DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/791

z dne 23. aprila 2025

o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov in o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/98

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) ter zlasti člena 51(4), drugi pododstavek, in člena 116(4), tretji pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2013/36/EU določa pravila o pooblastilih za nadzor in orodjih za bonitetni nadzor kreditnih institucij s strani pristojnih organov. Kolegiji nadzornikov so subjekti, prek katerih se usklajujejo nadzorniške dejavnosti. V skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU konsolidacijski nadzorniki ustanovijo kolegije nadzornikov, da se omogoči lažje izvajanje nadzorniških nalog ter zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav. Poleg tega morajo pristojni organi, ki nadzorujejo institucijo s pomembnimi podružnicami v drugih državah članicah, v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU ustanoviti kolegije nadzornikov in jim predsedujejo, kadar se člen 116 navedene direktive ne uporablja.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/98 (2) določa splošna pravila o delovanju kolegijev nadzornikov, ki se ustanovijo v skladu s členom 51(3) in členom 116 Direktive 2013/36/EU. V Direktivo 2013/36/EU so bile vstavljene nove določbe o izdaji dovoljenja za nekatere finančne holdinge in mešane finančne holdinge o ustanovitvi vmesnih EU nadrejenih oseb in o kolegijih za skupine, ki imajo vodstvo v Uniji, njihove podrejene družbe pa imajo sedež v tretjih državah. Poleg tega so bila investicijska podjetja črtana s področja uporabe Direktive 2013/36/EU, saj opredelitev pojma institucija ne vključuje več investicijskih podjetij, čeprav se nekatere določbe Direktive 2013/36/EU zanje še vedno uporabljajo. Zaradi upoštevanja navedenih številnih sprememb in pravne varnosti je treba Delegirano uredbo (EU) 2016/98 razveljaviti in nadomestiti.

(3)

Priprava sheme za skupino, s katero bi se identificirali subjekti skupine v Uniji ali tretji državi in ki bi za vsak subjekt skupine opisala njegovo naravo, lokacijo, organe, ki so vključeni v njegov nadzor, veljavne bonitetne izjeme, njegov pomen za skupino in za državo, v kateri ima dovoljenje ali sedež, ter merila za določanje tega pomena, se šteje za bistven element za identifikacijo članov in potencialnih opazovalcev v kolegiju nadzornikov. Glede na to je informacija o pomenu podružnice za skupino in pomen te podružnice za državo članico, v kateri ima sedež, bistvena za določanje sodelovanja pristojnih organov te države članice v dejavnostih kolegija. Za identifikacijo članov kolegija nadzornikov in potencialnih opazovalcev so bistvene tudi informacije o naravi subjektov skupine, ne glede na to, ali gre za institucije, podružnice ali druge subjekte finančnega sektorja, in o državi, v kateri imajo dovoljenje ali sedež, ne glede na to, ali gre za državo članico ali tretjo državo. Za določitev tega pomena bi bilo treba določiti nekatera merila.

(4)

V skladu s členom 21b(2) Direktive 2013/36/EU lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da imajo dve vmesni EU nadrejeni osebi, kar pomeni ustanovitev dveh kolegijev nadzornikov. Kadar sta bila ustanovljena dva kolegija nadzornikov, je treba zagotoviti tesno sodelovanje med njima. V ta namen bi moral konsolidacijski nadzornik ali nadzornik skupine enega kolegija sodelovati kot opazovalec v drugem kolegiju.

(5)

V skladu s členom 116(1a) Direktive 2013/36/EU konsolidacijski nadzornik kolegij nadzornikov ustanovi tudi, kadar imajo vse čezmejne podrejene družbe EU nadrejene institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga sedež v tretjih državah. Za kolegije nadzornikov, ustanovljene v skladu z navedenim členom, je treba zagotoviti, da konsolidacijski nadzornik povabi vse organe tretjih držav, v katerih obstajajo podrejene družbe skupine, da postanejo opazovalci v ustreznem kolegiju nadzornikov, saj bo to ključnega pomena pri ugotavljanju njihovega pomena in omogočanju preudarnega upravljanja tveganja na ravni EU nadrejene osebe. Vendar bi morali biti v vseh drugih kolegijih nadzornikov, ustanovljenih v skladu s členom 116(1) Direktive 2013/36/EU, samo organi tretjih držav, v katerih je skupina pomembno prisotna, povabljeni, da postanejo opazovalci v kolegiju nadzornikov. Za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti iz prava Unije, bi moralo biti organom tretjih držav v vseh primerih dovoljeno, da postanejo opazovalci v kolegijih nadzornikov samo, če zanje veljajo zahteve glede zaupnosti, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

(6)

Da bi okrepili sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, odgovornimi za bonitetni nadzor, in drugimi organi, vključenimi v nadzor skupine, ter zagotovili izmenjavo informacij za izpolnjevanje njihovih nalog, bi moral konsolidacijski nadzornik organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, glavnega nadzornika kolegija, ustanovljenega za lažje sodelovanje med organi za AML/CFT (v nadaljnjem besedilu: kolegij za AML/CFT), nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo sedež pomembne institucije ali podružnice, nadzorni organ države članice, v kateri ima sedež druga vmesna EU nadrejena oseba, in koordinatorja finančnega konglomerata, kadar jih identificira, pozvati, naj postanejo opazovalci v kolegiju nadzornikov. Status opazovalca bi moral omogočiti, da konsolidacijski nadzornik te organe povabi na seje kolegija nadzornikov, kadar je njihova prisotnost pomembna glede na dnevni red teh sej.

(7)

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) Evropski bančni organ (EBA) spremlja delovanje kolegijev nadzornikov ter spodbuja doslednost in skladnost v zvezi z uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Direktive 2013/36/EU, Delegirane uredbe (EU) 2016/98 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/99 (5). Rezultati tega spremljanja so pokazali, da je treba nekatere vidike operativnih ureditev kolegijev nadzornikov, vključno z redno izmenjavo kazalnikov zgodnjega opozarjanja ali sodelovanjem z organi za reševanje ali organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), še okrepiti. Zato je treba okrepiti vlogo kolegijev nadzornikov kot orodja za izmenjavo informacij med njihovimi člani ter sodelovanje in usklajevanje z opazovalci, vključno z drugimi sektorskimi kolegiji.

(8)

Da bi se povečala učinkovitost kolegijev nadzornikov, bi morali pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju iz člena 115 Direktive 2013/36/EU urejati vsa področja dela kolegija. Pisni dogovori bi morali urejati tudi dogovore med nekaterimi člani kolegija, vključenimi v posebne dejavnosti kolegija, kot so tiste, ki se izvajajo prek posebnih podstruktur kolegija. Pisni dogovori bi morali vključevati tudi operativne vidike dela kolegija, saj so ti vidiki bistveni za olajševanje delovanja kolegija nadzornikov v času rednega poslovanja in v izrednih razmerah. Ker je bistveno zagotoviti, da se pred in za potrebe priprave prispevkov za vprašanja v zvezi z reševanjem skupine zagotovi sodelovanje znotraj kolegija, bi morali pisni dogovori določati postopke usklajevanja ustreznih prispevkov ter odgovornosti in vlogo konsolidacijskega nadzornika pri sporočanju teh prispevkov kolegiju za reševanje, in sicer prek organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 44, Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6). Pisni dogovori bi morali biti celoviti, usklajeni in izčrpni ter bi morali zagotavljati primerno in ustrezno podlago za pristojne organe, da lahko ti svoje zadevne dolžnosti in naloge opravljajo znotraj in ne zunaj kolegija nadzornikov.

(9)

Člani kolegija nadzornikov bi morali razpravljati in se dogovoriti o morebitnem obsegu in ravni udeležbe opazovalcev v kolegiju nadzornikov. Za okrepitev sodelovanja in izmenjave informacij z opazovalci, tudi z organom za reševanje, pristojnim na ravni skupine, in glavnim nadzornikom za AML/CFT, kadar je ustrezno, bi bilo treba s pisnimi dogovori o usklajevanju in sodelovanju vzpostaviti okvir za sodelovanje in izmenjavo informacij z vsakim od teh opazovalcev. Pisni dogovori bi morali zajemati tudi dogovore med člani kolegija nadzornikov, ki sodelujejo pri posebnih dejavnostih kolegija, vključno z dejavnostmi, ki se izvajajo prek posebnih podstruktur kolegija nadzornikov.

