(1)

Češko so septembra 2024 prizadele slabe vremenske razmere in naravne nesreče brez primere. Hudo deževje, močni vetrovi in poznejše poplave so prizadeli pridelavo poljščin ter sektor sadja in zelenjave.

(2)

Slovenijo so v drugi polovici aprila 2024 prizadele slabe vremenske razmere brez primere. Nenavadno visokim temperaturam v prvi polovici aprila je sledilo obdobje mraza v drugi polovici meseca, kar je vplivalo na proizvodnjo nekaterega sadja in zelenjave ter vinski sektor.

(3)

Čeprav kaže, da so podobne slabe vremenske razmere v celotni Uniji del podnebnih sprememb, ki predstavljajo čedalje večje tveganje za kmetijstvo, so bile slabe vremenske razmere in naravne nesreče na Češkem in v Sloveniji še posebej izrazite, saj je bil prizadeti delež proizvodnje zelo obsežen.

(4)

Velika škoda, ki so jo te slabe vremenske razmere in naravne nesreče povzročile kmetijskim pridelovalcem, in posledična izguba dohodka prizadetih čeških in slovenskih pridelovalcev ogrožata ekonomsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.

(5)

Zato bi bilo treba sprejeti izredni ukrep, ki bi prispeval k reševanju specifičnih problemov po teh slabih vremenskih razmerah in naravnih nesrečah na Češkem in v Sloveniji.

(6)

Velika škoda in premoženjska izguba, ki so ju zaradi slabih vremenskih razmer in naravnih nesreč utrpeli kmetijski pridelovalci, sta specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki ga ni mogoče pravočasno odpraviti z ukrepi iz členov 219 ali 220 navedene uredbe. Razmere niso posebej povezane z edinstvenimi motnjami na trgu ali njihovo nevarnostjo. Prav tako niso povezane z ukrepi za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(7)

Zneske, ki bodo na voljo Češki in Sloveniji, bi bilo treba določiti tako, da se upoštevata zlasti vsakokratna teža teh držav članic v kmetijskem sektorju Unije na podlagi neto zgornjih meja za neposredna plačila iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter vpliv slabih vremenskih razmer in naravnih nesreč nanju.

(8)

Češka in Slovenija bi morali pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav in dejansko gospodarsko škodo, s katerimi se soočajo zadevni kmetje. Ti državi članici bi morali zagotoviti, da so kmetje končni upravičenci pomoči, in preprečiti kakršno koli izkrivljanje trga ali konkurence.

(9)

Glede na to, da bi zneski, dodeljeni Češki in Sloveniji, obravnavali samo del gospodarskih težav, s katerimi se soočajo kmetje, bi bilo treba navedenima državama članicama dovoliti, da kmetom dodelita dodatno nacionalno pomoč pod pogoji, ki jih določa ta uredba.

(10)

Da bi Češki in Sloveniji omogočili prožnost pri razdeljevanju pomoči, tako da bi se upoštevale okoliščine zadevnih kmetov, bi jima bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirata z drugo pomočjo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(11)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morali Češka in Slovenija upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih shem v odziv na utrpljeno premoženjsko izgubo.

(12)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura, v njihove nacionalne valute, kot velja za Češko. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za pomoč, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (3) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(13)

Da bi bil ta izredni ukrep učinkovit, bi morali upravičenci hitro prejeti nujno finančno podporo. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti pravočasno spremljanje proračuna, sprotno nadaljnje ukrepanje in učinkovito uporabo kmetijske rezerve, da bi se čim bolj povečala njena razpoložljivost in zmogljivost za hiter odziv na nastajajoče krize. Zato je primerno določiti datum za upravičenost, do katerega bi morale države članice to podporo izplačati upravičencem. Vsa plačila, izvršena po tem datumu, bi se morala šteti za neupravičena do sredstev Unije.

(14)

Unija bi morala zato financirati odhodke, ki jih imata Češka in Slovenija pri tem izrednem ukrepu, le kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov. Podporo za ta izredni ukrep bi bilo zato treba plačati do 31. decembra 2025.

(15)

Ker plačila, izvedena po 31. decembru 2025, v nobenem primeru ne smejo veljati za upravičena, se člen 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127, ki določa sorazmerno zmanjšanje mesečnih plačil, izvršenih po roku, ne uporablja.

(16)

Češka in Slovenija bi morali Komisiji sporočiti podrobne informacije o izvajanju te uredbe, da bi Uniji omogočili spremljanje učinkovitosti ukrepa, uvedenega s to uredbo.

(17)

Da bi kmetje pomoč prejeli čim prej, bi morali Češka in Slovenija to uredbo začeti izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –