo vodo, vključno z industrijo. Nekatere neto ničelne tehnologije vplivajo na vodo v času uporabe z uporabo vode ali odvajanjem odpadne vode v vodna telesa. Zato je morda pomembno, da se na dražbah za take tehnologije oblikujejo necenovna merila v zvezo z okoljsko trajnostnostjo, ki so povezana z vodo.

(27)

Zmanjšanje onesnaževanja je še en ključni element evropskega zelenega dogovora, kot je določeno v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje zraka. V načrtu je določen cilj zmanjšanja onesnaževanja zraka, vode in tal na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta. Dražbe za neto ničelne tehnologije lahko pomagajo pri zmanjšanju onesnaževal z določitvijo predizbirnih meril ali meril za oddajo na stopnjo onesnaženosti. Če se zadevni organi odločijo za uporabo takih meril, bi bilo treba zadevne metodologije, pragove in mehanizme za zagotavljanje skladnosti opredeliti v skladu s pravom Unije in na podlagi tega prava, kadar so na voljo, ter ob upoštevanju meril iz Dodatka C k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/2486, kot je ustrezno (25).

(28)

Inovacije so ključne za konkurenčnost, gospodarsko rast in hitro uvajanje energije iz obnovljivih virov. Direktiva (EU) 2018/2001 si prizadeva za spodbujanje inovacij na področju uvajanja energije iz obnovljivih virov do leta 2030 z določitvijo okvirnega cilja za inovativno tehnologijo energije iz obnovljivih virov vsaj v 5 % novo nameščenih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov. Vključitev meril za inovacije v zasnovo dražb naj bi spodbujala razvoj popolnoma novih rešitev ali izboljšanje rešitev, ki presegajo stanje tehnike. Tako se bo oblikoval trden okvir, ki bo spodbujal sprejetje najnovejših tehnologij ter zagotavljal trajnostno in konkurenčno pot do podnebne nevtralnosti.

(29)

Pri uporabi inovacij kot predizbirnega merila ali merila za oddajo pri dražbah je treba razlikovati med dvema vrstama dražb. Prvič, najpogostejše vrste dražb so tiste, ki se ne osredotočajo izrecno na inovacije kot glavno merilo, uporabljeno pri dražbah, ampak je njihov glavni cilj uvajanje energije iz obnovljivih virov. Čeprav cilj teh dražb ni spodbujanje inovacij kot takih, se lahko nekateri elementi, ki nagrajujejo inovacije, dodajo v zasnovo dražb kot merila za oddajo ali predizbirna merila. Drugo manjšo podskupino dražb bi lahko imenovali dražbe, namenjene izključno inovacijam, katerih glavni cilj je spodbujanje inovacij, povezanih s prihodnjo uporabo energije iz obnovljivih virov, kot so projekti, ki izkoriščajo energijo valovanja in plimovanja ali projekti vetrnih generatorjev, ki uporabljajo zmaje.

(30)

Pri obeh vrstah dražb, pri katerih so inovacije vključene kot predizbirno merilo ali merilo za oddajo, bi morali zadevni organi vedno oceniti prispevek projektov, ki kandidirajo, k minimalni ravni izboljšanja ključnih kazalnikov uspešnosti, s čimer se zagotovi, da projekt prinaša rešitve, tehnologije ali izboljšave, ki presegajo najsodobnejšo tehnologijo, ki je že na voljo na trgu, in je v zvezi s predmetom dražbe. Izbira ključnih kazalnikov uspešnosti, ob upoštevanju katerih se bodo inovacije primerjale z najsodobnejšimi rešitvami in tehnologijami, je odvisna od cilja javne politike, za katerega si prizadevajo države članice. To lahko na primer vključuje ključne kazalnike uspešnosti, s katerimi se merijo izboljšave učinkovitosti proizvodnje energije pri tehnologiji, možnosti recikliranja, prožnosti rešitve ali tehnologije za spodbujanje povezovanja energetskega sistema, manjša odvisnost od surovin, dolga življenjska doba tehnologije, manjši vpliv na okolje ali drugi ključni kazalniki uspešnosti, odvisno od posebnega javnega cilja, ki se želi doseči z vključitvijo necenovnega merila za inovacije.

(31)

Pri dražbah, namenjenih izključno inovacijam, bi bilo treba pri uvedbi predizbirnih meril za ocenjevanje inovacij upoštevati tudi zrelost predlaganih rešitev ali tehnologij, s čimer se zagotovi, da projekt, ki kandidira, izpolnjuje cilje razpisa in da predlagane inovacije niso v tako zgodnji fazi razvoja, da se ne bodo uresničile. Za dražbe, ki niso posebej osredotočene na inovacije, bi morali imeti zadevni organi tudi možnost, da zahtevajo določeno stopnjo zrelosti projektov za zbiranje ponudb, da bi se izognili prejemanju ponudb v zelo zgodnjih fazah razvoja, ki verjetno ne bodo izpolnjevale ciljev dražbe.

(32)

Širjenje znanja o najnovejših inovativnih dosežkih je bistveno za nadaljnje spodbujanje inovacij, zlasti za dražbe, namenjene izključno inovacijam (26). Zadevni organi držav članic bi morali kot predizbirna merila ali merila za oddajo vključiti potrebo po širjenju rezultatov zmagovalnega projekta preko konferenc, objav, prosto dostopnih zbirk podatkov ali brezplačne/odprtokodne programske opreme in po potrebi operativnih podatkov, če so vzpostavljeni ustrezni ukrepi za zaupnost. Prav tako bi morali zahtevati, da se izbrana ponudba zaveže, da bo za rezultate raziskav, izhajajoče iz raziskovalnih in razvojnih projektov, ki prejemajo pomoč, in zaščitene s pravicami intelektualne lastnine, pravočasno ter na neizključni in nediskriminatorni podlagi dala na voljo licence po tržni ceni, ki jih bodo lahko uporabljale zainteresirane strani v EGP. Za dražbe, ki niso posebej osredotočene na inovacije, bi bilo treba zadevnim organom držav članic omogočiti, da kot predizbirna merila ali merila za oddajo vključijo take zahteve glede širjenja znanja.

(33)

Z uvedbo novih obratov za nestalne obnovljive vire energije se elektroenergetski sistem sooča s posebnimi izzivi, kot je potreba po reševanju vprašanj prezasedenosti omrežja ob hkratnem ohranjanju stabilnosti omrežja. Te potrebe se običajno obravnavajo s ponovnim dispečiranjem in drugimi rešitvami, ki pomenijo stroške za sistem. Uvedba povezovanja energetskega sistema kot necenovno merilo pri dražbah za energijo iz obnovljivih virov lahko zmanjša te stroške sistema z odpravo vpliva delovanja projekta na področju energije iz obnovljivih virov na sistem. Kljub temu potreb energetskega sistema ni mogoče reševati le z necenovnimi merili pri dražbah za energijo iz obnovljivih virov in zahtevajo sistemske rešitve, vključno z načrtovanjem omrežja, regulativnimi vidiki, tržnimi signali ali omrežnimi tarifami.

(34)