(10)

Konsolidacijski nadzornik in drugi člani kolegija bi za izvajanje vseh dejavnosti kolegija morali imeti pregled nad dejavnostmi, ki jih izvajajo vsi subjekti skupine, vključno s tistimi, ki opravljajo finančne dejavnosti, čeprav niso razvrščeni kot institucije, in tistimi, ki delujejo zunaj Unije. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med konsolidacijskim nadzornikom, člani kolegija, nadzornimi organi tretjih držav, javnimi organi, ki so odgovorni za nadzor subjekta skupine ali vključeni vanj, vključno z organi, ki so odgovorni za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja v skupini, ali pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov, in sicer tako, da se omogoči, da navedeni nadzorni organi in javni organi tretjih držav pri delu kolegija sodelujejo kot opazovalci, kadar je primerno.

(11)

Za lažje prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti za skupino in njene subjekte, vključno z vsemi dogodki s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja skupine ali njenih subjektov ter uvedbo ukrepov za zgodnje posredovanje, ali za sistem, v katerem delujejo skupina in njeni subjekti, in v izrednih razmerah bi bilo treba okrepiti izmenjavo informacij v kolegijih nadzornikov.

(12)

Člani kolegija nadzornikov, ki sodelujejo pri izvajanju nalog iz člena 113 Direktive 2013/36/EU, bi morali kolegij nadzornikov uporabljati kot glavno platformo za izmenjavo informacij o oceni glavnih elementov postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 navedene direktive, kadar gre za čezmejno skupino, hkrati pa bi bilo treba upoštevati, da se lahko postopek nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v državah članicah izvaja različno, odvisno od prenosa navedenih predpisov Unije v nacionalno zakonodajo, ob upoštevanju smernic, ki jih je EBA izdal v skladu s členom 107(3) Direktive 2013/36/EU.

(13)

Za olajšanje sodelovanja med pristojnimi organi in usklajevanje odločitev, ki obravnavajo vprašanja skladnosti institucije z zahtevami v zvezi s pristopi, pri katerih je potrebno dovoljenje pristojnih organov, preden se uporabijo za izračun kapitalskih zahtev (uporaba notranjih modelov za kreditno tveganje, tržno tveganje, tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje), bi bilo treba določiti pogoje sodelovanja med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi za izmenjavo informacij o učinkovitosti navedenih notranjih pristopov in razpravo o ukrepih za obravnavo ugotovljenih neučinkovitosti ter dogovor o njih.

(14)	Za spodbujanje sodelovanja v kolegiju nadzornikov ter povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora skupine bi morali konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov razpravljati in se prostovoljno dogovoriti o dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti, kadar je ustrezno.

(15)

Vsak kolegij nadzornikov bi moral odločiti, katere informacije se izmenjujejo in redno posodabljajo, ter jih navesti v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju. Da bi povečali zmogljivost kolegija nadzornikov za prepoznavanje povečevanja tveganj in ranljivosti, bi si morali člani kolegija nadzornikov in, kadar je ustrezno, opazovalci redno izmenjevati kvantitativne in kvalitativne informacije. Poleg tega bi morali biti v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju določeni postopek za usklajevanje ustreznih prispevkov ter odgovornosti in vloga konsolidacijskega nadzornika pri sporočanju teh prispevkov opazovalcem. Da se zagotovi izmenjava informacij med konsolidacijskimi nadzorniki in člani kolegija nadzornikov, kadar na skupino ali njene subjekte vpliva dogodek s pomembnim škodljivim učinkom, bi morali konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju določiti glavne značilnosti takega dogodka, pri tem pa upoštevati posebnosti skupine, in se dogovoriti o informacijah, ki jih je treba izmenjati, kadar pride do takega dogodka s pomembnim škodljivim učinkom.

(16)

Za lažje zbiranje in izmenjavo relevantnih informacij v okviru kolegija nadzornikov bi si morali člani kolegija nadzornikov izmenjevati vse informacije, potrebne za lažje izvajanje nalog kolegija nadzornikov iz členov 112 in 113 Direktive 2013/36/EU. Za isti namen bi moral konsolidacijski nadzornik članom kolegija nadzornikov deliti informacije, ki jih prejme od kolegija, ustanovljenega v skladu s členom 119(1) Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (7), kadar so te informacije relevantne za opravljanje nalog iz člena 112 Direktive 2013/36/EU, zlasti za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti ter za naloge iz člena 113 navedene direktive, zlasti za izvajanje ocene tveganja skupine in sprejemanje skupnih odločitev.

(17)

Člani kolegija nadzornikov bi morali uskladiti svoje dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno z neugodnimi razmerami, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema Unije, ali drugimi situacijami, ki vplivajo ali lahko izrecno vplivajo na finančni in gospodarski položaj bančne skupine ali njenih podrejenih družb. Zato bi načrtovanje in usklajevanje dejavnosti pristojnih organov pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah med drugim moralo vključevati dejavnosti iz ustreznih določb Direktive 2014/59/EU, zlasti dejavnosti s ciljem usklajevanja načrtovanja sanacije skupine in po potrebi zagotavljanja usklajenih podatkov za organe za reševanje pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah.

(18)

Člani kolegija nadzornikov bi morali pod vodstvom konsolidacijskega nadzornika pri obvladovanju izrednih razmer pripraviti usklajeno nadzorniško oceno razmer, se dogovoriti o usklajenem nadzorniškem odzivu in spremljati izvajanje odziva za zagotavljanje, da so izredne razmere ustrezno ovrednotene in obravnavane. Člani kolegija nadzornikov bi morali zagotoviti tudi, da zunanja komunikacija poteka usklajeno in zajema elemente, o katerih so se člani kolegija predhodno medsebojno dogovorili.

(19)	Glede na številne spremembe, ki jih je treba vnesti, bi bilo treba Delegirano uredbo (EU) 2016/98 zaradi jasnosti razveljaviti in nadomestiti. Zato bi bilo treba sklicevanja na Delegirano uredbo (EU) 2016/98 razumeti kot sklicevanja na to uredbo.

(20)	Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložil Komisiji.

(21)	EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitvi

V tej uredbi se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

—	„organ za AML/CFT“ pomeni organ, ki mu je zaupana javna dolžnost zagotavljanja skladnosti z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

—	„nadzornik skupine“ pomeni nadzornika skupine, kot je opredeljen v členu 3(1), točka 15, Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

POGLAVJE 2

USTANOVITEV IN DELOVANJE KOLEGIJEV NADZORNIKOV IZ ČLENA 116 DIREKTIVE 2013/36/EU

Oddelek 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov

Člen 2

Shema skupine institucij

1. Konsolidacijski nadzornik pripravi shemo skupine institucij v skladu s postopkom iz člena 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/790 (10), da se identificirajo naslednji subjekti skupine in podružnice:

(a)	institucije in podružnice s sedežem v državi članici, vključno s finančnimi holdingi ali mešanimi finančnimi holdingi, odobrenimi v skladu s členom 21a Direktive 2013/36/EU;

(b)	subjekti finančnega sektorja z dovoljenjem v državi članici;

(c)	institucije in podružnice s sedežem v tretji državi.

2. Za namene odstavka 1, točka (a), so iz sheme razvidne naslednje informacije:

(a)	država članica, v kateri ima institucija dovoljenje ali v kateri ima podružnica sedež;

(b)

pristojni organ, odgovoren za nadzor institucije, ali pristojni organ države članice gostiteljice, v kateri ima podružnica sedež, ter drugi organi finančnega sektorja te države članice, vključno s pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in varstvo potrošnikov;

(c)	ali je institucija predmet bonitetnega nadzora na posamični podlagi ali ji je bila odobrena opustitev uporabe zahtev iz delov 2 do 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 na posamični podlagi v skladu s členi 7, 8 ali 10 navedene uredbe;

(d)

pomen institucije za državo članico, v kateri ima ta institucija dovoljenje, in merila, ki jih pristojni organi uporabljajo za določanje tega pomena, zlasti:

(i)	velikost institucije glede na lokalni trg v smislu skupnih sredstev in zunajbilančnih postavk;

(ii)	ali tržni delež institucije glede vlog v državi članici, kjer ima institucija dovoljenje, presega 2 %;

(iii)

verjeten vpliv prenehanja ali opustitve dejavnosti institucije na sistemsko likvidnost ter plačilne in klirinške sisteme ter sisteme poravnave v državi članici, v kateri ima institucija dovoljenje;

(iv)	rezultat ocene sistemskega pomena v skladu s členom 131(3) Direktive 2013/36/EU in informacije o pomenu institucije za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk te institucije presega 1 % skupnih sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi;

(e)

pomen podružnice za državo članico, v kateri ima sedež, zlasti:

(i)	ali se podružnica šteje za pomembno oziroma ali se zahteva, da se šteje za pomembno, v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU;

(ii)	informacije o pomenu podružnice za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk te podružnice presega 1 % skupnih sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi.

