European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L

2025/1047

28.5.2025

UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/1047

z dne 27. maja 2025

o spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) 2023/1803 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni računovodski standardi in pojasnila, ki so obstajali na dan 8. septembra 2022.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je 30. maja 2024 izdal nekatere spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 Finančni instrumenti (v nadaljnjem besedilu: MSRP 9) in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 7 Finančni instrumenti: razkritja (v nadaljnjem besedilu: MSRP 7). S temi spremembami se je želelo obravnavati nekatere ugotovitve pregleda, opravljenega po začetku izvajanja zahtev glede razvrstitve in merjenja iz MSRP 9, iz leta 2022 ter se odzvati na zahtevo deležnikov Odboru za pojasnjevanje MSRP.

(3)

Spremembe pojasnjujejo razvrstitev finančnih sredstev z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi ter podobnimi značilnostmi in poravnavo obveznosti prek elektronskih plačilnih sistemov. Nalagajo tudi zahteve po razkritju, da bi se povečala preglednost za vlagatelje v zvezi z naložbami v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in finančne instrumente s pogojnimi značilnostmi, kot so značilnosti, povezane z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji.

(4)

Te spremembe bi morale spodbujati posojila z značilnostmi, povezanimi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji, zaradi možnosti, da se zanje uporablja bodisi odplačna vrednost bodisi poštena vrednost prek drugega vseobsegajočega donosa, odvisno od poslovnega modela, na podlagi izpolnjevanja preizkusa izključno odplačila glavnice in obresti. Na ta način bi moralo računovodsko poročanje podpirati ukrepe za gospodarski prehod, ki spodbujajo evropski zeleni dogovor.

(5)

Komisija je po posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje sklenila, da spremembe MSRP 9 in MSRP 7 izpolnjujejo pogoje za sprejetje, določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Skupina je tudi sklenila, da koristi teh sprememb odtehtajo z njimi povezane stroške.

(6)

Uredbo (EU) 2023/1803 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) 2023/1803 se spremeni:

(1)

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 9 Finančni instrumenti se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi;

(2)

MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2026 ali po tem datumu.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. maja 2025

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 243, 11.9.2002, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/1606/oj.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2023/1803 z dne 13. septembra 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 237, 26.9.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1803/oj).

PRILOGA

SPREMEMBE PRI RAZVRSTITVI IN MERJENJU FINANČNIH INSTRUMENTOV

Spremembe MSRP 9 in MSRP 7

Spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti

Dodajo se 7.1.12.–7.1.13. in 7.2.47.–7.2.49. člen ter naslov pred 7.2.47. členom.

7.1   DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

…

7.1.12

 Z dokumentom Spremembe pri razvrstitvi in merjenju finančnih instrumentov, s katerim sta se spremenila MSRP 9 in MSRP 7, izdanim maja 2024, so se dodali 7.2.47.–7.2.49., B3.1.2.A, B3.3.8.–B3.3.10., B4.1.8.A, B4.1.10.A, B4.1.16.A in B4.1.20.A člen. Spremenili so se tudi B4.1.10., B4.1.13., B4.1.14., B4.1.16., B4.1.17., B4.1.20., B4.1.21. in B4.1.23. člen. Podjetje začne uporabljati te spremembe za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena.

7.1.13

 Če se podjetje odloči uporabljati te spremembe za zgodnejše obdobje, bodisi:

(a)

uporablja vse spremembe hkrati in to dejstvo razkrije bodisi

(b)

za to zgodnejše obdobje uporablja samo spremembe napotkov za uporabo oddelka 4.1 tega standarda (Razvrstitev finančnih sredstev) in to dejstvo razkrije.

7.2   PREHOD

…

Prehod za Spremembe pri razvrstitvi in merjenju finančnih instrumentov

7.2.47

 Podjetje uporablja dokument Spremembe pri razvrstitvi in merjenju finančnih instrumentov za nazaj v skladu z MRS 8, razen kot je določeno v 7.2.48.–7.2.49. členu. Za namen zahtev iz teh členov se za datum začetka uporabe šteje začetek letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi spremembe.