Necenovna merila za povezovanje energetskega sistema bi morala biti zasnovana tako, da omogočajo sodelovanje vseh tehnologij in rešitev, ki lahko pomagajo pri zadovoljevanju ugotovljenih potreb sistema. Če je to ustrezno utemeljeno na podlagi opredeljenih potreb sistema ali dovoljeno v pravu Unije, bi morale biti dražbe osredotočene tudi na eno ali več tehnologij ali rešitev. Te tehnologije ali rešitve bi lahko bile vključene v naložbe, predvidene v projektu za zbiranje ponudb, ali pridobljene na podlagi pogodbe s tretjo osebo, dokler predstavljajo novo naložbo. Ta možnost bo ponudnikom omogočila, da izberejo stroškovno najučinkovitejše rešitve. Za oceno prispevka različnih tehnologij in rešitev k sistemski potrebi so morda potrebna orodja za modeliranje, ki organom omogočajo objektivno in nediskriminatorno oceno učinka scenarijev na energetski sistem s projektom za zbiranje ponudb in brez njega. Alternativni pristopi bi se lahko osredotočili na objektivne in preverljive spremenljivke, ki služijo kot približki za splošne potrebe sistema ali kot približki za prispevek posebnih tehnologij, zlasti ob upoštevanju načrtovanja omrežja. Vendar pri teh alternativnih pristopih obstaja tveganje, da je možno podcenjevanje vpliva projekta, ki kandidira, na sistem.

(35)

Pri vključevanju povezovanja energetskega sistema kot merila v zasnovo dražb bi morali zadevni organi upoštevati prispevek projektov za zbiranje ponudb k zadovoljevanju potreb sistema na podlagi naslednjih treh ključnih parametrov: prispevek projektov za zbiranje ponudb k potrebam elektroenergetskega sistema s časovnega vidika; njihov prispevek k vzpostavljanju povezav med nosilci energije; in njihov prispevek k potrebam elektroenergetskega sistema z vidika lokacije.

(36)

Kjer se prispevek projektov za zbiranje ponudb za zadovoljevanje potreb elektroenergetskega sistema ocenjuje s časovnega vidika, je treba upoštevati širok nabor rešitev, vključno s shranjevanjem energije in prilagajanjem odjema, ki lahko prispevajo k odpravljanju neravnovesij, ki nastanejo zaradi razlik v proizvodnji energije iz obnovljivih virov in odjema električne energije. V okviru dražb za uvajanje energije iz obnovljivih virov uporaba sredstev, ki omogočajo modulacijo proizvodnje, dovajanje v omrežje ali porabo pri projektih za zbiranje ponudb, prispeva k zadovoljevanju potreb sistema z zagotavljanjem časovne prožnosti. To je mogoče doseči na primer s kombinacijo več tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kombinacijo proizvodnih sredstev in sredstev za shranjevanje električne energije ali kombinacijo proizvodnih sredstev in sredstev odjema ali rešitev, ki lahko po potrebi povečajo ali zmanjšajo odjem električne energije.

(37)

Kadar se ocenjuje prispevek projekta za zbiranje ponudb k vzpostavitvi povezav med nosilci energije, je treba upoštevati zmogljivost za prenos energije iz obnovljivih virov med nosilci energije preko sredstev za pretvorbo energije. Povezave med nosilci energije se nanašajo zlasti na pretvorbo električne energije iz obnovljivih virov v drug nosilec energije, kot sta toplota ali vodik, za porabo v sektorju povpraševanja, ki električne energije ne porablja neposredno. Na ta način lahko postopno razogljičenje elektroenergetskega sistema, h kateremu prispeva projekt za zbiranje ponudb, omogoči razogljičenje sektorjev povpraševanja, ki ne uporabljajo električne energije, kot je toplota v nekaterih stanovanjskih ali industrijskih stavbah ali vodik v nekaterih industrijskih procesih. Povezave med nosilci energije zato prispevajo k potrebam energetskega sistema za doseganje razogljičenja, kadar je to stroškovno najučinkovitejši način. Poleg tega sredstva za pretvorbo energije, ki vzpostavljajo te povezave med nosilci energije, kot so elektrolizatorji ali objekti za proizvodnjo in shranjevanje toplote, tudi pomagajo zadovoljevati potrebe po časovni prožnosti v sektorju električne energije.