3. Za namene odstavka 1, točki (b) in (c), so iz sheme razvidne naslednje informacije:

(a)	država članica, v kateri ima subjekt finančnega sektorja sedež, ali tretja država, v kateri ima institucija ali podružnica sedež;

(b)	organ, odgovoren za nadzor navedenega subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice ali vključen v ta nadzor;

(c)

informacije o pomenu subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk tega subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice presega 1 % skupnih sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi.

4. Shema skupine institucij odraža naslednje:

(a)	kadar se uporablja člen 116(1a) Direktive 2013/36/EU, ali imajo sedeži vseh čezmejnih podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga dovoljenje v tretjih državah;

(b)	kadar se uporablja člen 21b Direktive 2013/36/EU, ali imata ena ali dve vmesni EU nadrejeni osebi sedež v Uniji.

Člen 3

Člani in opazovalci v kolegiju nadzornikov

1. Konsolidacijski nadzornik naslednje organe pozove, naj postanejo člani kolegija nadzornikov v skladu s postopkom iz člena 2 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790:

(a)	pristojne organe, odgovorne za nadzor institucij, ki so podrejene družbe EU nadrejene institucije, in pristojne organe držav članic gostiteljic, kjer imajo sedež pomembne podružnice v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU;

(b)	centralne banke ESCB v državah članicah, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo vključene v bonitetni nadzor pravnih subjektov iz točke (a), vendar niso pristojni organi;

(c)

EBA.

2. Konsolidacijski nadzornik naslednje organe pozove, naj postanejo opazovalci v kolegiju nadzornikov v skladu s postopkom iz člena 2 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790:

(a)

za kolegije nadzornikov iz člena 116(1) Direktive 2013/36/EU nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo sedež institucije ali podružnice, ki se štejejo za pomembne za skupino, kot je določeno v členu 2(3), točka (c), te uredbe, pod pogojem, da za te nadzorne organe tretjih držav veljajo zahteve glede zaupnosti iz člena 116 Direktive 2013/36/EU;

(b)

za kolegije nadzornikov iz člena 116(1a) Direktive 2013/36/EU nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo institucije dovoljenje ali podružnice, ki se štejejo za pomembne, sedež, kot je določeno v členu 2(3), točka (c), te uredbe, pod pogojem, da za te nadzorne organe tretjih držav veljajo zahteve glede zaupnosti iz člena 116 Direktive 2013/36/EU;

(c)	organ za reševanje, pristojen na ravni skupine;

(d)	glavni nadzornik kolegija, ustanovljenega za lažje sodelovanje med organi za AML/CFT (kolegij za AML/CFT);

(e)

če je bila v skladu s členom 21b(3), drugi pododstavek, Direktive 2013/36/EU ustanovljena druga vmesna EU nadrejena oseba, konsolidacijski nadzornik drugega kolegija nadzornikov, ustanovljen v zvezi z drugo vmesno EU nadrejeno osebo v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, ali nadzornik skupine v skladu s členom 48 Direktive (EU) 2019/2034;

(f)	za finančni konglomerat koordinator iz člena 11(1) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), če se razlikuje od konsolidacijskega nadzornika.

3. Konsolidacijski nadzornik lahko naslednje organe pozove, naj postanejo opazovalci v kolegiju nadzornikov v skladu s postopkom iz člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2025/790:

(a)	pristojne organe države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež nepomembne podružnice;

(b)	nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo institucije ali podružnice sedež, razen organov iz odstavka 2, točki (a) in (b);

(c)

javne organe v državi članici, odgovorne za nadzor subjekta skupine ali podružnice ali vključene vanj, če se je pristojni organ iste države članice gostiteljice strinjal, da postane član ali opazovalec v kolegiju nadzornikov, vključno z:

(i)	organom za AML/CFT držav članic gostiteljic;

(ii)	organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov;

(iii)

organi za varstvo potrošnikov;

(iv)	organi, odgovornimi za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja skupine;

(d)	organe za reševanje držav članic gostiteljic, če se je pristojni organ iste države članice gostiteljice strinjal, da postane član ali opazovalec v kolegiju nadzornikov.

Člen 4

Obveščanje o ustanovitvi in sestavi kolegija nadzornikov

Konsolidacijski nadzornik EU nadrejeno osebo skupine obvesti o ustanovitvi kolegija nadzornikov, identiteti njegovih članov in opazovalcev ter morebitnih spremembah njegove sestave.

Člen 5

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju iz člena 115 Direktive 2013/36/EU vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a)	informacije o splošni strukturi zadevne skupine, ki zajemajo vse subjekte skupine in podružnice;

(b)	identifikacijo članov in opazovalcev v kolegiju nadzornikov;

(c)

pogoje za sodelovanje opazovalcev v kolegiju nadzornikov iz člena 3(2) in (3) ter ob upoštevanju člena 17, vključno z:

(i)	udeležbo opazovalcev na sejah in pri dejavnostih kolegija nadzornikov ter v izrednih razmerah;

(ii)	pravicami in obveznostmi opazovalcev v zvezi z informacijami, ki se izmenjujejo, in ustreznim postopkom za izmenjavo informacij med konsolidacijskim nadzornikom in opazovalci;

(iii)

zagotavljanjem informacij, prejetih od opazovalcev, članom kolegija nadzornikov;

(d)	ureditve za izmenjavo informacij, vključno z obsegom informacij, pogostostjo izmenjave in varnimi komunikacijskimi kanali;

(e)	ureditve za obravnavo zaupnih informacij;

(f)	ureditve za dodelitev nalog in prenos odgovornosti, kadar je ustrezno;

(g)	opis morebitnih podstruktur kolegija nadzornikov;

(h)	ureditve za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja;

(i)	ureditve za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti med pripravami na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno s kriznim načrtom, komunikacijskimi orodji in postopki;

(j)	komunikacijsko politiko konsolidacijskega nadzornika in članov kolegija nadzornikov z EU nadrejeno osebo in subjekti skupine ali pomembnimi podružnicami;

(k)	dogovorjene postopke in roke za razpošiljanje dokumentov za seje kolegija nadzornikov;

(l)	vse druge dogovore med člani kolegija nadzornikov, vključno z dogovorjenimi kazalniki za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti;

(m)	ureditve za zagotavljanje prispevkov konsolidacijskemu nadzorniku v skladu s členi 12, 13, 16, 18, 45h, 91 in 92 Direktive 2014/59/EU, tudi za namene posvetovalnega postopka iz navedenih členov;

(n)	opis vloge konsolidacijskega nadzornika, zlasti v zvezi z usklajevanjem zagotavljanja prispevkov iz točke (m) zadevnemu kolegiju za reševanje prek organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine;

(o)	ureditve za primere, ko član ali opazovalec konča svoje sodelovanje v kolegiju nadzornikov;

(p)	značilnosti dogodka s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja skupine in njenih subjektov, ob upoštevanju posebnosti skupine, ter informacije, ki jih je treba izmenjati, kot se dogovorijo konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov, če tak dogodek nastane.

Člen 6

Sodelovanje na sejah in pri dejavnostih kolegijev nadzornikov

1. Pri odločanju, kateri organi sodelujejo na sejah ali pri dejavnostih kolegija nadzornikov v skladu s členom 116(7) Direktive 2013/36/EU, konsolidacijski nadzornik upošteva naslednje:

(a)	teme razprave, načrtovane dejavnosti in cilje seje ali dejavnosti, zlasti glede njihove pomembnosti za vsak subjekt skupine in za opravljanje nalog opazovalcev;

(b)	pomen subjekta skupine za državo članico, v kateri ima subjekt skupine sedež, in njegov pomen za skupino.

2. Konsolidacijski nadzornik lahko povabi opazovalce v kolegiju nadzornikov samo na tiste posebne točke dnevnega reda seje ali dejavnosti, ki so relevantne za opravljanje nalog opazovalca.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov na podlagi obravnavanih tem in zastavljenih ciljev zagotovijo, da na sejah ali pri dejavnostih kolegija nadzornikov sodelujejo najustreznejši predstavniki. Navedeni predstavniki so pooblaščeni, da svoje organe kot člane kolegija nadzornikov v največjem možnem obsegu zavežejo k sklepom, načrtovanim za seje ali dejavnosti.

4. Konsolidacijski nadzornik lahko na podlagi tem in ciljev seje ali dejavnosti povabi predstavnike subjektov skupine, da se udeležijo seje ali dejavnosti kolegija nadzornikov.