7.2.48

 Podjetju ni treba opraviti preračunov za prejšnja obdobja, da bi se odražala uporaba teh sprememb. Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe poznejših ugotovitev o takratnih okoliščinah. Če podjetje ne opravi preračuna za prejšnja obdobja, pripozna učinek začetka uporabe teh sprememb kot prilagoditev začetnega stanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, morebitni kumulativni učinek pa kot prilagoditev začetnega stanja prenesenega čistega poslovnega izida (ali druge sestavine lastniškega kapitala, kot je ustrezno) na datum začetka uporabe.

7.2.49

 Podjetje na datum začetka uporabe sprememb napotkov za uporabo oddelka 4.1 tega standarda (Razvrstitev finančnih sredstev) za vsako skupino finančnih sredstev, za katero se je zaradi uporabe sprememb spremenila kategorija merjenja, razkrije:

(a)

kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost, določeno neposredno pred uporabo sprememb, ter

(b)

kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost, določeno neposredno po uporabi sprememb.

Dodatek B

Napotki za uporabo

Dodajo se B3.1.2.A, B3.3.8.–B3.3.10., B4.1.8.A, B4.1.10.A, B4.1.16.A in B4.1.20.A člen ter naslov pred B3.1.2.A členom. B4.1.10., B4.1.13., B4.1.14., B4.1.16., B4.1.17., B4.1.20., B4.1.21. in B4.1.23. člen se spremenijo. B4.1.7.A, B4.1.15. in B4.1.22. člen niso spremenjeni, vendar so vključeni zaradi lažjega sklicevanja.

PRIPOZNANJE IN ODPRAVA PRIPOZNANJA (POGLAVJE 3)

Začetno pripoznanje (Oddelek 3.1)

…

Datum začetnega pripoznanja ali odprave pripoznanja

B3.1.2A

 Razen kadar se uporablja 3.1.2. člen, podjetje pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost na datum, ko podjetje postane stranka v pogodbenih določbah instrumenta (glej 3.1.1. člen). Za finančno sredstvo se odpravi pripoznanje na dan, ko potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov ali ko je sredstvo preneseno (glej 3.2.3. člen). Razen kadar se podjetje odloči za uporabo B3.3.8. člena, se pripoznanje finančne obveznosti odpravi na datum poravnave, ki je datum, na katerega obveznost preneha, ker je obveza iz pogodbe izpolnjena, razveljavljena ali je potekla (glej 3.3.1. člen), ali obveznost drugače izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja (glej 3.3.2. člen).

…

Odprava pripoznanja finančnih obveznosti (oddelek 3.3)

…

B3.3.8

 Kljub zahtevi iz B3.1.2.A člena, da se pripoznanje finančne obveznosti odpravi na datum poravnave, lahko podjetje pri poravnavi finančne obveznosti (ali dela finančne obveznosti) z denarjem z uporabo elektronskega plačilnega sistema šteje, da je finančna obveznost (ali njen del) poravnana pred datumom poravnave, če, in samo če, je podjetje dalo navodilo za plačilo, ki je povzročilo, da:

(a)

podjetje nima dejanske zmožnosti razveljaviti, ustaviti ali preklicati navodilo za plačilo;

(b)

podjetje nima dejanske zmožnosti dostopati do denarja, ki se bo uporabil za poravnavo zaradi navodila za plačilo, in

(c)

je tveganje poravnave, povezano z elektronskim plačilnim sistemom, neznatno.

B3.3.9

 Za namene uporabe B3.3.8.(c) člena je tveganje poravnave, povezano z elektronskim plačilnim sistemom, neznatno, če so njegove značilnosti take, da se pri izpolnitvi navodila za plačilo sledi standardnemu administrativnemu postopku, med izpolnitvijo meril iz B3.3.8.(a) in (b) člena ter trenutkom, ko se denar izroči nasprotni stranki, pa ne preteče veliko časa. Vendar tveganje poravnave ne bi bilo neznatno, če bi bila izpolnitev navodila za plačilo pogojena z zmožnostjo podjetja, da na datum poravnave izroči denar.

B3.3.10

 Podjetje, ki se odloči za uporabo B3.3.8. člena za poravnavo finančne obveznosti (ali dela finančne obveznosti) z uporabo elektronskega plačilnega sistema, uporablja ta člen za vse poravnave, izvedene prek istega elektronskega plačilnega sistema.

RAZVRSTITEV (POGLAVJE 4)

Razvrstitev finančnih sredstev (oddelek 4.1)

…

Pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice

…

B4.1.7A

 Pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, so skladni z osnovno posojilno pogodbo. V osnovni posojilni pogodbi sta nadomestilo za časovno vrednost denarja (glej B4.1.9.A–B4.1.9.E člen) in nadomestilo za kreditno tveganje običajno najpomembnejša elementa obresti. Vendar lahko v taki pogodbi obresti vključujejo tudi nadomestilo za druga osnovna tveganja (npr. likvidnostno tveganje) in stroške (npr. administrativne stroške) posojanja, povezane s posedovanjem finančnega sredstva za določeno obdobje. Poleg tega lahko obresti vključujejo profitno maržo, ki je skladna z osnovno posojilno pogodbo. V izjemnih gospodarskih razmerah so lahko obresti negativne, če na primer imetnik finančnega sredstva eksplicitno ali implicitno plača za polog svojega denarja za določeno obdobje (in tako plačilo presega nadomestilo, ki ga imetnik prejme za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje ter druga osnovna tveganja in stroške posojanja). Vendar pogodbeni pogoji, ki privedejo do izpostavljenosti tveganjem ali nestanovitnosti pogodbenih denarnih tokov, ki ni povezana z osnovno posojilno pogodbo, kot je izpostavljenost spremembam cen kapitalskih instrumentov ali cen blaga, ne povzročijo pogodbenih denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Izdano ali kupljeno finančno sredstvo je lahko osnovna posojilna pogodba ne glede na to, ali je v svoji pravni obliki posojilo.

…

B4.1.8A

 Pri ocenjevanju, ali so pogodbeni denarni tokovi finančnega sredstva skladni z osnovno posojilno pogodbo, bo podjetje morda moralo ločeno obravnavati različne elemente obresti. Ocena glede obresti je osredotočena na to, za kaj se podjetju plačuje nadomestilo, in ne na višino nadomestila, ki ga prejme podjetje. Kljub temu lahko znesek nadomestila, ki ga prejme podjetje, kaže na to, da podjetje prejema nadomestilo za nekaj drugega kot osnovna tveganja in stroške posojanja. Pogodbeni denarni tokovi niso skladni z osnovno posojilno pogodbo, če so indeksirani na spremenljivko, ki ni osnovno tveganje ali strošek posojanja (na primer vrednost kapitalskih instrumentov ali cena blaga), ali če predstavljajo delež dolžnikovih prihodkov ali dobička, tudi če so taki pogodbeni pogoji običajni na trgu, na katerem podjetje posluje.