(38)

Kadar se ocenjuje prispevek projekta za zbiranje ponudb k potrebam elektroenergetskega sistema z vidika lokacije, bi se bilo treba osredotočiti na interakcijo med topologijo omrežja ter lokacijo proizvodnih sredstev in sredstev porabe, kar lahko povzroči težave s prezasedenostjo omrežja in manjšo uporabo energije iz obnovljivih virov. Optimalna lokacija novih projektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in priključne točke omrežja lahko zato pomaga ublažiti težave s prezasedenostjo omrežja in je ključnega pomena za potrebe elektroenergetskega sistema. Dražbe lahko zato omejijo sodelovanje na projekte na vnaprej določenih območjih, kjer lahko pomagajo zmanjšati prezasedenost omrežja ali dodelijo točke projektom za zbiranje ponudb na podlagi njihovega lokacijskega vpliva.

(39)

Za zagotovitev učinkovitosti meril, določenih v tej uredbi, pri dražbah za obnovljive vire energije, bi morali zadevni organi držav članic določiti metodologijo za ocenjevanje necenovnih meril, določenih v tej uredbi, uvesti ustrezne mehanizme spremljanja in jamstva za zagotovitev skladnosti s takimi merili ter ustrezne kazni v primeru neizpolnjevanja. Ta jamstva in kazni bi bilo treba določiti na ravni, ki bi uravnotežila potrebo po zagotovitvi konkurenčnega zbiranja ponudb, hkrati pa podjetja odvračala od licitiranja brez trdnega namena izvedbe projekta in izpolnjevanja projektnih specifikacij. Raven jamstev in kazni bi morala biti zasnovana tako, da bi bilo za ponudnike dražje, če ne bi izpolnjevali specifikacij dražbe, kot če bi krili stroške in specifikacije izpolnjevali.

(40)

Pri nekaterih merilih bo morda treba dokazati skladnost med celotnim trajanjem projekta, npr. morda bo treba stalno spremljati prispevek k povezovanju energetskega sistema, kibernetski varnosti ali okoljski trajnostnosti. Primerno je uvesti usklajena pravila o časovnem okviru preverjanja take skladnosti. Vsi ponudniki na dražbi bi se morali zavezati, da bodo ob predložitvi svoje ponudbe izpolnjevali vse zahteve in specifikacije za dražbo, vključene v ponudbo. Dokazovanje dejanske skladnosti z zahtevami, ki izhajajo iz različnih necenovnih meril in drugih zahtev glede dražbe, se lahko izvede v različnih časovnih obdobjih, ki bi jih morali po potrebi opredeliti zadevni organi držav članic.

(41)

Ponudniki bi morali predložiti posebno dokumentacijo za dokazovanje skladnosti z nekaterimi necenovnimi merili. Da bi dokazali skladnost s predizbirnimi merili za odgovorno poslovno ravnanje pri dražbah za energije iz obnovljivih virov, bi morali zadevni organi držav članic zahtevati izjave o potrebni skrbnosti z zagotovilom tretjih oseb. Da bi ponudnik dokazal učinkovito izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, bi moral predložiti načrt za kibernetsko varnost in ga redno posodabljati. Kjer je to ustrezno, lahko organi od ponudnikov in njihovih dobaviteljev zahtevajo, da se pri njih opravijo redne varnostne revizije, ki jih izvajajo neodvisne tretje osebe, in da redno predložijo rezultate teh revizij.

(42)

Ta uredba ne posega v člen 4 Direktive (EU) 2018/2001, člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v mednarodne obveznosti Unije. Zadevni organi držav članic bi morali na dražbah uvesti predizbirna merila ali merila za oddajo za uvajanje energije iz obnovljivih virov v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in ustrezno zahtevo za uvedbo omejevalnih ukrepov zaradi varnosti in javnega reda. Taka merila bi morala spoštovati ter upoštevati pravo Unije in dosledno izvajati zaveze, sprejete v okviru drugih trgovinskih in naložbenih sporazumov, katerih pogodbenice so Unija ali države članice, ter trgovinskih in naložbenih ureditev, h katerim so Unija ali države članice pristopile.

(43)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za energetsko unijo –