Člen 7

Dodelitev nalog in prenos odgovornosti

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov pri pripravi in posodabljanju programa pregledov kolegija nadzornikov iz člena 16 te uredbe izmenjajo mnenja o morebitni dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti. Na podlagi tega konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov razmislijo o sklenitvi dogovora o prostovoljni dodelitvi nalog, vključno z morebitnim prenosom odgovornosti, kadar je ustrezno, v skladu s členom 116(1), točka (b), Direktive 2013/36/EU, če se pričakuje, da bo taka dodelitev ali prenos privedla do učinkovitejšega in uspešnejšega nadzora skupine, zlasti z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev, vključno z zahtevami v zvezi z zahtevami po informacijah.

2. Konsolidacijski nadzornik o sklenitvi dogovora o dodelitvi nalog ali prenosu odgovornosti obvesti EU nadrejeno osebo, pristojni organ, ki dodeli svoje naloge ali prenese svoje odgovornosti, pa obvesti zadevno institucijo.

3. Kadar konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov ne morejo doseči dogovora o dodelitvi nalog ali prenosu odgovornosti, konsolidacijski nadzornik o tem ustrezno obvesti EBA.

Člen 8

Izmenjavanje informacij med člani kolegija nadzornikov in skupino institucij

1. Konsolidacijski nadzornik in vsi člani kolegija nadzornikov so odgovorni za sporočanje informacij institucijam in podružnicam v njihovi nadzorni pristojnosti in pridobivanje informacij od njih.

2. Konsolidacijski nadzornik ali član kolegija nadzornikov, ki izjemoma namerava sporočiti informacije instituciji ali podružnici, ki ni v njegovi nadzorni pristojnosti, ali od nje zahtevati informacije, o tem vnaprej obvesti člana kolegija nadzornikov, odgovornega za to institucijo ali podružnico.

Oddelek 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 9

Izmenjava informacij med konsolidacijskim nadzornikom in člani kolegija nadzornikov

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje njihovih funkcij in nalog, vključno z nalogami iz členov 112 in 113 Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 76 in 81 Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12).

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov izmenjajo tudi vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 8 Direktive 2014/59/EU.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov informacije iz odstavkov 1 in 2 izmenjajo ne glede na to, ali jih prejmejo od subjekta skupine, pristojnega organa, nadzornega organa ali drugega vira, in v skladu s postopkom iz člena 6 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790. Navedene informacije morajo biti dovolj ustrezne, natančne in pravočasne.

4. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija sporoči naslednje:

(a)	ime sistema jamstva za vloge, v katerega spadajo institucija in njene podružnice v skladu s členom 4(3) Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(b)	maksimalno kritje sistema jamstva za vloge na upravičenega vlagatelja;

(c)	obseg kritja in vrste kritih vlog;

(d)	kakršno koli izključitev iz kritja z navedbo produktov in vrst vlagateljev;

(e)	ureditve financiranja sistema jamstva za vloge in zlasti, ali se sistem financira predhodno ali naknadno, ter obseg sistema;

(f)	kontaktne podatke upravitelja sistema jamstva za vloge.

5. Člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, konsolidacijskemu nadzorniku zagotovijo informacije o kakršnih koli ovirah za prenos denarnih sredstev in zavarovanja s premoženjem v to podružnico ali iz nje.

6. V primeru spremembe informacij, predloženih v skladu s tem členom, si konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo posodobljene informacije.

Člen 10

Izmenjava informacij o rezultatih nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za izvajanje ocen tveganja skupine in sprejemanje skupnih odločitev

1. Za namene doseganja skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah, specifičnih za posamezno institucijo, iz člena 113 Direktive 2013/36/EU konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija nadzornikov brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo vse informacije, ki so na posamični in konsolidirani ravni potrebne za sprejetje skupne odločitve.

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov izmenjajo informacije o rezultatih postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU. Te informacije vključujejo naslednje:

(a)	analize poslovnega modela, vključno z oceno uresničljivosti trenutnega poslovnega modela in vzdržnosti v prihodnost usmerjene poslovne strategije institucije;

(b)	ureditve notranjega upravljanja in kontrole na ravni institucije;

(c)

posamezna tveganja za kapital institucije, ki zajemajo naslednje:

(i)	povezana individualna tveganja;

(ii)	upravljanje tveganja in kontrole;

(d)	oceno kapitalske ustreznosti in oceno tveganja prevelikega finančnega vzvoda, vključno s predlagano zahtevo po dodatno potrebnem kapitalu v skladu s členom 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU;

(e)

tveganja za likvidnost in financiranje institucije, ki zajemajo naslednje:

(i)	likvidnostno tveganje in tveganje financiranja;

(ii)	upravljanje likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja;

(f)	ocene likvidnostne ustreznosti, vključno s predlaganimi kvantitativnimi in kvalitativnimi likvidnostnimi ukrepi v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU;

(g)	druge nadzorniškimi ukrepe, vključno z nadzorniškimi ukrepi v skladu s členom 102 Direktive 2013/36/EU, ali ukrepe za zgodnje posredovanje, sprejete ali načrtovane za odpravo neučinkovitosti, ugotovljenih na podlagi nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(h)	rezultate nadzorniškega stresnega testiranja, izvedenega v skladu s členom 100 Direktive 2013/36/EU, vključno s kapitalsko ustreznostjo v stresnih pogojih in vsemi predlaganimi napotki o dodatno potrebnem kapitalu v skladu s členom 104b Direktive 2013/36/EU;

(i)	ugotovitve preverjanj na kraju samem in spremljanja na daljavo, ki so pomembne za oceno profila tveganja skupine ali njenih subjektov.

Člen 11

Izmenjava informacij v zvezi z rednim pregledovanjem dovoljenja za uporabo notranjih pristopov in nepomembnimi razširitvami ali spremembami notranjih modelov

1. Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo institucije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za uporabo notranjih pristopov v skladu s členom 143(1), členom 151(4) ali (9), členom 283, členom 312(2) ali členom 363 Uredbe (EU) št. 575/2013, izmenjajo vse relevantne informacije v zvezi z rezultatom tekočega pregleda dovoljenja za uporabo notranjih pristopov iz člena 101 Direktive 2013/36/EU.

2. Če konsolidacijski nadzornik ali kateri koli zadevni član kolegija nadzornikov iz odstavka 1 ugotovi, da institucija s sedežem v državi članici, vključno z EU nadrejeno osebo, ne izpolnjuje več vseh zahtev za uporabo notranjega pristopa ali če je ugotovil pomembne pomanjkljivosti v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU, ta konsolidacijski nadzornik ali član kolegija nadzornikov takoj izmenja naslednje informacije, kot je primerno, za lažje doseganje skupnega dogovora iz člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790:

(a)	oceno učinka ugotovljenih pomanjkljivosti in morebitnih težav v zvezi z neizpolnjevanjem zahtev za uporabo notranjih pristopov ter pomembnosti teh pomanjkljivosti in težav;

(b)	oceno načrta, ki ga je predstavila EU nadrejena institucija ali institucija s sedežem v državi članici, za zagotovitev ponovnega izpolnjevanja zahtev za uporabo notranjih pristopov in odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, vključno z informacijami o časovnem okviru za izvedbo navedenega načrta;

(c)

informacije o nameri konsolidacijskega nadzornika ali katerega koli zadevnega člana kolegija nadzornikov, da bo preklical dovoljenje za uporabo notranjih pristopov ali omejil uporabo teh notranjih pristopov na področja, ki izpolnjujejo zahteve, ali področja, kjer se lahko skladnost vzpostavi v ustreznem roku, ali na področja, na katera ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo;

(d)	informacije o predlaganih dodatnih kapitalskih zahtevah, naloženih v skladu s členom 104(1), točka (d), Direktive 2013/36/EU kot nadzorniški ukrep za obravnavo vprašanj ugotovljene neskladnosti ali pomanjkljivosti.

3. Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija nadzornikov iz odstavka 1 izmenjajo tudi informacije v zvezi z razširitvami dovoljenj za uporabo notranjih pristopov ali spremembami navedenih notranjih pristopov, ki niso pomembne, kot je navedeno v členu 13 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/100 (14).

4. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se obravnavajo in upoštevajo pri pripravi ocene tveganja skupine in doseganju skupne odločitve v skladu s členom 113(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU.

5. Konsolidacijski nadzornik pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih imajo pomembne podružnice sedež, obvesti o informacijah iz odstavkov 1 in 2, kadar so te informacije relevantne za te pristojne organe.