…

Pogodbeni pogoji, s katerimi se spremeni časovni okvir ali znesek pogodbenih denarnih tokov

B4.1.10

 Če finančno sredstvo vsebuje pogodbeni pogoj, ki bi lahko spremenil časovni okvir ali znesek pogodbenih denarnih tokov (na primer, če se sredstvo lahko predčasno odplača pred zapadlostjo ali se lahko njegovo trajanje podaljša), mora podjetje ugotoviti, ali so pogodbeni denarni tokovi, ki bi lahko nastali v obdobju trajanja instrumenta zaradi navedenega pogodbenega pogoja, izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene denarne tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih denarnih tokov kot po njej, ne glede na verjetnost, da bo prišlo do spremembe pogodbenih denarnih tokov. Podjetje bo morda moralo oceniti tudi naravo morebitnih pogojnih dogodkov (tj. sprožilcev), ki bi spremenili časovni okvir ali znesek pogodbenih denarnih tokov. Čeprav narava pogojnega dogodka sama po sebi ni odločilen dejavnik pri oceni, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti, je lahko kazalnik. Na primer, primerjajte finančni instrument z obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če dolžnik zamudi z določenim številom plačil, s finančnim instrumentom z obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če določen indeks lastniških vrednostnih papirjev doseže določeno raven. Pri prvem finančnem instrumentu je bolj verjetno, da bodo pogodbeni denarni tokovi v obdobju trajanja instrumenta izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice zaradi razmerja med zamujenimi plačili in povečanjem kreditnega tveganja. Pri prvem finančnem instrumentu se narava pogojnega dogodka neposredno nanaša na spremembe osnovnih tveganj in stroškov posojanja, pri čemer se pogodbeni denarni tokovi spreminjajo v isto smer (glej tudi B4.1.18. člen).

B4.1.10A

 V nekaterih primerih pogojna značilnost povzroči pogodbene denarne tokove, ki so skladni z osnovno posojilno pogodbo tako pred spremembo pogodbenih denarnih tokov kot po njej, vendar narava samega pogojnega dogodka ni neposredno povezana s spremembami osnovnih tveganj in stroškov posojanja. Na primer, obrestna mera za posojilo se prilagodi za določeno število bazičnih točk, če dolžnik doseže pogodbeno določeno zmanjšanje emisij ogljika. V takem primeru ima, kadar se uporablja B4.1.10. člen, finančno sredstvo pogodbene denarne tokove, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, če, in samo če, se v vseh pogodbeno možnih scenarijih pogodbeni denarni tokovi ne bi bistveno razlikovali od pogodbenih denarnih tokov iz finančnega instrumenta z enakimi pogodbenimi pogoji, vendar brez take pogojne značilnosti. V nekaterih okoliščinah lahko podjetje to ugotovi s kvalitativno oceno, v drugih okoliščinah pa je morda treba izvesti kvantitativno oceno. Če je z malo ali brez analize jasno, da pogodbeni denarni tokovi niso bistveno drugačni, podjetju ni treba izvesti podrobne ocene.

…

B4.1.13

 Spodnji primeri ponazarjajo pogodbene denarne tokove, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Ta seznam primerov ni izčrpen.

Instrument

Analiza

…

Instrument EA

Instrument EA je posojilo z obrestno mero, ki se v vsakem obdobju poročanja prilagodi za določeno število bazičnih točk, če dolžnik v predhodnem obdobju poročanja doseže pogodbeno določeno zmanjšanje emisij ogljika.

Največje možne kumulativne prilagoditve ne bi bistveno spremenile obrestne mere posojila.

…

Pogodbeni denarni tokovi so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

Podjetje preuči, ali so pogodbeni denarni tokovi, ki bi lahko nastali tako pred vsako spremembo pogodbenih denarnih tokov kot po njej, izključno odplačila glavnice in obresti (glej B4.1.10. člen).

Če pride do pogojnega dogodka, tj. dosege cilja glede emisij ogljika, se obrestna mera prilagodi za določeno število bazičnih točk, kar povzroči pogodbene denarne tokove, ki so skladni z osnovno posojilno pogodbo. Ker narava samega pogojnega dogodka ni neposredno povezana s spremembami osnovnih tveganj in stroškov posojanja, podjetje brez nadaljnje ocene ne more ugotoviti, ali so denarni tokovi iz finančnega sredstva izključno odplačila glavnice in obresti.

Podjetje zato oceni, ali se v vseh pogodbeno možnih scenarijih pogodbeni denarni tokovi ne bi bistveno razlikovali od pogodbenih denarnih tokov iz finančnega instrumenta z enakimi pogodbenimi pogoji, vendar brez pogojne značilnosti, povezane z emisijami ogljika (glej B4.1.10.A člen).

Ker morebitne prilagoditve v obdobju trajanja instrumenta ne bi povzročile pogodbenih denarnih tokov, ki bi bili bistveno drugačni, podjetje sklene, da ima posojilo pogodbene denarne tokove, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

B4.1.14

 Spodnji primeri ponazarjajo pogodbene denarne tokove, ki niso izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Ta seznam primerov ni izčrpen.

Instrument

Analiza

…

Instrument I

Instrument I je posojilo z obrestno mero, ki se prilagodi vsako obdobje poročanja, da se upošteva gibanje tržnega indeksa cen ogljika v predhodnem obdobju poročanja.

…

Pogodbeni denarni tokovi niso izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

Pogodbeni denarni tokovi so indeksirani na spremenljivko (indeks cen ogljika), ki ni osnovno tveganje ali strošek posojanja. Pogodbeni denarni tokovi zato niso skladni z osnovno posojilno pogodbo (glej B4.1.8.A člen).

B4.1.15

 V nekaterih primerih ima lahko finančno sredstvo pogodbene denarne tokove, ki so opisani kot glavnica in obresti, vendar ti denarni tokovi ne predstavljajo odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, kot je opisano v 4.1.2.(b), 4.1.2.A(b) in 4.1.3. členu tega standarda.

B4.1.16

 To se lahko zgodi, če finančno sredstvo predstavlja naložbo v določena sredstva ali denarne tokove, pri katerih pogodbeni denarni tokovi niso izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Na primer, če pogodbeni pogoji določajo, da se denarni tokovi iz finančnega sredstva povečajo, ko več avtomobilov uporablja določeno plačljivo cesto, taki pogodbeni denarni tokovi niso skladni z osnovno posojilno pogodbo. Zato instrument ne bi izpolnjeval pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena.

B4.1.16A

 Do situacije, opisane v B4.1.15. členu, lahko pride tudi, če ima finančno sredstvo značilnosti „izključnega poplačila“. Finančno sredstvo ima značilnost izključnega poplačila, če je končna pravica podjetja do prejemanja denarnih tokov pogodbeno omejena na denarne tokove, ki jih ustvarijo določena sredstva. Povedano drugače, podjetje je izpostavljeno predvsem tveganju uspešnosti določenih sredstev in ne kreditnemu tveganju dolžnika. Na primer, končna pravica upnika do prejemanja denarnih tokov je lahko pogodbeno omejena na denarne tokove, ki jih ustvarijo določena sredstva strukturiranega podjetja.

B4.1.17

 Vendar dejstvo, da ima finančno sredstvo značilnosti izključnega poplačila, samo po sebi ne preprečuje, da bi finančno sredstvo izpolnjevalo pogoj iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. V takih primerih mora upnik oceniti („pridobiti vpogled do“) povezavo med specifičnimi sredstvi, ki so podlaga, ali specifičnimi denarnimi tokovi in pogodbenimi denarnimi tokovi finančnega sredstva, ki se razvršča, da ugotovi, ali so ti pogodbeni denarni tokovi odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Podjetje preuči tudi, kako na to povezavo vplivajo drugi pogodbeni sporazumi, kot so podrejeni dolžniški ali kapitalski instrumenti, ki jih izda dolžnik. Če pogoji finančnega sredstva privedejo do katerih koli drugih denarnih tokov ali omejujejo denarne tokove na način, ki ni skladen z odplačili, ki predstavljajo glavnico in obresti, finančno sredstvo ne izpolnjuje pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. Na to oceno ne vpliva, ali so sredstva, ki so podlaga, finančna sredstva ali nefinančna sredstva.

…

Pogodbeno povezani instrumenti

B4.1.20

 V nekaterih vrstah transakcij z značilnostmi izključnega poplačila lahko izdajatelj prednostno razvrsti plačila imetnikom finančnih sredstev z uporabo več pogodbeno povezanih instrumentov (tranš). Vsaka tranša ima rang podrejenosti, ki določa, v kakšnem vrstnem redu se vsi denarni tokovi, ki jih ustvari izdajatelj iz skupine finančnih instrumentov, ki predstavlja podlago, dodelijo tranši. Prednostna razvrstitev plačil imetnikom teh tranš se zagotovi s kaskadno strukturo plačil, ki ustvarja koncentracije kreditnega tveganja in povzroči nesorazmerno porazdelitev izpadov denarnih tokov iz skupine, ki predstavlja podlago, po tranšah. V takih situacijah imajo imetniki tranše pravico do odplačil glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice samo, če izdajatelj ustvari zadostne denarne tokove za izpolnitev obveznosti do tranš višjega ranga. Pri teh vrstah transakcij imetniki tranše namesto B4.1.17. člena uporabljajo B4.1.21.–B4.1.26. člen.

B4.1.20A

 Nekatere transakcije, ki lahko vsebujejo več dolžniških instrumentov in za katere se zdi, da imajo značilnosti, opisane v B4.1.20. členu, so dejansko posojilne pogodbe, ki so strukturirane tako, da upniku (ali skupini upnikov) nudijo boljše kreditno zavarovanje. Na primer, ustanovi se lahko strukturirano podjetje, katerega namen je posedovanje sredstev, ki so podlaga, ki bodo ustvarjala denarne tokove za poplačilo upnika. Strukturirano podjetje izda nadrejene in podrejene dolžniške instrumente. Upnik poseduje nadrejeni dolžniški instrument, podjetje, ki sponzorira strukturirano podjetje, ki poseduje podrejeni dolžniški instrument, pa nima dejanske zmožnosti prodati podrejeni instrument, ne da bi nadrejeni dolžniški instrument postal plačljiv. Imetniki takih dolžniških instrumentov namesto B4.1.21.–B4.1.26. člena uporabljajo B4.1.7.–B4.1.19. člen.

B4.1.21

 V transakcijah, ki vsebujejo pogodbeno povezane instrumente, kot so opisani v B4.1.20. členu, ima tranša značilnosti denarnih tokov, ki so odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice samo, če:

(a)

…

B4.1.22

 Podjetje mora izvajati vpogled, dokler ne opredeli skupine instrumentov, ki so podlaga in ki ustvarjajo denarne tokove (namesto, da bi se ti skoznje pretakali). To je skupina finančnih instrumentov, ki predstavlja podlago.

B4.1.23

 Skupina, ki predstavlja podlago, mora vsebovati enega ali več instrumentov, ki imajo pogodbene denarne tokove, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Za namene te ocene lahko skupina, ki predstavlja podlago, vključuje finančne instrumente, ki ne spadajo v področje uporabe zahtev glede razvrstitve (glej oddelek 4.1), vendar imajo pogodbene denarne tokove, ki so enakovredni izključno odplačilom glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice; to so lahko na primer nekatere terjatve iz najema. Vendar terjatve iz najema, ki so izpostavljene tveganju preostale vrednosti ali vključujejo spremenljive najemnine, ki so indeksirane na spremenljivko, ki ni osnovno tveganje ali strošek posojanja (na primer tržna najemnina), nimajo pogodbenih denarnih tokov, ki bi bili enakovredni izključno odplačilom glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

Spremembe MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja

Dodajo se 20.B, 20.C, 20.D, 44.LL in 44.MM. člen. Spremenita se 11.A in 11.B člen.

POMEN FINANČNIH INSTRUMENTOV ZA FINANČNI POLOŽAJ IN USPEŠNOST

…

Izkaz finančnega položaja

…

Naložbe v kapitalske instrumente, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

11A

 Če je podjetje za naložbe v kapitalske instrumente določilo, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, kot je dovoljeno s 5.7.5. členom MSRP 9, za vsako skupino naložb razkrije:

(a)

…

(b)

…

(c)

pošteno vrednost na koncu obdobja poročanja;

(d)

…

(e)

…

(f)

pošteno vrednost dobička ali izgube, predstavljene v drugem vseobsegajočem donosu v obdobju, pri čemer se ločeno prikažeta poštena vrednost dobička ali izgube, povezane z naložbami, za katere je bilo pripoznanje v obdobju poročanja odpravljeno, in poštena vrednost dobička ali izgube, povezane z naložbami v posesti na koncu obdobja poročanja.

11B

 Če je podjetje v obdobju poročanja odpravilo pripoznanje naložb v kapitalske instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, razkrije:

(a)

…

(b)

…

(c)

…

(d)

vse prenose kumulativnega dobička ali izgube znotraj lastniškega kapitala v obdobju poročanja, povezane z naložbami, za katere je bilo pripoznanje v obdobju poročanja odpravljeno.

…

Izkaz vseobsegajočega donosa

Postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub

…

20B

 Podjetje razkrije informacije, ki jih zahteva 20.C člen, po skupinah finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in po skupinah finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti. Podjetje preuči, koliko podrobnosti je treba razkriti, ustrezno raven združevanja ali razdruževanja in ali uporabniki računovodskih izkazov potrebujejo dodatna pojasnila za oceno morebitnih razkritih kvantitativnih informacij.

20C

 Da bi uporabniki računovodskih izkazov lahko razumeli učinek pogodbenih pogojev, ki bi lahko spremenili znesek pogodbenih denarnih tokov zaradi nastopa (ali odsotnosti) pogojnega dogodka, ki ni neposredno povezan s spremembami osnovnih tveganj in stroškov posojanja (kot sta časovna vrednost denarja ali kreditno tveganje), podjetje razkrije:

(a)

kvalitativni opis narave pogojnega dogodka;

(b)

kvantitativne informacije o možnih spremembah pogodbenih denarnih tokov, do katerih bi lahko privedli ti pogodbeni pogoji (na primer razpon možnih sprememb); in

(c)

bruto knjigovodsko vrednost finančnih sredstev in odplačno vrednost finančnih obveznosti, za katere veljajo ti pogodbeni pogoji.

20D

 Podjetje na primer razkrije informacije, ki jih zahteva 20.C člen za skupino finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti, katere pogodbeni denarni tokovi se spremenijo, če podjetje doseže zmanjšanje svojih emisij ogljika.

…

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD

…

44LL

 Z dokumentom Spremembe pri razvrstitvi in merjenju finančnih instrumentov, izdanim maja 2024, so se dodali 20.B, 20.C in 20.D člen ter spremenila 11.A in 11.B člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja spremembe MSRP 9 v skladu s 7.1.12.–7.1.13. členom MSRP 9. Če se podjetje odloči za zgodnejše obdobje uporabljati samo spremembe napotkov za uporabo oddelka 4.1 MSRP 9 (Razvrstitev finančnih sredstev) v skladu s 7.1.13.(b) členom MSRP 9, hkrati uporablja tudi 20.B, 20.C in 20.D člen tega standarda. Podjetju v nobenem primeru ni treba zagotoviti razkritij, ki se zahtevajo s temi spremembami, za katero koli obdobje, predstavljeno pred datumom, ko začne uporabljati spremembe.

44MM

 V obdobju poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi zahteve dokumenta Spremembe pri razvrstitvi in merjenju finančnih instrumentov, mu ni treba razkriti informacij, ki bi se sicer zahtevale z 28.(f) členom MRS 8.

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/1047/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)