Člen 12

Izmenjava informacij o znakih zgodnjega opozarjanja, morebitnih tveganjih in ranljivostih

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov, ki sodelujejo pri pripravi poročila o oceni tveganja skupine iz člena 113(2), točka (a), Direktive 2013/36/EU ali poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine iz člena 113(2), točka (b), navedene direktive za namene doseganja skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah, specifičnih za posamezno institucijo, v skladu z navedenim členom, izmenjajo kvantitativne informacije za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti ter za vključitev v poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine. V ta namen se konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov dogovorijo o seznamu kazalnikov, ki se redno izmenjujejo, v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790.

2. Informacije iz odstavka 1 temeljijo na informacijah, ki jih pristojni organi zbirajo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/3117 (15). Te informacije zajemajo vse subjekte skupine s sedežem v državi članici in vsaj naslednja področja:

(a)	kapital in finančni vzvod;

(b)	likvidnost;

(c)	kakovost sredstev;

(d)	financiranje;

(e)	donosnost;

(f)	tveganje koncentracije.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov poleg informacij iz odstavka 1 opredelijo tveganja in ranljivosti za skupino in njene subjekte z izmenjavo kvalitativnih in kvantitativnih informacij o:

(a)	makroekonomskem okolju, v katerem delujejo skupina institucij in subjekti skupine;

(b)	neugodnih razmerah na trgih, ki bi lahko ogrozile likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v državah članicah, v katerih imajo sedež subjekti skupine ali pomembne podružnice, in ki bi lahko škodljivo vplivale na subjekte skupine ali njene pomembne podružnice.

4. Kadar subjekt skupine krši ali je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti med drugim zaradi hitrega slabšanja finančnega stanja verjetno kršil zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Direktive 2013/36/EU, kot je navedeno v členu 27(1) Direktive 2014/59/EU, konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov drug drugemu zagotovijo naslednje informacije:

(a)	ali so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje;

(b)	ali so ukrepi za zgodnje posredovanje za skupino ali kateri koli subjekt skupine sprejeti ali načrtovani v skladu s členoma 27 in 30 Direktive 2014/59/EU;

(c)	navedbo možnih posledic teh ukrepov za zgodnje posredovanje.

5. Konsolidacijski nadzornik informacije iz odstavkov 1, 2 in 3 sporoči pristojnim organom držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedež pomembne podružnice, kadar je ustrezno.

Člen 13

Izmenjava informacij v zvezi z neskladnostjo, sankcijami in drugimi popravnimi ukrepi

1. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija nadzornikov sporoči informacije o vseh primerih, v katerih je konsolidacijski nadzornik ugotovil, da EU nadrejena institucija na posamični ali konsolidirani ravni pod njegovo nadzorno pristojnostjo:

(a)	ne izpolnjuje zahtev Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU;

(b)	zanjo velja katera koli od upravnih sankcij ali kateri koli od drugih upravnih ukrepov, ki so bili naloženi v skladu s členi 64 do 67 Direktive 2013/36/EU.

2. Člani kolegija nadzornikov konsolidacijskemu nadzorniku sporočijo informacije o vseh primerih, v katerih so ugotovili, da institucija ali podružnica, ki je v njihovi nadzorni pristojnosti:

(a)	ne izpolnjuje zahtev Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU;

(b)

zanjo velja katera koli od upravnih sankcij ali kateri koli od drugih upravnih ukrepov, ki so bili naloženi v skladu s členi 64 do 67 Direktive 2013/36/EU.

Konsolidacijski nadzornik ustrezne informacije sporoči članom kolegija nadzornikov, za katere so te informacije relevantne v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov na podlagi informacij, izmenjanih v skladu z odstavkoma 1 in 2, razpravljajo o možnem vplivu vprašanj neskladnosti in sankcij iz odstavkov 1 in 2 na zadevne subjekte skupine ali skupino kot celoto.

Člen 14

Izmenjava informacij za oceno načrta sanacije skupine

1. Konsolidacijski nadzornik in tisti člani kolegija nadzornikov, ki sodelujejo v postopku doseganja skupne odločitve o zadevah iz člena 8(2) Direktive 2014/59/EU izmenjajo vse potrebne informacije.

2. Za namene odstavka 1 konsolidacijski nadzornik članom kolegija nadzornikov predloži načrt sanacije skupine v skladu s postopkom iz člena 6 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790.

3. Konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija nadzornikov obvesti o rezultatih postopka iz odstavka 1.

Člen 15

Izmenjava informacij v zvezi s sporazumi o finančni podpori v skupini

Konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija nadzornikov obvesti o glavnih pogojih odobritev sporazumov o finančni podpori v skupini, ki so bili odobreni v skladu s členom 20 Direktive 2014/59/EU.

Člen 16

Program pregledov

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov za namene sprejetja programa pregledov kolegija nadzornikov v skladu s členom 116(1), točka (c), Direktive 2013/36/EU določijo nadzorniške dejavnosti, ki jih je treba izvesti.

2. Program pregledov kolegija nadzornikov vsebuje vsaj naslednje:

(a)

področja skupnega dela, ugotovljena na podlagi ocene tveganja skupine in ocene likvidnostnega tveganja skupine ter skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah, specifičnih za posamezno institucijo, v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU ali na podlagi drugih dejavnosti, ki jih je opravil kolegij nadzornikov, vključno s prizadevanji za bolj učinkovit nadzor z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev v skladu s členom 116(1), točka (d), navedene direktive;

(b)	posamezne programe nadzorniških pregledov konsolidacijskega nadzornika in članov kolegija nadzornikov za institucije in podružnice s sedežem v državi članici;

(c)	področja dela kolegija nadzornikov in njegove načrtovane nadzorniške dejavnosti, vključno z oceno izvajanja politik skupine, načrtovanimi dejavnostmi na daljavo in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem iz člena 99(1), točka (c), Direktive 2013/36/EU;

(d)	člane kolegija nadzornikov, odgovorne za izvedbo načrtovanih nadzorniških dejavnosti;

(e)	kadar je ustrezno, razporeditev nalog in odgovornosti za dodelitev nalog oziroma prenos odgovornosti;

(f)	kadar je ustrezno, opazovalce v kolegiju nadzornikov, kadar so ti opazovalci vključeni v nadzorniško dejavnost;

(g)	pričakovane časovne okvire v smislu časa in trajanja za vsako načrtovano nadzorniško dejavnost.

Člen 17

Izmenjava informacij med konsolidacijskim nadzornikom in opazovalci v kolegiju nadzornikov

1. Kadar so informacije iz členov 12 do 18 relevantne za opravljanje nalog opazovalcev, konsolidacijski nadzornik te informacije sporoči zadevnim opazovalcem.

2. Konsolidacijski nadzornik organu za reševanje, pristojnemu na ravni skupine, predloži naslednje:

(a)	zahtevani kapital v skladu s členom 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU in vse napotke o dodatno potrebnem kapitalu, sporočene institucijam v skladu s členom 104b navedene direktive;

(b)	relevantne informacije za namene členov 12, 13, 16, 18, 25, 30, 45h, 91 in 92 Direktive 2014/59/EU;

(c)	časovni načrt skupne odločitve o pregledu in oceni načrta sanacije skupine v skladu s členom 8(2) Direktive 2014/59/EU, vključno z datumom, do katerega organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, predloži morebitna priporočila v skladu s členom 6(4) navedene direktive;

(d)	časovni načrt skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah, specifičnih za posamezno institucijo, v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU;

(e)	informacije iz člena 12(4) in člena 15 te uredbe.

Člen 18

Dogodek s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja skupine ali njenih subjektov

1. Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija nadzornikov si izmenjujejo kvantitativne in kvalitativne informacije o vsakem dogodku s pomembnim škodljivim učinkom v institucijah ali drugih subjektih skupine, ki bi lahko resno škodoval institucijam, iz člena 117(1), točka (c), Direktive 2013/36/EU.

2. V primeru takega dogodka s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja skupine ali njenih institucij s sedežem v državi članici, ki so pomembne v skladu s členom 2(2), ali njenih pomembnih podružnic pristojni organi ocenijo posledice takega dogodka za skupino in njene subjekte ter določijo:

(a)	naravo in resnost dogodka;

(b)

vpliv ali potencialni vpliv dogodka na razpoložljivi kapital in raven likvidnosti skupine ali njenih subjektov ter ali skupina in njeni subjekti še naprej izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Direktive 2013/36/EU v neugodnih makroekonomskih, mikroekonomskih in geopolitičnih razmerah;

(c)	sposobnost delovanja v primeru resnih motenj poslovanja;

(d)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov in morebitni sistemski učinek.

3. Ko kateri koli član kolegija nadzornikov konsolidacijskega nadzornika opozori na dogodek s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja ali ko konsolidacijski nadzornik ugotovi, da je nastal tak dogodek, obvesti člane kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere ta dogodek vpliva ali bo verjetno vplival, ter EBA. Opazovalci, zlasti organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, se obvestijo, če so informacije relevantne za opravljanje njihovih nalog.

4. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere vpliva ali bo verjetno vplival dogodek s pomembnim škodljivim učinkom, spremljajo razmere in posodobijo informacije iz odstavka 1, kadar je ustrezno, takoj ko so na voljo relevantne nove informacije.

5. Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija nadzornikov lahko na podlagi rezultata ocene dogodka s pomembnim škodljivim učinkom iz odstavka 2 in predvidenega razvoja tega dogodka usklajujejo pripravo usklajenega nadzorniškega odziva.

Oddelek 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah

Člen 19

Okvir kolegija za izredne razmere

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov pripravijo okvir kolegija ob predvidevanju možnih izrednih razmer v skladu s členom 112(1), točka (c), Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: okvir kolegija za izredne razmere) ob upoštevanju posebnih značilnosti in strukture skupine institucij.

2. Okvir kolegija za izredne razmere vključuje:

(a)	postopke za posamezne kolegije, ki se uporabijo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)	minimalne informacije, ki se izmenjajo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU.

3. Minimalne informacije iz odstavka 2, točka (b), vključujejo naslednje:

(a)	pregled izrednih razmer, do katerih je prišlo, vključno z vzrokom za izredne razmere, in pričakovan vpliv izrednih razmer na subjekte skupine in skupino kot celoto, na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema;

(b)	pojasnitev ukrepov, ki so jih v odgovor na izredne razmere sprejeli ali jih nameravajo sprejeti konsolidacijski nadzornik ali člani kolegija nadzornikov ali sami subjekti skupine;

(c)	zadnje dostopne kvantitativne informacije v zvezi z likvidnostjo in kapitalskim položajem subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere na posamični in konsolidirani podlagi.

Člen 20

Izmenjava informacij v izrednih razmerah

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 76 in 81 Direktive 2014/65/EU.

2. Ko kateri koli član ali opazovalec v kolegiju nadzornikov konsolidacijskega nadzornika opozori na izredne razmere ali ko konsolidacijski nadzornik ugotovi, da je prišlo do izrednih razmer, članom kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in EBA sporoči informacije iz člena 19(2), točka (b), v skladu s postopkom iz točke (a) navedenega odstavka.

3. Člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere, in konsolidacijski nadzornik si lahko glede na naravo, resnost, morebitni sistemski ali drug učinek in verjetnost razširitve izrednih razmer izmenjajo dodatne informacije.

4. Kadar so informacije iz odstavkov 2 do 3 relevantne za opravljanje nalog opazovalcev, in zlasti organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, konsolidacijski nadzornik te informacije sporoči zadevnim opazovalcem.

5. Konsolidacijski nadzornik v odzivanje na izredne razmere iz člena 16 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790 brez nepotrebnega odlašanja vključi organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, in prispevke, ki jih prejme od tega organa, deli s člani kolegija nadzornikov.

Člen 21

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

1. Če pride do izrednih razmer, konsolidacijski nadzornik uskladi in pripravi oceno izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: usklajena nadzorniška ocena) v sodelovanju s člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere.

2. Usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer, izvedena v skladu s postopkom iz člena 15 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790, zajema naslednje:

(a)	naravo in resnost izrednih razmer;

(b)	vpliv ali potencialni vpliv izrednih razmer na skupino kot celoto in njene subjekte, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere;

(c)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov.

3. Za namene odstavka 2, točka (c), konsolidacijski nadzornik preuči morebitne sistemske posledice v državah članicah, v katerih imajo sedež subjekti skupine ali pomembne podružnice.

Člen 22

Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Če pride do izrednih razmer, konsolidacijski nadzornik uskladi nadzorniški odziv na izredne razmere (v nadaljnjem besedilu: usklajen nadzorniški odziv) v sodelovanju s člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere.

2. Usklajen nadzorniški odziv temelji na usklajeni nadzorniški oceni iz člena 21 in določa potrebne nadzorniške ukrepe, njihov obseg in časovni načrt za njihovo izvajanje.

3. Pri usklajenem nadzorniškem odzivu se upoštevajo vsi prispevki organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine.

Člen 23

Spremljanje izvajanja usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, spremljajo izvajanje usklajenega nadzorniškega odziva iz člena 22 in si izmenjujejo informacije o njegovem izvajanju.

2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo zadnje informacije o izvajanju dogovorjenih ukrepov v predvidenem časovnem načrtu iz člena 22(2) ter potrebo po posodobitvi ali prilagoditvi teh ukrepov.

Člen 24

Usklajevanje zunanje komunikacije v izrednih razmerah

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte skupine ali pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, v čim večji meri usklajujejo svojo zunanjo komunikacijo.

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija nadzornikov se za namene odstavka 1 dogovorijo o naslednjih elementih:

(a)	razdelitvi obveznosti za usklajevanje zunanje komunikacije v različnih stopnjah izrednih razmer;

(b)

ravni informacij, ki se razkrijejo, ob upoštevanju potrebe po ohranjanju tržnega zaupanja in vseh drugih obveznosti razkritja, če se s finančnimi instrumenti, ki jih izda subjekt skupine, na katerega vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, javno trguje na enem ali več reguliranih trgih v Uniji;

(c)	usklajevanju izjav za javnost, vključno s tistimi, ki jih poda le en član kolegija nadzornikov, zlasti če bodo te izjave za javnost verjetno imele posledice za subjekte skupine ali pomembne podružnice, ki jih nadzorujejo drugi člani kolegija nadzornikov;

(d)	razdelitvi obveznosti in primernem roku za kontaktiranje subjektov skupine;

(e)	razdelitvi obveznosti in ukrepov za posredovanje informacij o izvedenih usklajenih ukrepih za obvladovanje izrednih razmer javnosti;

(f)	opisu možnega usklajevanja z drugo skupino ali kolegijem, ki je lahko vključen v obvladovanje izrednih razmer, ki vplivajo na skupino, vključno s skupino za krizno upravljanje ali kolegijem za reševanje.

POGLAVJE 3

DELOVANJE KOLEGIJEV NADZORNIKOV IZ ČLENA 51(3) DIREKTIVE 2013/36/EU

Oddelek 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov

Člen 25

Člani in opazovalci v kolegiju nadzornikov

1. Po pripravi sheme institucije s podružnicami v drugih državah članicah, izvedeni v skladu s postopkom iz člena 18 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790, pristojni organ matične države članice k članstvu v kolegiju nadzornikov pozove naslednje organe:

(a)	pristojne organe države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice;

(b)	centralne banke ESCB v državah članicah, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo vključene v bonitetni nadzor pomembnih podružnic iz točke (a), vendar niso pristojni organi;

(c)

EBA.

2. Pristojni organ matične države članice naslednje organe pozove, naj postanejo opazovalci v kolegiju nadzornikov v skladu s postopkom iz člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2025/790:

(a)	nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo institucije dovoljenje ali podružnice, ki se štejejo za pomembne za skupino, sedež, kot je določeno v členu 2(3), točka (c), te uredbe, pod pogojem, da za te nadzorne organe veljajo zahteve glede zaupnosti iz člena 116 Direktive 2013/36/EU;

(b)	organ za reševanje matične države članice;

(c)	organ za AML/CFT matične države članice;

(d)	če je bila v skladu s členom 21b(3), drugi pododstavek, Direktive 2013/36/EU ustanovljena druga vmesna EU nadrejena oseba, konsolidacijski nadzornik ali nadzornik skupine tega drugega kolegija nadzornikov;

(e)	za finančni konglomerat koordinator iz člena 11(1) Direktive 2002/87/ES, če se razlikuje od pristojnega organa matične države članice.

3. Pristojni organ matične države članice lahko naslednje organe pozove, naj postanejo opazovalci v kolegiju nadzornikov v skladu s postopkom iz člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2025/790:

(a)	pristojne organe države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež nepomembne podružnice;

(b)	nadzorne organe tretjih držav razen organov iz odstavka 2, točka (a);

(c)

javne organe v državi članici, odgovorne za nadzor institucije ali njenih podružnic ali vključene vanj, če se je pristojni organ iste države članice gostiteljice strinjal, da postane član ali opazovalec v kolegiju nadzornikov, vključno z:

(i)	organom za AML/CFT v državi članici;

(ii)	pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov;

(iii)

organi, odgovornimi za varstvo potrošnikov;

(d)	organe za reševanje držav članic gostiteljic, če se je pristojni organ iste države članice gostiteljice strinjal, da postane član ali opazovalec v kolegiju nadzornikov.

Člen 26

Obveščanje o ustanovitvi in sestavi kolegija nadzornikov

Pristojni organ matične države članice institucijo obvesti o ustanovitvi kolegija nadzornikov ter o identiteti njegovih članov in opazovalcev ter morebitnih spremembah njegove sestave.

Člen 27

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju

Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov za pomembne podružnice iz člena 51(3) Direktive 2013/36/EU temeljita na pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju, ki se določijo v skladu s členom 5 te uredbe.

Člen 28

Sodelovanje na sejah in pri dejavnostih kolegijev nadzornikov

1. Pri odločanju, kateri organi sodelujejo na seji ali pri dejavnosti kolegija nadzornikov v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU, pristojni organ matične države članice upošteva naslednje:

(a)	teme razprave, obravnavane dejavnosti in cilje seje ali dejavnosti, zlasti glede njihove relevantnosti za vsako podružnico in za opravljanje nalog opazovalcev;

(b)	pomen podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, in njen pomen za institucijo.

2. Pristojni organ matične države članice lahko povabi opazovalce v kolegiju nadzornikov samo na tiste posebne točke dnevnega reda seje ali dejavnosti, ki so relevantne za opravljanje nalog opazovalca.

3. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov na podlagi obravnavanih tem in zastavljenih ciljev zagotovijo, da na sejah ali pri dejavnostih kolegija nadzornikov sodelujejo najustreznejši predstavniki. Navedeni predstavniki so pooblaščeni, da svoje organe kot člane kolegija nadzornikov v največjem možnem obsegu zavežejo k sklepom, načrtovanim za seje ali dejavnosti.

4. Pristojni organ matične države članice lahko na podlagi tem in ciljev seje ali dejavnosti povabi predstavnike institucije, da se udeležijo seje ali dejavnosti kolegija nadzornikov.

Člen 29

Komunikacija z institucijo in njenimi podružnicami

Komunikacija z institucijo in njenimi podružnicami je organizirana v skladu z nadzornimi pristojnostmi pristojnega organa matične države članice in članov kolegija nadzornikov, kot so določene v naslovu V, poglavje 4, in naslovu VII Direktive 2013/36/EU.

Oddelek 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 30

Izmenjava informacij med pristojnim organom matične države članice in člani kolegija nadzornikov

1. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje sodelovanje v skladu s členom 50 in členom 51(2) Direktive 2013/36/EU.

2. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje sodelovanje iz členov 6, 7 in 8 Direktive 2014/59/EU.

3. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov si medsebojno izmenjajo informacije iz členov 6 in 15 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 524/2014 (16).

4. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov si izmenjajo informacije iz odstavkov 1 do 3 ne glede na to, ali so jih prejeli od institucije, pristojnega organa, nadzornega organa ali drugega vira. Navedene informacije morajo biti dovolj ustrezne, natančne in pravočasne.

Člen 31

Izmenjava informacij med pristojnim organom matične države članice in opazovalci v kolegiju nadzornikov

1. Kadar so informacije iz člena 32 relevantne za opravljanje nalog opazovalcev, kot je določeno v pisnih dogovorih kolegija nadzornikov o usklajevanju in sodelovanju, pristojni organ matične države članice te informacije sporoči zadevnim opazovalcem.

2. Organ za reševanje matične države članice in pristojni organ matične države članice si izmenjata vse informacije, potrebne za zagotovitev, da kolegij nadzornikov in kolegij za reševanje izpolnjujeta svojo vlogo, kot je določena v členu 51(3) Direktive 2013/36/EU oziroma členu 88 Direktive 2014/59/EU.

3. Pristojni organi matične države članice organu za reševanje matične države članice zagotovi naslednje:

(a)	zahtevani kapital v skladu s členom 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU in vse napotke o dodatno potrebnem kapitalu, sporočene institucijam v skladu s členom 104b navedene direktive;

(b)	relevantne informacije za namene členov 12, 13, 16, 18, 25, 30, 45h, 91 in 92 Direktive 2014/59/EU;

(c)	informacije iz člena 32(3) te uredbe.

Člen 32

Izmenjava informacij o rezultatih nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja ter informacij o zgodnjih opozorilnih znakih, morebitnih tveganjih in ranljivostih

1. Pristojni organ matične države članice članom kolegija nadzornikov sporoči:

(a)	informacije iz členov 3, 4 in 5, členov 7 do 13 in člena 17 Delegirane uredbe (EU) št. 524/2014;

(b)	vrednost količnika finančnega vzvoda nadrejene osebe iz člena 429 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	zahtevani kapital iz člena 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU in vse napotke o dodatno potrebnem kapitalu v skladu s členom 104b navedene direktive, ki izhajajo iz nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 97 navedene direktive.

2. Za namene opredelitve tveganj in ranljivosti institucije in njenih pomembnih podružnic si pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov izmenjajo kvalitativne in kvantitativne informacije o:

(a)	makroekonomskem okolju, v katerem delujejo institucija in njene pomembne podružnice;

(b)	neugodnih razmerah na trgih, ki bi lahko ogrozile likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v državah članicah, v katerih imajo sedež institucija ali njene pomembne podružnice, in ki bi lahko škodljivo vplivale na institucijo in njene pomembne podružnice.

3. Kadar institucija krši ali je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti med drugim zaradi hitrega slabšanja finančnega stanja verjetno kršila zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Direktive 2013/36/EU, kot je navedeno v členu 27(1) Direktive 2014/59/EU, pristojni organ matične države članice članom kolegija nadzornikov zagotovi naslednje informacije:

(a)	ali so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje;

(b)	ali so ukrepi za zgodnje posredovanje sprejeti ali načrtovani v skladu s členoma 27 in 30 Direktive 2014/59/EU;

(c)	navedbo možnih posledic teh ukrepov za zgodnje posredovanje.

Člen 33

Izmenjava informacij za oceno načrta sanacije

1. Pristojni organ matične države članice se posvetuje s člani kolegija nadzornikov o načrtu sanacije, če je relevanten za zadevno pomembno podružnico, v skladu s členom 6(2) Direktive 2014/59/EU.

2. Pristojni organ matične države članice za namene odstavka 1 članom kolegija nadzornikov predloži načrt sanacije institucije v skladu s členom 20 Izvedbene uredbe (EU) 2025/790.

3. Pristojni organ matične države članice vse člani kolegija nadzornikov obvesti o rezultatih posvetovanja iz odstavka 1.

Člen 34

Program pregledov

1. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov za namene sprejetja programa pregledov kolegija nadzornikov iz člena 99 Direktive 2013/36/EU določijo nadzorniške dejavnosti, ki jih je treba izvesti.

2. Program pregledov kolegija nadzornikov vsebuje vsaj naslednje:

(a)	področja skupnega dela, ugotovljena kot rezultat nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU ali kot rezultat drugih izvedenih dejavnosti kolegija nadzornikov;

(b)	področja dela, ki jim bo v okviru kolegija nadzornikov in njegovih načrtovanih nadzorniških dejavnosti posvečene največ pozornosti, vključno z načrtovanimi pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi pomembnih podružnic v skladu s členom 52(3) Direktive 2013/36/EU;

(c)	člane kolegija nadzornikov, odgovorne za izvedbo načrtovanih nadzorniških dejavnosti;

(d)	kadar je ustrezno, razporeditev nalog in odgovornosti za dodelitev nalog oziroma prenos odgovornosti;

(e)	kadar je ustrezno, opazovalce v kolegiju nadzornikov, kadar so ti opazovalci vključeni v nadzorniško dejavnost;

(f)	pričakovane časovne okvire v smislu časa in trajanja za vsako načrtovano nadzorniško dejavnost.

3. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija nadzornikov pri pripravi in posodabljanju programa pregledov kolegija nadzornikov izmenjajo mnenja o morebitni dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti. Na podlagi tega pristojni organi matične države članice in člani kolegija nadzornikov razmislijo o sklenitvi dogovora o prostovoljni dodelitvi nalog, vključno z morebitnim prenosom odgovornosti, kadar je ustrezno, v skladu s členom 116(1), točka (b), Direktive 2013/36/EU, če se pričakuje, da bo taka dodelitev ali prenos privedla do učinkovitejšega in uspešnejšega nadzora skupine, zlasti z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev, vključno z zahtevami v zvezi z zahtevami po informacijah.

4. Pristojni organi matične države članice o sklenitvi dogovora o dodelitvi nalog ali prenosu odgovornosti obvestijo zadevno institucijo, pristojni organ, ki prenaša svoja pooblastila, pa obvesti zadevno podružnico.

Člen 35

Dogodek s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja institucije ali njenih pomembnih podružnic

1. Pristojni organ matične države članice in zadevni člani kolegija nadzornikov si izmenjujejo kvantitativne in kvalitativne informacije o vsakem dogodku s pomembnim škodljivim učinkom v instituciji ali njenih pomembnih podružnicah, ki bi lahko resno škodoval instituciji, iz člena 117(1), točka (c), Direktive 2013/36/EU.

2. V primeru takega dogodka s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja institucije ali njenih pomembnih podružnic s sedežem v državi članici pristojni organi ocenijo posledice takega dogodka za institucijo in njene pomembne podružnice ter določijo:

(a)	naravo in resnost dogodka;

(b)	vpliv ali potencialni vpliv dogodka na razpoložljivi kapital in raven likvidnosti institucije in njenih pomembnih podružnic ter ali institucija še naprej izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Direktive 2013/36/EU v neugodnih makroekonomskih, mikroekonomskih in geopolitičnih razmerah;

(c)	sposobnost institucije in njenih pomembnih podružnic, da delujejo v primeru resnih motenj poslovanja;

(d)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov in morebitni sistemski učinek.

3. Ko kateri koli član kolegija nadzornikov pristojni organ matične države članice opozori na dogodek s pomembnim škodljivim učinkom na profil tveganja ali ko pristojni organ matične države članice ugotovi, da je nastal tak dogodek, obvesti člane kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, na katere ta dogodek vpliva ali bo verjetno vplival, ter EBA. Opazovalci, zlasti organ za reševanje matične države članice, se obvestijo, če so informacije relevantne za opravljanje njihovih nalog.

4. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, na katere vpliva ali bo verjetno vplival dogodek s pomembnim škodljivim učinkom, spremljajo razmere in posodobijo informacije iz odstavka 1, kadar je ustrezno, takoj ko so na voljo relevantne nove informacije.

5. Pristojni organ matične države članice in zadevni člani kolegija nadzornikov lahko na podlagi rezultata ocene dogodka s pomembnim škodljivim učinkom iz odstavka 2 in predvidenega razvoja tega dogodka usklajujejo pripravo usklajenega nadzorniškega odziva.

Oddelek 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah ter končne določbe

Člen 36

Okvir kolegija za izredne razmere

1. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov pripravijo okvir kolegija ob predvidevanju možnih izrednih razmer v skladu s členom 112(1), točka (c), Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: okvir kolegija za izredne razmere).

2. Okvir kolegija za izredne razmere vključuje:

(a)	postopke za posamezne kolegije, ki se uporabijo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)	minimalne informacije, ki se izmenjajo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU.

3. Minimalne informacije iz odstavka 2, točka (b), vključujejo naslednje:

(a)	pregled izrednih razmer, do katerih je prišlo, vključno z vzrokom za izredne razmere, in pričakovan vpliv izrednih razmer na institucijo, na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema;

(b)	pojasnitev ukrepov, ki so jih v odgovor na izredne razmer sprejeli ali jih nameravajo sprejeti pristojni organi matične države članice ali člani kolegija nadzornikov ali institucija sama;

(c)	zadnje dostopne kvantitativne informacije o likvidnosti in kapitalskem položaju institucije.

Člen 37

Izmenjava informacij v izrednih razmerah

1. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 76 in 81 Direktive 2014/65/EU.

2. Ko kateri koli član ali opazovalec v kolegiju pristojni organ matične države članice opozori na izredne razmere ali ko pristojni organ matične države članice ugotovi, da je prišlo do izrednih razmer, članom kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in EBA sporoči informacije iz člena 36(2), točka (b), v skladu s postopkom iz točke (a) navedenega odstavka.

3. Člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere, in pristojni organ matične države članice se glede na naravo, resnost, morebitni sistemski ali drug učinek in verjetnost razširitve izrednih razmer lahko odločijo za izmenjavo dodatnih informacij.

4. Kadar so informacije iz odstavkov 2 in 3 relevantne za opravljanje nalog opazovalcev, in zlasti organa za reševanje matične države članice, pristojni organ matične države članice te informacije sporoči tem opazovalcem.

5. Pristojni organ matične države članice v odzivanje na izredne razmere iz člena 27 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/790 brez nepotrebnega odlašanja vključi organ za reševanje matične države članice in prispevke, ki jih prejme od tega organa, deli s člani kolegija nadzornikov.

Člen 38

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

1. Če pride do izrednih razmer, pristojni organ matične države članice uskladi in pripravi oceno izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: usklajena nadzorniška ocena) v sodelovanju s člani kolegija nadzornikov v skladu s členom 112(3) Direktive 2013/36/EU.

2. Usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer zajema naslednje:

(a)	naravo in resnost izrednih razmer;

(b)	vpliv ali potencialni vpliv izrednih razmer na institucijo in njene podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere;

(c)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov.

3. Za namene odstavka 2, točka (c), pristojni organ matične države članice preuči morebitne sistemske posledice v državah članicah, v katerih imajo sedež pomembne podružnice.

Člen 39

Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Če pride do izrednih razmer, pristojni organ matične države članice usklajuje pripravo nadzorniškega odziva na izredne razmere (v nadaljnjem besedilu: usklajen nadzorniški odziv) v sodelovanju s člani kolegija nadzornikov v skladu s členom 112(3) Direktive 2013/36/EU.

2. Usklajen nadzorniški odziv temelji na usklajeni nadzorniški oceni iz člena 38 in določa potrebne nadzorniške ukrepe, njihov obseg in časovni načrt za njihovo izvajanje.

3. Usklajen nadzorniški odziv pripravijo pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere. Pri usklajenem nadzorniškem odzivu se upoštevajo prispevki kolegija za reševanje, pomembni za obvladovanje izrednih razmer za institucijo, ki jih zagotovi organ za reševanje matične države članice.

Člen 40

Spremljanje izvajanja usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, spremljajo izvajanje usklajenega nadzorniškega odziva iz člena 39 in si izmenjujejo informacije o njegovem izvajanju.

2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo zadnje informacije o izvajanju dogovorjenih ukrepov v predvidenem časovnem načrtu iz člena 39(2) ter potrebo po posodobitvi ali prilagoditvi teh ukrepov.

Člen 41

Usklajevanje zunanje komunikacije v izrednih razmerah

Pristojni organ matične države članice in člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo pomembne podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, ob upoštevanju elementov iz člena 24(2) v čim večji meri usklajujejo svojo zunanjo komunikacijo.

Člen 42

Razveljavitev

Delegirana uredba (EU) 2016/98 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno delegirano uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 43

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2025

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/98 z dne 16. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov (UL L 21, 28.1.2016, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2016/98/oj).

(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/1093/oj).

(4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/99 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 21, 28.1.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2016/99/oj).

(6) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/59/oj).

(7) Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1114/oj).

(8) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/849/oj).

(9) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/2034/oj).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/790 z dne 23. aprila 2025 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z operativnim delovanjem kolegijev nadzornikov (UL L, 2025/790, 8.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/790/oj).

(11) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2002/87/oj).

(12) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/65/oj).

(13) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/49/oj).

(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/100 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede postopka skupnega odločanja v zvezi z vlogo za nekatera bonitetna dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 21, 28.1.2016, str. 45, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2016/100/oj).

(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3117 z dne 29. novembra 2024 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2021/451 (UL L, 2024/3117, 27.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/3117/oj).

(16) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 524/2014 z dne 12. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, v katerih so določene informacije, ki jih drug drugemu posredujejo pristojni organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic (UL L 148, 20.5.2014, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2014/524/oj).

Ta delegirana uredba	Delegirana uredba (EU) 2016/98
–	Člen 1
Člen 1 (nov)	–
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 5	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7	Člen 7
Člen 8	Člen 8
Člen 9	Člen 9
Člen 10	Člen 10
Člen 11	Člen 11
Člen 12	Člen 12
Člen 13	Člen 13
Člen 14	Člen 14
Člen 15	Člen 15
Člen 16	Člen 16
Člen 17	–
Člen 18	–
Člen 19	Člen 17
Člen 20	Člen 18
Člen 21	Člen 19
Člen 22	Člen 20
Člen 23	Člen 21
Člen 24	Člen 22
Člen 25	Člen 23
Člen 26	Člen 24
Člen 27	Člen 25
Člen 28	Člen 26
Člen 29	Člen 27
Člen 30	Člen 28
Člen 31	Člen 29
Člen 32	–
Člen 33	Člen 30
Člen 34	Člen 31
Člen 35	–
Člen 36	Člen 32
Člen 37	Člen 33
Člen 38	Člen 34
Člen 39	Člen 35
Člen 40	Člen 36
Člen 41	Člen 37
Člen 42	–
Člen 43	Člen 38