IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2025/704

z dne 10. aprila 2025

o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ter razveljavitvi izvedbenih sklepov Komisije 2014/762/EU in (EU) 2019/1310

(notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 2130)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (1) in zlasti člena 32(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 1(1) Sklepa št. 1313/2013/EU je mehanizem Unije na področju civilne zaščite (UCPM) namenjen krepitvi sodelovanja med Unijo in državami članicami na področju civilne zaščite ter olajševanju usklajevanja na tem področju, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preventivo pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, ter za pripravljenost in odziv nanje.

(2)

S sprejetjem Sklepa (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bil Sklep št. 1313/2013/EU spremenjen, da bi se UCPM okrepil, med drugim s povečanjem finančne pomoči Unije za evropski nabor civilne zaščite (ECPP) in vzpostavitvijo rescEU kot rezerve za zmogljivosti Unije na področju civilne zaščite. Pred tem so bili sprejeti izvedbeni sklepi Komisije 2014/762/EU (3), (EU) 2018/142 (4) in (EU) 2019/1310 (5), da bi se zagotovil okvir za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU.

(3)

Za ustrezno izvajanje pravnega okvira, ki izhaja iz spremembe Sklepa št. 1313/2013/EU, bi bilo treba posodobiti izvedbene predpise, zlasti da bi se zagotovile opredelitve in določbe o ekipah za tehnično pomoč in podporo (v nadaljnjem besedilu: ekipe TAST), ekipah civilne zaščite EU (v nadaljnjem besedilu: ekipe EUCP), vključno z njihovo registracijo, in drugih odzivnih zmogljivostih, ter bi se dosledno navajala ECPP in rescEU, posodobila pravila o certificiranju, registraciji in doniranju zmogljivosti v okviru UCPM, zagotovila jasna pravila o podpori države gostiteljice ter poenostavil postopek za zaprošanje za pomoč Unije in njeno prejemanje.

(4)	Da bi poenostavili in olajšali dostop do določb, ki so trenutno vključene v dva izvedbena sklepa, bi jih bilo treba združiti v enem aktu.

(5)

Skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS) je bistven element UCPM. Zagotavlja verodostojnost, celovitost in zaupnost informacij, ki si jih izmenjujejo države članice tako v običajnih kot v izrednih razmerah. Zaradi posebnosti odzivanja na dogodke onesnaženja morskega okolja bi bilo treba ohraniti ločeno različico sistema CECIS, ki zagotavlja dostop sekretariatom konvencij o regionalnih morjih in tretjim državam, ki si delijo regionalni morski bazen z Unijo.

(6)

Za zagotavljanje operativne učinkovitosti bi bilo treba določiti minimalne zahteve za odzivne zmogljivosti, kot je določeno v členu 9 Sklepa št. 1313/2013/EU. Odzivna zmogljivost bi morala biti samozadostna in neodvisna od kakršne koli podpore, ki jo zagotavlja država koristnica njenega delovanja. Pravila o samozadostnosti bi morala omogočati, da se elementi, potrebni za samozadostno delovanje, uredijo ali priskrbijo v državi prejemnici pomoči.

(7)	Vzpostaviti bi bilo treba postopek certificiranja in registracije za potrditev, da odzivne zmogljivosti v ECPP izpolnjujejo potrebne zahteve.

(8)

Zaradi kompleksnosti in večdelnosti nekaterih zmogljivosti rescEU ter zahtev glede interoperabilnosti za njihove sestavne dele bo certificiranje zmogljivosti rescEU potrebno le za zmogljivosti, ki jih opredeli Komisija. Zmogljivosti, ki jih je treba certificirati, bodo opredeljene po razpravi s strokovnjaki držav članic v ustrezni strokovni skupini Komisije. Na podlagi te opredelitve bo morda treba za zadevne zmogljivosti rescEU opraviti postopek certificiranja Unije kot za zmogljivosti v ECPP. Ker se zmogljivosti rescEU uporabljajo kot zadnja možnost pri pomoči v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, se lahko po potrebi uporabijo tudi zmogljivosti rescEU, ki so v postopku dokončanja certificiranja Unije.

(9)	Koncept predhodne odreditve odzivnih zmogljivosti v ECPP bi bilo treba opredeliti, ker je v skladu s členom 23(2) Sklepa št. 1313/2013/EU znesek finančne pomoči Unije za napotitev odzivnih zmogljivosti v okviru UCPM odvisen od tega, ali so odzivne zmogljivosti predhodno odrejene v ECPP.

(10)

V skladu s členom 21(2), točka (c), Sklepa št. 1313/2013/EU se odzivne zmogljivosti, ki so upravičene do finančne podpore Unije za stroške prilagoditve, za določeno minimalno obdobje dajo na voljo kot del ECPP. To minimalno obdobje mora biti vezano na prejeta sredstva in traja od tri do deset let, začne pa se, ko so odzivne zmogljivosti dejansko razpoložljive, razen če je njihova ekonomska življenjska doba krajša. Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba določiti natančno obdobje, ko so zmogljivosti dane na voljo.

(11)	Da bi bili rezultati ukrepov, sprejetih v okviru UCPM, vidni državljanom, bi bilo treba zagotoviti ustrezne ureditve za zagotavljanje prepoznavnosti odzivnih zmogljivosti v okviru ECPP in rescEU, ki se uporabijo v odzivnih operacijah.

(12)

V skladu s členom 12(5) Sklepa št. 1313/2013/EU, ki določa, da lahko države članice uporabljajo zmogljivosti rescEU na nacionalni ravni, kadar se ne uporabljajo ali niso potrebne za odzivne operacije v okviru UCPM, bi bilo treba državam članicam, ki gostijo potrošne zmogljivosti rescEU, dovoliti, da jih donirajo.

(13)

Namen te možnosti je zagotoviti trajnostno upravljanje tistih zmogljivosti rescEU, za katere se lahko pričakuje, da se ne bodo uporabile za odzivne operacije v okviru UCPM pred iztekom njihove operativne življenjske dobe. Tako doniranje potrošnih zmogljivosti omogoča veliko bolj stroškovno učinkovito uporabo. Zanj bi bilo potrebno predhodno soglasje Komisije. Državam članicam, ki gostijo zmogljivosti rescEU, bi bilo treba dovoliti, da jih v dogovoru s Komisijo donirajo, ko se približa njihov rok uporabnosti, da se zagotovi njihova uporaba.

(14)	Kadar države članice ponudijo pomoč, bi morale zagotoviti, da je ponujena pomoč ustrezne kakovosti in primerna za predvideno uporabo.

(15)

Za ECPP bi bilo treba določiti cilje glede odzivnih zmogljivosti. Komisija bi morala redno ocenjevati njihovo primernost na podlagi tveganj, ugotovljenih v nacionalnih ocenah tveganja in drugih virih informacij. Države članice bi bilo treba obveščati o napredku pri doseganju ciljev glede odzivnih zmogljivosti.

(16)

Program usposabljanja, vaj in izmenjave strokovnjakov v okviru UCPM ostaja ključnega pomena za pripravljenost osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč ter odzivnih zmogljivosti, napotenih v okviru UCPM. V skladu s področjem uporabe iz člena 13(1) Sklepa št. 1313/2013/EU bi moral program zajemati faze preprečevanja, pripravljenosti in odziva.

(17)

Da bi okrepili odpornost na nesreče na področju civilne zaščite, bi bilo treba opredeljena spoznanja uporabljati na celovit in trajnosten način, ki zajema celoten cikel obvladovanja nesreč, tj. preprečevanje, pripravljenost, odziv in okrevanje. Zato bi bilo treba ustrezno upoštevati vpliv podnebnih sprememb in degradacije okolja na tveganja nesreč. Pri preprečevanju vpliva nesreč na okolje in njegovem blaženju bi bilo treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju vpliva operacij civilne zaščite na okolje. V okviru UCPM so jasni operativni postopki za odziv na nesreče pomemben način za zagotavljanje učinkovite pomoči ob nesrečah, tudi za relevantne mednarodne organizacije iz člena 16(1) Sklepa št. 1313/2013/EU.

(18)

Za učinkovito usklajevanje pomoči bi moral ERCC vse države članice v obliki analitičnih povzetkov seznaniti s svojimi ocenami kritičnih potreb in priporočili glede napotitve zmogljivosti v okviru UCPM. Te ocene bi morale biti namenjene notranji uporabi ter temeljiti na instrumentu za znanstveno-tehnično svetovanje (STAF), obstoječih sistemih za zgodnje opozarjanje in drugih razpoložljivih virih podatkov. Odzivne zmogljivosti bi bilo treba izbirati na podlagi specifičnih in objektivnih meril. Prednost pri izbiri posameznih zmogljivosti bi moral ERCC ocenjevati glede na trenutne operativne potrebe in zmogljivosti. Glede na vlogo ERCC pri učinkovitem usklajevanju pomoči bi morale države članice, ki zagotavljajo pomoč, in osebje, ki upravlja odzivne zmogljivosti, redno obveščati ERCC o zagotavljanju pomoči.

(19)

Zmogljivosti rescEU se dajo na voljo za odzivne operacije v okviru UCPM. Na podlagi prošnje za pomoč v skladu s členom 15 ali 16 Sklepa št. 1313/2013/EU ERCC odloči o napotitvi teh zmogljivosti v tesnem sodelovanju z državo članico prosilko in državo članico, ki ima zadevne zmogljivosti rescEU v lasti, najemu ali zakupu. Za zagotovitev učinkovitega in preglednega postopka odločanja bi bilo treba določiti merila za odločitve o napotitvi zmogljivosti rescEU in ustrezne operativne postopke. Prav tako bi bilo treba določiti merila za odločanje o napotitvi zmogljivosti rescEU v primeru nasprotujočih si prošenj za uporabo zmogljivosti rescEU.

(20)

Obstajati bi morala možnost, da se zmogljivosti rescEU uporabljajo za nacionalne namene, kadar se ne uporabljajo ali niso potrebne za odzivne operacije v okviru UCPM. Določiti bi bilo treba ustrezna pravila za tako nacionalno uporabo, da bi zagotovili, da so zmogljivosti rescEU v stanju pripravljenosti in se lahko napotijo v okviru UCPM v časovnem okviru, določenem v zahtevah glede kakovosti za vsako posamezno vrsto zmogljivosti rescEU.

(21)	V skladu s členom 12(10), drugi pododstavek, Sklepa št. 1313/2013/EU lahko države članice v posebnih primerih zavrnejo napotitev osebja, ki upravlja zmogljivosti rescEU, izven Unije. Določiti bi bilo treba pravila za te posebne primere.

(22)

V skladu s členom 8(1), točka (i), Sklepa št. 1313/2013/EU je treba določiti pravila, ki urejajo podporo države gostiteljice. Pravila bi morala državi, ki zagotavlja pomoč civilne zaščite, in državi prejemnici omogočati, da se dogovorita, da se podpora države gostiteljice ne zagotovi. Pravila bi morala zahtevati tudi vzpostavitev nacionalne kontaktne točke za zvezo, da se olajša zagotavljanje podpore države gostiteljice, vendar ne bi smela določati, ali se kontaktna točka vzpostavi stalno ali za vsako posamezno nesrečo. Določiti bi bilo treba pravila, ki bi omogočala finančno pomoč Unije za vnaprejšnjo razmestitev odzivnih zmogljivosti.

(23)	Razpoložljivost tehničnih strokovnjakov, strokovnjakov za usklajevanje in ocenjevanje ter vodij ekip EUCP in njihovih namestnikov je pomemben vidik UCPM. Opredeliti bi bilo treba naloge in profile funkcij strokovnjakov ter določiti postopek za njihovo napotitev.

(24)

V členu 23 Sklepa št. 1313/2013/EU so navedene določbe o podpori v primeru nesreče, da se omogoči hiter in učinkovit odziv s pomočjo UCPM. Vzpostaviti je treba bolj racionaliziran sklop pravil in postopkov, na podlagi katerih lahko države članice zaprosijo za podporo Unije in po katerih Komisija take prošnje obravnava.

(25)

Vzpostaviti bi bilo treba pravila, ki bi omogočala financiranje prevoznih in logističnih sredstev, potrebnih za zagotavljanje uspešnega in učinkovitega usklajenega odziva na nesreče, v skladu s členom 23(4) Sklepa št. 1313/2013/EU, lahko v obliki logističnega vozlišča UCPM. Vzpostavitev logističnega vozlišča UCPM bi morala zadovoljiti potrebe, ki jih opredeli ERCC, vključno z operativnimi priporočili ERCC prek sistema CECIS o lokaciji logističnega vozlišča UCPM in podrobnimi pravili v zvezi z dostavo pomoči v primeru nesreč v Uniji in zunaj nje.

(26)

Določiti bi bilo treba pravila, ki bi ERCC omogočala olajševanje usklajevanja operacij medicinske evakuacije v Uniji ali zunaj nje, ko se vloži prošnja za pomoč na podlagi člena 15 ali 16 Sklepa št. 1313/2013/EU. Pravila, ki urejajo pomoč Unije, bi morala omogočati financiranje operacij medicinske evakuacije, vključno z dodatnimi potrebnimi podpornimi in dopolnilnimi ukrepi za olajševanje usklajevanja tega odziva na najučinkovitejši način, kot je vzpostavitev vozlišča.

(27)	Omogočiti bi bilo treba, da so nepovratna sredstva za dejavnosti odziva, ki se dodelijo pristojnim organom za olajševanje operativnih in upravnih vidikov pomoči Unije v skladu s členom 22 Sklepa št. 1313/2013/EU, v obliki nepovratnih sredstev za več ukrepov.

(28)	Izvedbena sklepa 2014/762/EU in (EU) 2019/1310 bi bilo treba razveljaviti.

(29)	Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Odbora za civilno zaščito –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

V tem sklepu so določena podrobna pravila za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU, kar zadeva:

(a)	sodelovanje Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) s kontaktnimi točkami v državah članicah;

(b)	sestavne dele skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč (CECIS) ter organizacijo izmenjave informacij prek tega sistema;

(c)	določanje strokovnjakov, modulov, drugih odzivnih zmogljivosti ter ekip za tehnično pomoč in podporo (v nadaljnjem besedilu: ekipe TAST), odrejenih v evropski nabor civilne zaščite (ECPP);

(d)	minimalne tehnične zahteve za module in ekipe TAST;

(e)	postopke certificiranja, ponovnega certificiranja in registracije, ki so potrebni za delovanje ECPP in rescEU;

(f)	ugotavljanje vrzeli v odzivnih zmogljivostih ECPP in načinov za njihovo odpravljanje;

(g)	opredelitev ciljev glede zmogljivosti ECPP;

(h)	organizacijo programov usposabljanja, vaj in izmenjave strokovnjakov;

(i)	opredelitev in spodbujanje programa pridobljenih spoznanj;

(j)	operativne postopke ECPP in rescEU za odzivanje na nesreče v Uniji in zunaj nje ter opredelitev relevantnih mednarodnih organizacij;

(k)	postopek za napotitev ekip civilne zaščite Evropske unije;

(l)	organizacijo pomoči Unije pri dejavnostih odziva.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„prosilec za pomoč“ pomeni državo članico ali tretjo državo, ki jo je prizadela oziroma ji neposredno grozi nesreča ali ki pričakuje, da jo bo prizadela neposredno grozeča nesreča, ter Združene narode in njihove agencije in druge relevantne mednarodne organizacije iz Priloge VI;

(2)	„pomoč civilne zaščite“ pomeni strokovnjake, module, druge odzivne zmogljivosti ali ekipe za tehnično pomoč in podporo, namenjene civilni zaščiti, skupaj z njihovo opremo in pomočjo v naravi, vključno z materialom ali zalogami za pomoč, ki so potrebni, da se ublažijo neposredne posledice nesreče;

(3)	„ekipa za tehnično pomoč in podporo“ (TAST) pomeni človeške in materialne vire, ki jih ena ali več držav članic nameni za izvajanje logističnih in podpornih nalog;

(4)

„ekipa civilne zaščite Evropske unije“ (v nadaljnjem besedilu: ekipa EUCP) pomeni ekipo, sestavljeno iz strokovnjakov in po potrebi ekipe TAST, ki jo ERCC izbere in napoti v skladu s pristojnostmi na podlagi prošnje za izvedenska mnenja o preprečevanju oziroma pripravljenosti ali za nujni odziv v okviru prošnje za pomoč, ki je v teku;

(5)

„druga odzivna zmogljivost“ pomeni samozadostno in samostojno ureditev zmogljivosti držav članic, ki jo je mogoče napotiti, ima vnaprej določene naloge in deluje v skladu s potrebami, ali mobilno operativno ekipo držav članic. Predstavlja kombinacijo človeških in materialnih sredstev, ki jih je mogoče opredeliti v smislu njihove sposobnosti za posredovanje ali nalog, ki jih lahko izvajajo, pri čemer zanje niso opredeljene minimalne tehnične zahteve. „Druga odzivna zmogljivost“ vključuje tudi pošiljke pomoči;

(6)	„operativna življenjska doba“ pomeni celotno obdobje, v katerem lahko zmogljivost predvidoma opravlja svojo funkcijo v skladu z zahtevami glede kakovosti, ob upoštevanju njenih sestavnih delov;

(7)	„predhodno odrejena odzivna zmogljivost v ECPP“ pomeni odzivno zmogljivost, ki jo država članica ponudi za registracijo v ECPP in za katero je Komisija uradno obvestila državo članico ponudnico, da je bilo certificiranje zaključeno.

POGLAVJE 2

CENTER ZA USKLAJEVANJE NUJNEGA ODZIVA (ERCC)

Člen 3

Sodelovanje ERCC s kontaktnimi točkami v državah članicah

1. Vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko za ERCC, ki je na voljo neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pri določitvi se uporabi obrazec za informacije o državi iz Priloge I.

2. ERCC vzdržuje tesne stike s kontaktnimi točkami v državah članicah zaradi opravljanja rednih nalog in odzivnih operacij, kot je določeno v tem sklepu in Sklepu št. 1313/2013/EU.

POGLAVJE 3

SKUPNI KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEM ZA PRIMER NESREČ (SISTEM CECIS)

Člen 4

Sloji sistema CECIS

Sistem CECIS sestavljajo trije deli:

(a)	omrežni sloj, ki povezuje pristojne organe in kontaktne točke v državah članicah z ERCC;

(b)

aplikacijski sloj, sestavljen iz podatkovnih zbirk in drugih informacijskih sistemov, potrebnih za delovanje mehanizma Unije na področju civilne zaščite, zlasti za:

(i)	pošiljanje obvestil;

(ii)	zagotavljanje komunikacije in izmenjave informacij med ERCC in pristojnimi organi ter njihovimi kontaktnimi točkami;

(iii)

sporočanje spoznanj, pridobljenih pri intervencijah, ter pošiljanje operativne dokumentacije in sporočanje postopkov;

(c)	varnostni sloj, sestavljen iz sklopa sistemov, pravil in postopkov, potrebnih za zagotovitev verodostojnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov, ki se shranjujejo v sistemu CECIS in se prek njega izmenjujejo.

Člen 5

Varovanje podatkov

1. Sistem CECIS mora varno obravnavati dokumente, podatkovne zbirke in informacijske sisteme prek varnih vseevropskih telematskih storitev med upravami (v nadaljnjem besedilu: omrežje sTESTA) ali primerljivega omrežja.

2. Dokumenti in informacije, označeni kot „EU CONFIDENTIAL“ ali z višjo označbo tajnosti, se pošiljajo v skladu s posebnimi dogovori med organom izvora in prejemnikom, kot je določeno v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (6).

Člen 6

Podatki in njihovo posodabljanje

1. Države članice Komisiji predložijo ustrezne podatke z uporabo obrazca za informacije o državi iz Priloge I.

2. Države članice zagotovijo podatke o kontaktnih točkah in po potrebi o drugih službah, ki pokrivajo naravne, tehnološke, kemične, biološke, radiološke in jedrske ter druge nesreče, ki jih povzroči človek, ali okoljske nesreče, vključno z onesnaženjem morja.

3. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh spremembah informacij iz odstavkov 1 in 2.

4. Podatkovna zbirka sistema CECIS vsebuje namenski oddelek s podatki o registraciji in razpoložljivosti odzivnih zmogljivosti v ECPP in rescEU. Komisija zagotovi, da imajo nacionalne kontaktne točke civilne zaščite stalen dostop do te zbirke.

5. Države članice zagotovijo, da je namenski oddelek v podatkovni zbirki sistema CECIS vedno posodobljen glede stanja razpoložljivosti in vseh potrebnih dejanskih podatkov v zvezi z relevantnimi značilnostmi vseh registriranih odzivnih zmogljivosti v ECPP.

6. Države članice lahko po potrebi dodelijo dostop do sistema CECIS drugim ustreznim nacionalnim organom ali imenovanim pristojnim organom.

Člen 7

Uporabniška skupina sistema CECIS

Komisiji pri potrjevanju, preskušanju in nadaljnjem razvoju sistema CECIS pomaga uporabniška skupina, sestavljena iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice.

Člen 8

Izvajanje in nadaljnji razvoj

1. Komisija upravlja in nadalje razvija sistem CECIS, pri čemer upošteva potrebe in zahteve držav članic.

2. Države članice na svojem ozemlju uredijo ustrezno okolje informacijske tehnologije sistema CECIS v skladu z zavezami iz obrazca za informacije o državi iz Priloge I.

Člen 9

Sistem CECIS za dogodke onesnaženja morja

1. Komisija lahko zagotovi, da je državam članicam in Evropski agenciji za pomorsko varnost na voljo posebna aplikacija sistema CECIS za dogodke onesnaženja morja, da bi se upoštevale posebne zahteve pri odzivanju na pomorske incidente.

2. Ta posebna aplikacija sistema CECIS se lahko da na voljo tudi tretjim državam, ki si delijo regionalni morski bazen z Unijo. Komisija lahko priložnostno dostop omogoči tudi sekretariatom relevantnih konvencij o regionalnih morjih.

POGLAVJE 4

STROKOVNJAKI, MODULI, DRUGE ODZIVNE ZMOGLJIVOSTI TER EKIPE ZA TEHNIČNO POMOČ IN PODPORO (TAST)

Člen 10

Registracija strokovnjakov, modulov, drugih odzivnih zmogljivosti in ekip TAST

1. Države članice informacije o svojih strokovnjakih, modulih in drugih odzivnih zmogljivostih iz člena 9(6) Sklepa št. 1313/2013/EU registrirajo v podatkovno zbirko sistema CECIS. V navedeno podatkovno zbirko registrirajo tudi svoje ekipe TAST.

2. Komisija spremlja točnost informacij, poslanih za registracijo.

3. Strokovnjaki, moduli, druge odzivne zmogljivosti in ekipe TAST, predhodno odrejeni v ECPP, se registrirajo v podatkovni zbirki sistema CECIS in se opredelijo kot taki.

4. Države članice podatke iz odstavkov 1 in 2 po potrebi posodabljajo.

Člen 11

Sestava ekip EUCP, modulov, drugih odzivnih zmogljivosti in ekip TAST

1. Ekipe EUCP, module, druge odzivne zmogljivosti in ekipe TAST lahko sestavljajo viri, ki jih zagotovi ena ali več držav članic.

2. Kadar je modul, druga odzivna zmogljivost ali ekipa TAST sestavljena iz več kot enega operativnega sestavnega dela, se lahko njegova oziroma njena uporaba v intervenciji omeji na tiste sestavne dele, ki so potrebni za intervencijo.

Člen 12

Samozadostnost modulov in drugih odzivnih zmogljivosti

1. Naslednji elementi samozadostnosti se zahtevajo za vsak modul, razen če je v minimalnih tehničnih zahtevah iz Priloge II določeno drugače, in za druge odzivne zmogljivosti, razen za pošiljke pomoči:

(a)	zavetje, primerno prevladujočim vremenskim razmeram;

(b)	gorivo, proizvodnja energije in razsvetljava, ki zadostuje za porabo v baznem taboru in za opremo, potrebno za izpolnitev naloge;

(c)	sanitarije in prostori za higieno za osebje modula;

(d)	hrana in voda za osebje modula;

(e)	zdravstveno in reševalno osebje, pripomočki in zaloge za osebje modula;

(f)	skladiščenje in vzdrževanje opreme modula;

(g)	oprema za komunikacijo z relevantnimi partnerji, zlasti tistimi, ki so odgovorni za usklajevanje na terenu;

(h)	po potrebi lokalni prevoz;

(i)	logistična podpora, oprema in osebje, ki omogočajo vzpostavitev baznega tabora ter začetek opravljanja naloge takoj po prihodu na teren.

2. Skladnost z zahtevami glede samozadostnosti zagotavlja država članica ponudnica, tako da:

(a)	vključi potrebno osebje, opremo in potrošni material v modul oziroma drugo odzivno zmogljivost;

(b)	uredi vse potrebno na kraju delovanja;

(c)	vnaprej poskrbi za dopolnitev nesamozadostne odzivne zmogljivosti z ekipo TAST, da se pred registracijo zadevnega modula v skladu s členom 10(1) izpolnijo zahteve iz člena 13.

3. Obdobje, za katero je treba ob začetku naloge zagotoviti samozadostnost, ni krajše od:

(a)

96 ur ali

(b)	obdobja iz Priloge II.

Člen 13

Zahteve za module, druge odzivne zmogljivosti in ekipe TAST

1. Moduli in ekipe TAST izpolnjujejo minimalne tehnične zahteve iz Priloge II.

2. Države članice zagotovijo, da:

(a)	lahko moduli in druge odzivne zmogljivosti, razen pošiljk pomoči, delujejo z drugimi moduli in drugimi odzivnimi zmogljivostmi, razen pošiljk pomoči;

(b)	lahko ekipe TAST delujejo z drugimi ekipami TAST in ustreznimi akterji na terenu;

(c)	lahko sestavni deli modula delujejo skupaj kot en modul;

(d)	lahko sestavni deli ekip TAST delujejo skupaj kot ena ekipa TAST;

(e)	lahko moduli, druge odzivne zmogljivosti, razen pošiljk pomoči, in ekipe TAST sodelujejo z mednarodnimi zmogljivostmi odzivanja na nesreče, ki podpirajo prizadeto državo;

(f)	se vodje ekip, njihovi namestniki in uradniki za zvezo modulov, drugih odzivnih zmogljivosti, razen pošiljk pomoči, ter ekip TAST ter udeležijo ustreznih usposabljanj in vaj, ki jih organizira Komisija, kot je določeno v poglavju 7.

POGLAVJE 5

Razvoj ECPP in rescEU

Člen 14

Ciljne zmogljivosti ECPP

1. Ciljne zmogljivosti ECPP so določene v Prilogi III.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami vsaj vsako drugo leto oceni primernost ciljnih zmogljivosti in jih po potrebi prilagodi na podlagi tveganj, ugotovljenih v nacionalnih ocenah tveganja ali drugih ustreznih nacionalnih ali mednarodnih virih informacij ali virih informacij Unije.

3. Države članice Komisiji pravočasno pošljejo ustrezne informacije o tveganjih, potrebne za oceno ciljnih zmogljivosti.

Člen 15

Postopek certificiranja in registracije zmogljivosti v ECPP

1. Za module, druge odzivne zmogljivosti in ekipe TAST v ECPP se uporablja postopek certificiranja in registracije, kot je določen v Prilogi V.

2. Pri certificiranju modulov in ekip TAST je treba izpolniti minimalne tehnične zahteve iz Priloge II.

3. Komisija ob prejemu vloge za certificiranje in registracijo v ECPP oceni, ali zadevni modul, druga odzivna zmogljivost ali ekipa TAST pridejo v poštev za vključitev v ECPP, ter svoje ugotovitve nemudoma sporoči zadevni državi članici. Komisija v svoji oceni po potrebi upošteva izpolnjevanje ciljnih zmogljivosti, popolnost predloženih informacij, geografsko bližino in sodelovanje vseh držav članic ter druge ustrezne dejavnike, ki jih določi vnaprej.

4. Komisija po sprejemu vloge za certificiranje in registracijo v ECPP začne postopek certificiranja modula, druge odzivne zmogljivosti ali ekipe TAST na podlagi predloženih informacij in vseh dodatnih informacij, ki jih lahko zahteva in prejme od zadevne države članice.

5. Komisija zadevni državi članici pisno sporoči vmesne in končne ugotovitve iz postopka certificiranja.

6. Če država članica v ECPP ponovno odredi isti odzivni modul, drugo odzivno zmogljivost ali ekipo TAST, se certificiranje te odzivne zmogljivosti ponovno oceni najpozneje po petih letih.

7. Kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij meni, da so zahteve za certificiranje izpolnjene, registrira modul, drugo odzivno zmogljivost ali ekipo TAST v ECPP.

8. Države članice registrirajo zmogljivost ECPP v sistemu CECIS.

Člen 16

Postopek certificiranja in registracije v ECPP za strokovnjake

1. Vodje ekip EUCP in njihovi namestniki se štejejo za certificirane in postanejo upravičeni do registracije v ECPP, ko glede na potrebe zaključijo ustrezne tečaje in vaje v okviru programa usposabljanja in vaj v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

2. Države članice certificirane vodje ekip EUCP in njihove namestnike registrirajo v ECPP po posredovanju pisne odreditve Komisiji.

3. Države članice lahko odredijo in registrirajo določeno število strokovnjakov za usklajevanje in ocenjevanje ter tehničnih strokovnjakov v okviru posameznih profilov, kot je določeno v Prilogi IV.

4. Komisija skladnost strokovnjakov za usklajevanje in ocenjevanje ter tehničnih strokovnjakov z njihovimi profili preveri ob njihovi izbiri za napotitev.

Člen 17

Postopek certificiranja in registracije zmogljivosti rescEU

1. Komisija skupaj z državami članicami opredeli ustrezne zmogljivosti rescEU, ki jih morajo države članice certificirati.

2. Države članice ustrezno certificirajo zmogljivosti rescEU v skladu s postopkom certificiranja in registracije iz Priloge V. V postopku certificiranja se po potrebi upošteva večnamenska narava zadevnih zmogljivosti rescEU.

3. Zmogljivosti rescEU, za katere se zaključuje postopek certificiranja Unije, se lahko napotijo v skladu s členom 34.

4. Države članice registrirajo zmogljivosti rescEU v sistemu CECIS.

Člen 18

Dolgoročna odreditev zmogljivosti rescEU

1. Zmogljivosti rescEU so na voljo za napotitev v skladu s členom 34 za celotno operativno življenjsko dobo, razen če je s Komisijo dogovorjeno drugače ali se donirajo v skladu s členom 36.

2. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev Komisija in država članica, ki gosti zmogljivosti, zagotovita sredstva, potrebna za zagotavljanje njihove razpoložljivosti in možnosti napotitve iz odstavka 1.

Člen 19

Odreditev v ECPP za zmogljivosti, ki prejmejo financiranje Unije za stroške prilagoditve

1. Države članice, ki prejmejo finančno podporo Unije za stroške prilagoditve zmogljivosti v skladu s členom 21(2), točka (c), Sklepa št. 1313/2013/EU, odredijo zadevne zmogljivosti v ECPP za naslednja minimalna obdobja:

(a)	tri leta za zmogljivosti, ki prejmejo finančno podporo Unije v višini do 300 000 EUR;

(b)	pet let za zmogljivosti, ki prejmejo finančno podporo Unije v višini 300 001 EUR do 1 000 000 EUR;

(c)	sedem let za zmogljivosti, ki prejmejo finančno podporo Unije v višini 1 000 001 EUR do 2 000 000 EUR;

(d)	deset let za zmogljivosti, ki prejmejo finančno podporo Unije v višini nad 2 000 000 EUR.

2. Če je operativna življenjska doba zmogljivosti krajša od minimalnega obdobja iz odstavka 1, za minimalno obdobje velja trajanje operativne življenjske dobe.

3. Komisija lahko prek ERCC odloči, da se minimalno obdobje iz odstavka 1 v zvezi s posamezno zmogljivostjo ne upošteva, če država članica, ki prejme finančno podporo Unije, to ustrezno utemelji.

POGLAVJE 6

ODPRAVLJANJE VRZELI V ODZIVNIH ZMOGLJIVOSTIH

Člen 20

Spremljanje napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami nenehno spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti, pri čemer upošteva zmogljivosti iz člena 22.

2. Komisija redno obvešča države članice o svoji oceni napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti.

Člen 21

Postopek za ugotavljanje vrzeli v odzivnih zmogljivostih v ECPP

1. V okviru spremljanja napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti Komisija v sodelovanju z državami članicami oceni razliko med zmogljivostmi držav članic, registriranimi v ECPP, in ciljnimi zmogljivostmi iz Priloge III.

2. Komisija in države članice kot zmogljivosti, ki so bile predhodno odrejene v ECPP, štejejo samo tiste zmogljivosti, ki imajo veljavno odreditev in so bile certificirane.

3. Komisija države članice obvesti o vseh preostalih vrzelih v odzivnih zmogljivostih.

Člen 22

Postopek za ugotavljanje odzivnih zmogljivosti zunaj ECPP

1. Če Komisija skupaj z državami članicami ugotovi, da obstajajo potencialno pomembne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v skladu s členom 21 tega sklepa, v sodelovanju z državami članicami v skladu s členom 12(2) Sklepa št. 1313/2013/EU prouči, ali so potrebne zmogljivosti na voljo zunaj ECPP.

2. Kot zmogljivosti, ki so na voljo zunaj ECPP, Komisija upošteva le naslednje zmogljivosti:

(a)	zmogljivosti, registrirane v sistemu CECIS;

(b)	zmogljivosti, ki niso zajete v točki (a), vendar so lahko državi članici ali državam članicam takoj na voljo v potrebnem obsegu, na potrebni lokaciji, v potrebnem časovnem okviru in za potrebno obdobje.

3. Za ugotavljanje zmogljivosti iz odstavka 2, točka (b), Komisija na nacionalne kontaktne točke naslovi zahtevo, v kateri določi podrobnosti ocene potencialno pomembnih vrzeli v odzivnih zmogljivostih in države članice pozove, da predložijo informacije o vseh zmogljivostih, ki so na voljo zunaj ECPP, kot je določeno v navedeni točki.

4. Komisija v svoji zahtevi iz odstavka 3 določi rok za odgovor, ki je do 60 koledarskih dni, odvisno od pričakovane zahtevnosti ugotavljanja zmogljivosti iz odstavka 2 za države članice.

5. Države članice do tega roka pisno obvestijo Komisijo o podrobnostih vseh zmogljivosti iz odstavka 2.

6. Če država članica ne odgovori pisno do tega roka, Komisija za namene svoje ocene domneva, da v tej državi članici zmogljivosti iz odstavka 2 niso na voljo.

7. Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in ob upoštevanju zgolj zmogljivosti iz odstavka 2 oceni, ali te zapolnjujejo vrzeli v odzivnih zmogljivostih, ugotovljene v skladu s členom 21. Komisija šteje, da so vrzeli v zmogljivostih zapolnjene šele, ko je seštevek zmogljivosti v ECPP in zmogljivosti iz odstavka 2 enak ali višji od ciljnih zmogljivosti iz Priloge III.

Člen 23

Postopek za odpravljanje vrzeli v odzivnih zmogljivostih

1. Če Komisija skupaj z državami članicami v skladu s členom 21 ugotovi, da obstajajo potencialno pomembne vrzeli v odzivnih zmogljivostih, ki jih ni mogoče odpraviti v skladu s členom 22, o tem uradno pisno obvesti države članice, pri čemer podrobno opiše, kaj šteje za vrzeli v odzivnih zmogljivostih, in jih pozove, naj odpravijo pomembne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v skladu s členom 12(3) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2. Države članice Komisijo obvestijo, ali, kdaj in kako nameravajo odpraviti pomembne vrzeli v odzivnih zmogljivostih, bodisi same bodisi v sodelovanju z drugimi državami članicami.

POGLAVJE 7

PROGRAMI USPOSABLJANJA, VAJ IN IZMENJAVE STROKOVNJAKOV

Člen 24

Skupne določbe o programih usposabljanja, vaj in izmenjave strokovnjakov

1. Vzpostavijo se program usposabljanja, program vaj in program izmenjave strokovnjakov za okrepitev sodelovanja in usklajevanja med državami članicami in s Komisijo na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč v okviru mreže znanja Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljene v skladu s členom 13(1) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2. Komisija je odgovorna za usklajevanje in organizacijo programov iz odstavka 1.

3. Komisija pri razvoju, izvajanju, strateški usmeritvi in prednostnih nalogah programov iz odstavka 1 tesno sodeluje z državami članicami prek delovne skupine, ustanovljene v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1956 (7). Delovna skupina lahko upošteva vsako priporočilo Komisije, sprejeto v skladu s členom 6(5) Sklepa št. 1313/2013/EU, ter delo Komisije in držav članic pri pripravi scenarijev v skladu s členom 10 Sklepa št. 1313/2013/EU.

4. Države članice imenujejo nacionalne koordinatorje usposabljanj, ki so na nacionalni ravni odgovorni za usklajevanje opredelitve in upravljanja strokovnjakov in deležnikov, ki sodelujejo v programih usposabljanja, vaj in izmenjave strokovnjakov. Nacionalni koordinatorji usposabljanj se po potrebi tesno posvetujejo z ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi organi ter drugimi subjekti.

5. Komisija spremlja programe iz odstavka 1 in zagotovi, da je vzpostavljen ustrezen sistem ocenjevanja.

Člen 25

Dopolnilna narava programa usposabljanja

V skladu z osnovno odgovornostjo držav članic, da zagotovijo zadostne zmožnosti lastnih sistemov za obvladovanje nesreč, kot je določeno v členu 1(3) Sklepa št. 1313/2013/EU, program usposabljanja dopolnjuje usposabljanje za osebje na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki se izvaja na ustrezni nacionalni ravni.

Člen 26

Udeleženci programa usposabljanja

1. Ciljni udeleženci programa usposabljanja so:

(a)

osebje držav članic za civilno zaščito in obvladovanje nesreč, ki je neposredno vključeno v operacije iz poglavij II, III in IV Sklepa št. 1313/2013/EU, ter osebje ustreznih pristojnih nacionalnih ali regionalnih organov ali subjektov, ki opravljajo funkcijo, povezano z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite;

(b)	osebje Komisije, zlasti uradniki za zvezo ERCC.

2. Kjer je to ustrezno, lahko v programu usposabljanja sodelujejo tudi izbrani strokovnjaki:

(a)	institucij, organov in agencij Unije;

(b)	Organizacije združenih narodov in njenih agencij;

(c)	mednarodnih organizacij iz Priloge VI;

(d)	tretjih držav;

(e)	drugih relevantnih subjektov.

Člen 27

Vsebina, oblika in učni načrti usposabljanj

Komisija v sodelovanju z delovno skupino, ustanovljeno na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2021/1956, določi vsebino, obliko in učne načrte tečajev, vključno z zahtevami za izbor in dodelitvijo mest na usposabljanjih.

Člen 28

Program vaj

1. Program vaj je sestavljen iz:

(a)	modulov simulacijskih in terenskih vaj;

(b)	obsežnih vaj;

(c)	drugih vrst vaj glede na ugotovljene potrebe.

Te vaje se lahko izvajajo zunaj Unije.

2. Program vaj je usmerjen zlasti v:

(a)	izboljšanje ravni pripravljenosti sistemov civilne zaščite in obvladovanja nesreč;

(b)	zagotavljanje učinkovitega in hitrega odziva držav članic na nesreče, zlasti kar zadeva strokovnjake, ekipe in druga sredstva, ki se zagotavljajo pri intervencijah pomoči v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

(c)	preverjanje in izboljšanje zahtev glede kakovosti za napotitve v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, da se izboljša usklajevanje pomoči civilne zaščite;

(d)	krepitev sodelovanja med službami civilne zaščite in drugimi ustreznimi službami držav članic ter Komisijo, tudi pri izvajanju čezmejnih vaj iz člena 20(2) Direktive (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(e)	opredelitev in izmenjavo pridobljenih spoznanj;

(f)	preskušanje uporabe pridobljenih spoznanj.

Člen 29

Program izmenjave strokovnjakov

Program izmenjave strokovnjakov podpira osebje civilne zaščite in obvladovanja nesreč pri:

(a)	pridobivanju in izmenjavi specifičnih izkušenj in neposrednega znanja;

(b)	seznanjanju s tehnikami in operativnimi postopki;

(c)	proučevanju pristopov drugih sodelujočih služb in ustanov za ukrepanje ob nesrečah;

(d)	udeležbi in pridobivanju spoznanj kot opazovalci v simulacijskih vajah v drugih državah članicah;

(e)	udeležbi na tečajih za pridobitev specifičnega strokovnega znanja, ki ni na voljo v njihovi matični organizaciji.

Člen 30

Udeleženci programa izmenjave strokovnjakov

V programu izmenjave strokovnjakov lahko sodelujejo subjekti, strokovnjaki in prostovoljci s področja civilne zaščite in obvladovanja nesreč iz držav članic, pa tudi tisti iz držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU ter držav vzhodnega in južnega sosedstva.

POGLAVJE 8

OPREDELITEV PRIDOBLJENIH SPOZNANJ

Člen 31

Spremljanje, analiza in ocenjevanje

1. Komisija in države članice si izmenjujejo relevantne podatke, informacije in ocene, potrebne za oceno vseh ukrepov civilne zaščite v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, da bi opredelile pridobljena spoznanja, vključno z dobrimi praksami in področji, na katerih so potrebne izboljšave.

2. Komisija omogoči, da je opredelitev spoznanj z relevantnimi deležniki lažja, vključno z organizacijo srečanj v okviru mreže znanja Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljene v skladu s členom 13(1) Sklepa št. 1313/2013/EU.

Člen 32

Spodbujanje uporabe pridobljenih spoznanj

1. Komisija skupaj z državami članicami spremlja in spodbuja uporabo opredeljenih spoznanj.

2. Opredeljena spoznanja se upoštevajo v postopku odločanja za nadaljnji razvoj mehanizma Unije na področju civilne zaščite in pri določanju prednostnih nalog v:

(a)	programu usposabljanja iz člena 25, po potrebi vključno z vsebino in učnimi načrti usposabljanj, ter programu vaj iz člena 28;

(b)	razpisih za predložitev projektov na področju preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje;

(c)	dejavnostih načrtovanja iz člena 10 Sklepa št. 1313/2013/EU.

POGLAVJE 9

OPERATIVNI POSTOPKI PRI ODZIVANJU NA NESREČE

Člen 33

Prošnje za pomoč in odzivanje

1. Če se v Uniji zgodi ali neposredno grozi nesreča, ERCC po prejemu prošnje za pomoč prek sistema CECIS po potrebi in nemudoma izvede ukrepe iz člena 15(3) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2. Če se zgodi ali neposredno grozi nesreča zunaj Unije in bo zaradi nje morda potrebna pomoč civilne zaščite, lahko Komisija zadevno tretjo državo obvesti, kako lahko zaprosi za pomoč v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

3. Če želi država članica ali tretja država, ki jo je prizadela ali ji neposredno grozi nesreča, zaprositi za pomoč v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, prek pristojnih nacionalnih organov na ERCC naslovi pisno prošnjo za pomoč civilne zaščite. Tretja država lahko za pomoč v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite zaprosi tudi tako, da na ERCC naslovi pisno prošnjo za pomoč civilne zaščite prek Združenih narodov, njihovih agencij ali katere od mednarodnih organizacij iz Priloge VI.

4. Država članica, ki jo je prizadela ali ji neposredno grozi nesreča, lahko ERCC zaprosi za znanstvena poročila o nesreči, ki se pripravijo v okviru instrumenta za znanstveno-tehnično svetovanje (STAF).

5. Prosilec za pomoč obvesti ERCC o časovnem okviru, vstopni točki in lokaciji za zaprošeno pomoč ter o operativni kontaktni točki, ki obvladuje nesrečo na terenu, in ureditvah za podporo države gostiteljice.

6. Komisija lahko izvede vse potrebne dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti pri zagotavljanju pomoči ter olajševanje usklajevanja odziva.

7. Komisija lahko, kolikor je to mogoče, pripravi analitični povzetek pred neposredno grozečo nesrečo ali takoj po njej, s čimer prispeva k celovitemu situacijskemu zavedanju. Ta analitični povzetek med drugim temelji na STAF in obstoječih sistemih za zgodnje opozarjanje.

8. Pri postopku izbiranja med zmogljivostmi v ECPP se upoštevajo naslednja merila, katerih prednostno razvrščanje je lahko odvisno od specifičnih okoliščin posamezne prošnje za pomoč:

(a)	operativne razmere v državah članicah in morebitna tveganja nesreč;

(b)	ustreznost in zadostnost zmogljivosti za odziv na nesrečo;

(c)	geografska lokacija zmogljivosti, vključno s predvidenim trajanjem in stroški prevoza na prizadeto območje;

(d)	druga ustrezna merila, vključno s trajnostnostjo, predhodnimi izkušnjami in uporabo zmogljivosti.

9. ERCC držav članic ne pozove k uporabi posameznih zmogljivosti iz ECPP na območjih oboroženih spopadov oziroma ob nevarnosti takih spopadov ali v drugih razmerah, v katerih bi bili ogroženi varnost in zaščita zadevnih zmogljivosti in njihovega osebja, če z državami članicami ni dogovorjeno drugače.

10. Države članice, ki so pozvane k napotitvi zmogljivosti iz ECPP, v skladu s členom 11(7) Sklepa št. 1313/2013/EU svojo končno odločitev o napotitvi sporočijo ERCC. ERCC določi rok, v katerem mora država članica odgovoriti na poziv k napotitvi.

11. Prosilec za pomoč obvesti ERCC, katere ponudbe pomoči je sprejel. ERCC obvesti države članice o sprejetih ponudbah.

12. Države članice, ki zagotavljajo pomoč, redno obveščajo ERCC o pošiljanju odzivnih zmogljivosti, vključno z vsemi zmogljivostmi, ki so del ECPP.

13. Komisija lahko za pomoč na terenu izbere, imenuje in pošlje ekipo EUCP v skladu s členom 17 Sklepa št. 1313/2013/EU.

Člen 34

Merila za odločitve o napotitvi zmogljivosti rescEU

1. ERCC po prejemu prošnje za pomoč oceni, ali obstoječe zmogljivosti, ki jih države članice ponujajo v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, in zmogljivosti, ki so predhodno odrejene v ECPP, zadostujejo za zagotovitev učinkovitega odziva na to prošnjo. Kadar učinkovitega odziva ni mogoče zagotoviti, Komisija prek ERCC odloči o napotitvi zmogljivosti rescEU v skladu s postopkom iz člena 12(6) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2. Pri odločanju o uporabi zmogljivosti rescEU se upoštevajo naslednja posebna merila:

(a)	operativne razmere v državah članicah in morebitna tveganja nesreč;

(b)	ustreznost in zadostnost zmogljivosti rescEU za odziv na nesrečo;

(c)	geografska lokacija zmogljivosti rescEU, vključno s predvidenim trajanjem in stroški prevoza na prizadeto območje;

(d)	druga ustrezna merila, vključno s trajnostnostjo, predhodnimi izkušnjami in uporabo zmogljivosti.

3. V primeru nasprotujočih si prošenj za pomoč se pri odločanju o napotitvi zmogljivosti rescEU upoštevajo naslednja dodatna merila:

(a)	predvidena tveganja za človeška življenja;

(b)	predvidena tveganja za kritično infrastrukturo in kritične subjekte iz člena 2 Direktive (EU) 2022/2557, ne glede na to, ali se nahajajo v Uniji ali zunaj nje;

(c)	predvideni vpliv nesreč, vključno z vplivom na okolje;

(d)	potrebe, ki jih je opredelil ERCC;

(e)	morebitno tveganje za širjenje nesreč;

(f)	socialno-ekonomski učinki;

(g)	uporaba solidarnostne klavzule v skladu s členom 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(h)	drugi relevantni operativni dejavniki.

Člen 35

Nacionalna uporaba zmogljivosti rescEU

1. Države članice, ki uporabljajo zmogljivosti rescEU za nacionalne namene, zagotovijo:

(a)	njihovo razpoložljivost in pripravljenost za operacije v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite v časovnem okviru, določenem v ustreznih zahtevah glede kakovosti, razen če je s Komisijo dogovorjeno drugače;

(b)	enako obravnavo zmogljivosti rescEU in drugih nacionalnih zmogljivosti v smislu ustreznega vzdrževanja, skladiščenja, zavarovanja, osebja ter drugih ustreznih dejavnosti upravljanja in vzdrževanja;

(c)	hitro popravilo v primeru škode.

2. Države članice prek ERCC obvestijo Komisijo o nacionalni uporabi zmogljivosti rescEU in ji po uporabi predložijo poročilo.

3. Kadar nacionalna uporaba zmogljivosti rescEU vpliva na razpoložljivost iz odstavka 1, točka (a), države članice pred uporabo zmogljivosti prek ERCC pridobijo soglasje Komisije.

4. Kadar so zadevne zmogljivosti rescEU potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, države članice zagotovijo njihovo razpoložljivost v najkrajšem možnem času.

Člen 36

Donacije zmogljivosti rescEU

Države članice, ki gostijo potrošne zmogljivosti rescEU, jih lahko v dogovoru s Komisijo in po pridobitvi njenega soglasja donirajo.

Komisija pri soglasju za donacije potrošnih zmogljivosti rescEU upošteva zlasti naslednja merila:

(a)	operativne potrebe aktivacij v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki so v teku;

(b)	operativno življenjsko dobo in rok uporabnosti zmogljivosti;

(c)	upravičenost prejemnika do prejema donacije;

(d)	potrebe prejemnika donacije;

(e)	zmožnost prejemnika donacije, da sprejme zadevno zmogljivost in z njo upravlja.

Člen 37

Zavrnitev napotitve osebja zunaj Unije

1. Kadar se v skladu s členom 12(10) Sklepa št. 1313/2013/EU sprejme odločitev o napotitvi zmogljivosti rescEU zunaj Unije, lahko države članice zavrnejo napotitev svojega osebja v naslednjih primerih:

(a)	če so bili diplomatski odnosi med državo članico in tretjo državo prosilko prekinjeni;

(b)	če bi oboroženi spopad oziroma grožnja oboroženega spopada ali druge enako resne razmere privedli do ogrožanja varnosti in zaščite osebja ter zadevni državi članici preprečili izpolnjevanje dolžnosti skrbnega ravnanja.

2. Država članica, ki zavrne napotitev svojega osebja, o tem nemudoma obvesti ERCC in mu predloži utemeljeno obrazložitev.

Člen 38

Ureditve za zagotavljanje prepoznavnosti pri uporabi zmogljivosti iz ECPP in rescEU

Če se zmogljivosti iz ECPP in zmogljivosti rescEU uporabijo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, država članica, ki gosti zadevne zmogljivosti, in država članica, ki zaprosi za pomoč, zagotovita ustrezno prepoznavnost Unije v skladu s členom 20, točka (a), Sklepa št. 1313/2013/EU.

Člen 39

Misije strokovnjakov

1. Strokovnjaki iz člena 47 so pred imenovanjem v skladu s členom 51 na voljo za misije.

2. Napoteni strokovnjaki opravljajo naloge iz člena 8(1), točka (d), Sklepa št. 1313/2013/EU. Redno poročajo prosilcu za pomoč in ERCC.

3. ERCC sproti obvešča države članice o napredku misije strokovnjakov.

4. Prosilec za pomoč redno obvešča ERCC o poteku dejavnosti, ki potekajo na terenu.

5. ERCC zbira vse prejete informacije ter jih pošilja kontaktnim točkam in pristojnim organom držav članic.

Člen 40

Operativni umik zmogljivosti

1. Država članica prosilka ali katera koli od držav članic, ki zagotavljajo pomoč, čim prej obvesti ERCC ter napotene strokovnjake in odzivne zmogljivosti, če meni, da njihova pomoč ni več potrebna ali se ne more več zagotavljati. Prosilec za pomoč in države članice ustrezno organizirajo učinkovit umik. ERCC je o tem sproti obveščen.

2. V tretjih državah vodja ekipe EUCP po ustreznem posvetovanju s prosilcem za pomoč čim prej obvesti ERCC, če meni, da pomoč ni več potrebna ali se ne more več zagotavljati. ERCC prenese to informacijo delegaciji Unije v zadevni tretji državi ter ustreznim službam Komisije, Evropski službi za zunanje delovanje in državam članicam. ERCC v sodelovanju s prosilcem za pomoč zagotovi učinkovit umik napotenih strokovnjakov in odzivnih zmogljivosti.

Člen 41

Merila za odločitve o umiku zmogljivosti rescEU

1. Zmogljivosti rescEU se umaknejo v naslednjih primerih:

(a)	po prejemu predhodnega obvestila o zaključku intervencije v sistemu CECIS;

(b)	kadar se drugje pojavi večja operativna potreba po zadevni zmogljivosti ali kadar potrebe na terenu ne upravičujejo več njene uporabe;

(c)	kadar med potekom operacije nastopi ena od situacij iz točk (a) in (b).

2. Odločitev o umiku zmogljivosti rescEU sprejme Komisija prek ERCC. Odločitev se sprejme v tesnem sodelovanju z državo članico, ki gosti zmogljivost rescEU, in prosilcem za pomoč, ter po potrebi s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.

3. Pri sprejemanju odločitve iz odstavka 2 Komisija med drugim upošteva merila iz člena 34(2) in (3).

Člen 42

Poročanje in opredelitev pridobljenih spoznanj

1. Pristojnim organom prosilca za pomoč in držav članic, ki so zagotovile pomoč, ter napotenim strokovnjakom se zagotovi možnost, da ERCC predstavijo svoje ugotovitve o vseh vidikih intervencije. ERCC nato pripravi zbirno poročilo o zagotovljeni pomoči in vseh relevantnih opredeljenih spoznanjih.

2. ERCC skupaj z državami članicami ne spremlja le izvajanja členov 31 in 32, temveč spremlja in spodbuja tudi uporabo opredeljenih spoznanj za izboljšanje intervencij pomoči v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

Člen 43

Stroški pomoči

1. Če ni dogovorjeno drugače, stroške pomoči, ki jo zagotavljajo države članice, krije prosilec za pomoč.

2. Vsaka država članica, ki zagotavlja pomoč, lahko to pomoč v celoti ali deloma zagotovi brezplačno, pri čemer upošteva zlasti naravo nesreče in obseg morebitne škode. Navedena država članica se lahko tudi kadar koli v celoti ali delno odpove povračilu stroškov.

Člen 44

Operativni stroški

1. Operativni stroški iz člena 23(2), (4b) in (4c) Sklepa št. 1313/2013/EU vključujejo vse stroške upravljanja zmogljivosti med operacijo. Takšni stroški lahko vključujejo stroške, povezane z osebjem, mednarodnim in lokalnim prevozom, logistiko, potrošnim materialom in zalogami ter vzdrževanjem, in druge stroške, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovite uporabe teh zmogljivosti.

2. Stroški iz odstavka 1 niso upravičeni do podpore Unije, če se krijejo na podlagi člena 45 tega sklepa ali člena 3(2) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/570 (9) ali če se financirajo prek drugih finančnih instrumentov Unije.

3. Postopki za prošnjo za pomoč Unije iz člena 54 se uporabljajo tudi za prošnje za finančno pomoč za operativne stroške.

Člen 45

Podpora države gostiteljice

1. Če ni dogovorjeno drugače, mora prosilec za pomoč med intervencijo v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite poskrbeti za nastanitev, prehrano in lokalni prevoz ekip, ki zagotavljajo pomoč, ter brezplačno obnoviti njihove zaloge potrebščin, goriva in živil.

2. Države članice določijo nacionalno kontaktno točko za zvezo, katere naloga je olajševati podporo države gostiteljice, in o določitvi uradno obvestijo Komisijo. Če je nacionalna kontaktna točka za zvezo določena za posamezno nesrečo, se te informacije predložijo skupaj s prošnjo za pomoč.

3. V primerih iz člena 15(2) Sklepa št. 1313/2013/EU lahko Komisija sofinancira stroške iz odstavka 1.

Člen 46

Povračilo škode

1. Države članice, ki prosijo za pomoč ali prejmejo donacijo v skladu s členom 36, od drugih držav članic ne zahtevajo povračila povzročene škode, ki je posledica intervencije pomoči v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite ali posledica donacije v skladu s členom 36, razen če se dokaže, da je nastala naklepno ali iz hude malomarnosti.

2. Države članice se vzdržijo kakršnih koli zahtevkov zoper Komisijo zaradi škode, ki bi nastala zaradi intervencij pomoči v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ali zaradi posledic nenapotitve, prenehanja uporabe ali umika zmogljivosti rescEU, ki se zagotavljajo v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite in tega sklepa, ali njihove donacije v skladu s členom 36, razen če se dokaže, da je nastala naklepno ali iz hude malomarnosti.

3. V primeru škode, ki jo zaradi intervencije pomoči utrpijo tretje osebe, države članice prosilke oziroma prejemnice donacije v skladu s členom 36 sodelujejo z državo članico, ki zagotavlja pomoč oziroma donacijo v skladu s členom 36, da se omogoči povračilo take škode v skladu z zakonodajo in ustreznimi okviri, ki se uporabljajo.

POGLAVJE 10

POSTOPEK NAPOTITVE STROKOVNJAKOV

Člen 47

Kategorije strokovnjakov

Države članice razvrstijo strokovnjake v naslednje kategorije:

(a)	vodje ekip in namestniki vodij ekip;

(b)	strokovnjaki za usklajevanje in oceno stanja na področjih upravljanja informacij, operacij, varnosti in zaščite ter logistike;

(c)	tehnični strokovnjaki.

Člen 48

Naloge in funkcije

1. Vodja ekipe in namestnik vodje ekipe sta odgovorna za vodenje ekipe EUCP med misijo. Vodja ekipe je odgovoren za vzdrževanje stikov z organi prizadete države, ERCC, drugimi mednarodnimi organizacijami in pri intervencijah pomoči v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite zunaj držav članic z delegacijo Unije v zadevni državi.

2. Tehnični strokovnjaki morajo biti zmožni svetovati glede določenih zelo strokovnih tem in povezanih tveganj.

3. Strokovnjaki za usklajevanje in oceno stanja morajo biti zmožni oceniti potrebe glede na razmere in svetovati glede ustreznih ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

4. Strokovnjaki, napoteni na misije za pripravljenost, lahko po pooblastilu Komisije in v dogovoru z državo članico, ki jih je imenovala, izvajajo katero koli od funkcij iz člena 47 ter morajo biti sposobni svetovati in poročati o ustreznih ukrepih pripravljenosti, vključno z upravno zmogljivostjo, potrebami v zvezi z zgodnjim opozarjanjem, usposabljanji, vajami in ozaveščanjem.

5. Strokovnjaki, napoteni na misije za preprečevanje, lahko po pooblastilu Komisije in v dogovoru z državo članico, ki jih je imenovala, izvajajo katero koli od funkcij iz člena 47 ter morajo biti sposobni svetovati in poročati o ustreznih preventivnih ukrepih in zmožnosti obvladovanja tveganj.

6. Uradniki za zvezo ERCC, ki jih napoti Komisija, so v celoti vključeni v ekipo EUCP.

7. Komisija se lahko odloči, da v ekipo EUCP vključi druge strokovnjake, ki jih pošljejo relevantne mednarodne organizacije.

Člen 49

Podatkovna zbirka o strokovnjakih

1. Komisija podatke o strokovnjakih zbira v podatkovni zbirki o strokovnjakih, ki je na voljo prek sistema CECIS.

2. Strokovnjaki, vključeni v ECPP, so v podatkovni zbirki iz odstavka 1 posebej označeni.

Člen 50

Zahteve glede usposabljanja in vaj

Strokovnjaki se po potrebi udeležijo programa usposabljanja in sodelujejo pri vajah v skladu s členom 24.

Člen 51

Imenovanje

V primeru prošnje za pomoč so države članice odgovorne za imenovanje strokovnjakov, ki so na voljo, in za predložitev njihovih kontaktnih podatkov ERCC.

Člen 52

Napotitev strokovnjakov ter ekip EUCP in TAST

1. Potem ko države članice imenujejo strokovnjake za posamezno misijo, ERCC izbrane strokovnjake in ekipe TAST mobilizira in napoti v zelo kratkem času.

2. Stroški napotitve posameznih strokovnjakov ter ekip EUCP in TAST se obravnavajo v skladu s členom 22, točka (a), Sklepa št. 1313/2013/EU.

3. Kadar se podpiše pogodba o storitvah, ta zajema naslednje elemente:

(a)	cilje misije;

(b)	pristojnosti;

(c)	etična načela in načela ravnanja;

(d)	predvideno trajanje misije;

(e)	podatki o lokalni kontaktni osebi;

(f)	pogoje zavarovalnega kritja;

(g)	dnevno nadomestilo za kritje stroškov;

(h)	podrobne plačilne pogoje;

(i)	smernice za tehnične strokovnjake, strokovnjake za usklajevanje in oceno stanja ter vodje ekip EUCP in njihove namestnike.

POGLAVJE 11

POMOČ UNIJE PRI DEJAVNOSTIH ODZIVA

Člen 53

Pomoč Unije pri dejavnostih odziva

1. Vsaka država članica, ki zagotavlja pomoč civilne zaščite ali napoti zmogljivost rescEU na podlagi člena 34, lahko zaprosi za pomoč Unije v skladu s členom 54.

2. Pomoč Unije ima lahko obliko:

(a)	dodelitve nepovratnih sredstev državam članicam za kritje stroškov opreme, prevoznih in logističnih sredstev ter vseh potrebnih dodatnih podpornih in dopolnilnih dejavnosti za olajševanje usklajevanja odziva;

(b)	olajševanja dostopa do opreme ter prevoznih in logističnih sredstev in storitev prek združevanja z drugimi državami članicami in dostopanja do komercialnega trga ali drugih virov prek Komisije, kot so prevozne storitve, ki se oddajo v izvajanje zasebnim ali drugim subjektom.

3. Do pomoči Unije iz odstavka 2 niso upravičeni stroški zahtevka, ki so nižji od 10 000 EUR, razen če so zajeti v okvirna partnerstva iz odstavka 4 ali se nanašajo na napotitev zmogljivosti rescEU ali olajševanje dostopa do opreme ter prevoznih in logističnih sredstev in storitev prek združevanja z drugimi državami članicami.

4. Komisija lahko z zadevnimi pristojnimi organi držav članic vzpostavi okvirna finančna partnerstva, kot je navedeno v členu 130 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

Člen 54

Prošnje za pomoč Unije pri dejavnostih odziva

1. Prošnjo za pomoč Unije izda pristojni organ iz člena 57 in jo pošlje Komisiji prek sistema CECIS ali elektronske pošte (oziroma z drugimi elektronskimi sredstvi) pred izvedbo kakršnih koli dejavnosti odziva v zvezi z zadevno prošnjo. Komisija obvesti organ, ki je predložil prošnjo, katere informacije so potrebne za njeno obravnavo.

2. Ko Komisija prejme prošnjo za pomoč Unije, postanejo stroški zaprošenih dejavnosti odziva upravičeni do financiranja Unije brez poseganja v člen 55.

3. Komisija se lahko v skladu s členom 148 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 odloči, da bo za vse izmenjave z upravičenci, tudi za sklepanje sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev ter objavo sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev in vseh njihovih sprememb, uporabljala namenski sistem za elektronsko izmenjavo.

4. Ko Komisija prejme prošnjo za pomoč Unije za dejavnosti odziva, prek sistema CECIS obvesti kontaktne točke, ki jih države članice določijo v skladu s členom 9(7) Sklepa št. 1313/2013/EU.

5. Če država članica zaprosi za pomoč Unije iz člena 53(2), točka (b), lahko Komisija države članice ali zasebne izvajalce ali oboje pozove, naj ji predložijo podrobnosti o morebitni opremi ter prevoznih in logističnih sredstvih, ki jih lahko ponudijo. Komisija navede rok za predložitev teh informacij.

6. Komisija informacije, ki jih prejme na podlagi odstavka 5, deli z državo članico prosilko skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih ima v zvezi z opremo ter prevoznimi in logističnimi sredstvi, ki so na voljo iz drugih virov, tudi na trgu, ter pomaga državam članicam pri dostopu do teh dodatnih sredstev.

7. Država članica prosilka obvesti Komisijo o izbrani opremi ter prevoznih in logističnih sredstvih ter se poveže z državami članicami, ki zagotavljajo zadevno podporo, ali ponudnikom zadevnih storitev, ki ga je določila Komisija. Komisijo tudi obvešča o napredku v zvezi z izvajanjem pomoči civilne zaščite.

8. Kadar država članica izbere storitve, ki se zagotavljajo na trgu, pisno potrdi svoje naročilo prevozne in logistične storitve ter svojo zavezo, da bo Komisiji povrnila stroške v skladu z odstavkom 9.

9. Komisija za stroške, ki jih ima, kadar država članica prosilka izbere storitve, ki se zagotavljajo na trgu, izda zaznamek o nastanku terjatve državi članici, ki je prejela finančno pomoč Unije.

10. V primerih iz člena 53(2), točka (b), lahko ena država članica prevzame usklajevanje postopka iz tega člena.

Člen 55

Sklep o dodelitvi pomoči Unije pri dejavnostih odziva

1. Komisija pri ocenjevanju prošenj na podlagi člena 53 upošteva naslednje:

(a)	informacije iz prošnje za finančno pomoč Unije pri dejavnostih odziva, ki jo predloži država članica v skladu s členom 54(1);

(b)	potrebe, ki jih izrazi prizadeta država, ki aktivira mehanizem Unije na področju civilne zaščite, potrebe, ki jih opredeli ERCC, in potrebe drugih prizadetih držav, kot v primeru aktivacije konzularne pomoči;

(c)	morebitne ocene potreb, ki jih izvedejo ekipa EUCP, napotena v prizadeto državo, in strokovnjaki, ki tik pred nesrečo ali med njo poročajo Komisiji;

(d)	druge relevantne in zanesljive informacije držav članic ter mednarodnih organizacij, ki so Komisiji na voljo, ko sprejme odločitev;

(e)	učinkovitost in uspešnost prevoznih in logističnih rešitev ali operacij, izbranih za pravočasno zagotovitev pomoči civilne zaščite;

(f)	druge relevantne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija.

2. Države članice zagotovijo vse dodatne informacije, potrebne za oceno prošenj na podlagi člena 53. Po prejemu zahtevka Komisije za dodatne informacije zagotovijo zahtevane informacije čim prej.

3. Komisija navede znesek predhodnega financiranja, ki se plača. Predhodno financiranje lahko znaša do 85 % zaprošenega finančnega prispevka Unije, pri čemer se upošteva razpoložljivost finančnih sredstev. Predhodno financiranje se ne dodeli za že zaključene dejavnosti odziva. Predhodno financiranje se ne dodeli, če nepovratna sredstva ne dosegajo mejne vrednosti, določene za nepovratna sredstva nizke vrednosti iz člena 2, točka (41), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, razen če lahko država članica, ki prosi za finančno podporo, dokaže, da bi bilo brez predhodnega financiranja izvajanje dejavnosti odziva ogroženo.

4. Komisija odločitev o pomoči Unije pri dejavnostih odziva nemudoma sporoči državi članici, ki prosi za finančno podporo, in vsem drugim državam članicam.

Člen 56

Povračilo škode

Ne glede na člen 340 Pogodbe država članica, ki zaprosi za pomoč Unije, od Unije ne zahteva povračila škode, ki je nastala na njenem premoženju ali jo ima njeno osebje, kadar taka škoda nastane zaradi zagotavljanja prevoznih sredstev ali storitev, ki ga ureja ta sklep, razen če se dokaže, da je nastala naklepno ali iz hude malomarnosti.

Člen 57

Imenovanje pristojnih organov

1. Države članice imenujejo pristojne organe, pooblaščene za vlaganje prošenj za finančno pomoč Unije in njeno prejemanje, ali za vlaganje prošenj za finančno pomoč Unije in njeno prejemanje pooblastijo druge subjekte, ki izvajajo druge dejavnosti odziva na podlagi člena 22, točka (c), Sklepa št. 1313/2013/EU. To ustrezno sporočijo Komisiji in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh spremembah.

2. Države članice lahko ob napotitvi zmogljivosti, ki so bile predhodno odrejene v ECPP, v smislu odstavka 1 imenujejo ali pooblastijo subjekte, ki imajo te zmogljivosti v lasti ali pod dejanskim nadzorom.

POGLAVJE 12

KONČNE DOLOČBE

Člen 58

Razveljavitev

Izvedbena sklepa 2014/762/EU in (EU) 2019/1310 se razveljavita.

Sklicevanje na razveljavljena izvedbena sklepa se šteje za sklicevanje na ta sklep in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 59

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. aprila 2025

Za Komisijo

Hadja LAHBIB

članica Komisije

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 924, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2013/1313/oj.

(2) Sklep (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2019 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 77 I, 20.3.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2019/420/oj).

(3) Izvedbeni sklep Komisije 2014/762/EU z dne 16. oktobra 2014 o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ter razveljavitvi odločb Komisije 2004/277/ES, Euratom in 2007/606/ES, Euratom (UL L 320, 6.11.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2014/762/oj).

(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/142 z dne 15. januarja 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2014/762/EU o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 25, 30.1.2018, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2018/142/oj).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1310 z dne 31. julija 2019 o pravilih za delovanje evropskega nabora civilne zaščite in rescEU (UL L 204, 2.8.2019, str. 94, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2019/1310/oj).

(6) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/444/oj).

(7) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1956 z dne 10. novembra 2021 o vzpostavitvi in organizaciji mreže znanja Unije na področju civilne zaščite (UL L 399, 11.11.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2021/1956/oj).

(8) Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2557/oj).

(9) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/570 z dne 8. aprila 2019 o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zmogljivostmi rescEU in o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2014/762/EU (UL L 99, 10.4.2019, str. 41, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2019/570/oj).

(10) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1046/oj).

PRILOGA II

MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA MODULE TER EKIPE ZA TEHNIČNO POMOČ IN PODPORO

Poplave

Črpanje vode velike zmogljivosti

Naloge

Zagotavljanje črpanja:

—	na poplavljenih območjih,

—	za pomoč pri gašenju z dobavo vode.

Zmogljivosti

Zagotavljanje črpanja z mobilnimi črpalkami s srednjo in veliko zmogljivostjo, ki imajo:

—	skupno zmogljivost najmanj 1 000 m3/h in

—	manjšo zmogljivost za črpanje na višinski razliki 40 m.

Sposobnost:

—	delovanja na težko dostopnih območjih in terenih,

—	črpanja blatne vode, ki ne vsebuje več kot 5 % trdnih elementov z delci, velikimi do 40 mm,

—	črpanja vode, ki ima do 40 °C, pri daljših operacijah,

—	oskrbovanja z vodo na razdalji 1 000 m.

Glavni sestavni deli

Črpalke s srednjo in veliko zmogljivostjo.

Cevi in spojke, ki so združljive z različnimi standardi, vključno s standardom Storz.

Dovolj osebja za izpolnjevanje naloge, po potrebi stalno.

Samozadostnost

Uporablja se člen 12.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

Sposobnost opravljanja naloge do 21 dni zapored.

Čiščenje vode

Naloge	Zagotavljanje pitne vode iz površinskih vodnih virov v skladu z veljavnimi standardi in vsaj na ravni standardov Svetovne zdravstvene organizacije. Opravljanje nadzora nad kakovostjo vode pri izhodni odprtini na opremi za čiščenje.
Zmogljivosti	Očiščenje 225 000 litrov vode na dan. Zmogljivost skladiščenja je enaka količini vode, ki se pridobi v pol dneva.
Glavni sestavni deli	Oprema za razsoljevanje (neobvezno). Mobilna enota za čiščenje vode. Mobilna enota za skladiščenje vode. Mobilni terenski laboratorij. Spojke, ki so v skladu z različnimi standardi, vključno s standardom Storz. Dovolj osebja za izpolnjevanje naloge, po potrebi stalno.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe. Sposobnost opravljanja naloge do 12 tednov.

Obvladovanje poplav

Naloge

Okrepitev obstoječih struktur in izgradnja novih pregrad za preprečitev nadaljnjega poplavljanja rek, vodnih kotanj in vodnih poti z naraščajočim vodostajem.

Zmogljivosti

Sposobnost zajeziti vodo do višine najmanj 0,8 m z:

—	uporabo materialov, ki omogočajo izgradnjo pregrade, dolge 1 000 m,

—	uporabo dodatnih materialov, ki so na voljo na terenu,

—	sposobnostjo okrepiti obstoječe obrežne nasipe,

—	sposobnostjo sočasnega posredovanja na najmanj treh lokacijah znotraj območja, dostopnega s tovornjaki,

—	opravljanjem dela 24 ur na dan, 7 dni v tednu,

—	nadzorom in vzdrževanjem pregrad in nasipov,

—	sposobnostjo sodelovanja z lokalnim osebjem.

Glavni sestavni deli

Material za gradnjo vodotesnih pregrad v skupni dolžini 1 000 m od enega konca do drugega (pesek priskrbijo lokalni organi).

Folije/plastične ponjave (če so potrebne, za zagotovitev vodoodpornosti obstoječe pregrade, kar je odvisno od zgradbe pregrade).

Stroj za polnjenje vreč peska.

Samozadostnost

Uporablja se člen 12.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

Napotitev na teren po kopnem ali po morju. Napotitev na teren po zraku je mogoča samo v dobro utemeljenih primerih.

Zmožnost opravljanja dela najmanj 10 dni zapored.

Reševanje s čolni v primeru poplav

Naloge

Iskanje pogrešanih v vodi in reševanje ponesrečencev iz vode ter pomoč ujetim zaradi poplav s čolni.

Po potrebi zagotavljanje življenjsko pomembne prve pomoči in dostava najnujnejšega.

Zmogljivosti

Sposobnost iskanja ljudi v mestih in na podeželju.

Sposobnost reševanja ljudi s poplavljenih območij, vključno z medicinsko oskrbo na ravni prvega odziva.

Sposobnost sodelovanja z enotami, ki iščejo iz zraka (helikopterji in letala).

Sposobnost dostave najnujnejšega na poplavljeno območje:

—	prevoz zdravnikov, zdravil itd.,

—	hrane in vode.

Ta modul mora zajemati vsaj pet čolnov in imeti sposobnost prevoza skupno 50 ljudi poleg osebja modula.

Čolni morajo biti narejeni za uporabo v hladnih podnebnih razmerah in morajo biti sposobni voziti proti toku s hitrostjo vsaj 10 vozlov.

Opravljanje dela 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Glavni sestavni deli

Čolni, narejeni za:

—	plitvo vodo (> 0,5 m),

—	uporabo v vetrovnih pogojih,

—	uporabo podnevi in ponoči,

—	morajo biti opremljeni v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi, vključno z rešilnimi jopiči za potnike.

Osebe, usposobljene za hitro reševanje iz vode. (Brez potapljanja, samo reševanje z gladine.)

Samozadostnost

Uporablja se člen 12.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

Napotitev na teren po kopnem ali po morju. Napotitev na teren po zraku je mogoča samo v dobro utemeljenih primerih.

Zmožnost opravljanja dela najmanj 10 dni zapored.

Zdravstvena oskrba

Medicinska evakuacija žrtev nesreč po zraku

Naloge	Prevoz žrtev nesreč do zdravstvenih objektov za zdravljenje.
Zmogljivosti	Zmogljivost prevoza pacientov na nosilih. Sposobnost letenja podnevi in ponoči.
Glavni sestavni deli	Helikopterji/letala z nosili.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12(1), točki (f) in (g).
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

Medicinska evakuacija pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi po zraku

Naloge

Letalski prevoz v specializirane zdravstvene ustanove v Uniji, vključno z zdravljenjem pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi med letom.

Zmogljivosti

Zrakoplov, ki ima zmogljivost za prevoz vsaj enega ali več pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi na let.

Glavni sestavni deli

Sposobnost letenja podnevi in ponoči.

Sistem za varno zdravljenje pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi med letom, vključno z intenzivno nego (1):

—	ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje, ki zagotavlja oskrbo enega ali več pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi,

—	namenska tehnična in medicinska oprema na letalu, namenjena oskrbi pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi med letom,

—	ustrezni postopki za zagotavljanje izolacije in zdravljenja pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi med letalskim prevozom.

Podpora:

—	letalsko osebje, prilagojeno številu pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi, in časovni okvir leta.

Ustrezni postopki za ravnanje z opremo in odpadki ter za dekontaminacijo v skladu z uveljavljenimi mednarodnimi standardi, po potrebi vključno z ustrezno zakonodajo Unije.

Samozadostnost

Uporablja se člen 12(1), točki (f) in (g).

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 24 urah po sprejetju ponudbe.

Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 1 (fiksna): ambulantna urgentna oskrba

Naloge

Ambulantna prva urgentna oskrba poškodb in drugih pomembnih potreb po zdravstveni oskrbi, vključno z naslednjimi storitvami:

—	triaža, ocena, prva pomoč,

—	stabilizacija in napotitev resnih travmatoloških in netravmatoloških nujnih primerov,

—	končna oskrba manj resnih travmatoloških in netravmatoloških nujnih primerov.

Zmogljivosti

Storitve dnevne ambulante za vsaj 100 ambulantnih posvetovanj na dan.

Glavni sestavni deli

Zahteve za ekipo in osebje:

—	upravljanje: osebje pokriva naloge vodje ekipe, namestnika vodje ekipe, uradnika za zvezo (povezava s sprejemno-odhodnim centrom, centrom za usklajevanje operacij na kraju samem ali drugim ustreznim usklajevalnim mehanizmom ter lokalnim organom za obvladovanje izrednih razmer), uradnika za varnost,

—	zdravstveni delavci: kot je opredeljeno v minimalnih standardih Svetovne zdravstvene organizacije,

—	logistika: en vodja ekipe za logistiko + ekipa za logistiko v skladu z zahtevami glede samozadostnosti.

Ekipa spoštuje standarde razvrščanja in minimalne standarde za tuje zdravstvene ekipe v primeru nenadnih nesreč (Classification and minimum standards for foreign medical teams in sudden onset disasters) ter naknadne ali dodatne smernice Svetovne zdravstvene organizacije.

Samozadostnost

Ekipa bi morala ves čas napotitve zagotavljati svojo samozadostnost. Uporablja se člen 12, poleg njega pa tudi minimalni standardi Svetovne zdravstvene organizacije.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 24 do 48 urah po sprejetju ponudbe.

Zmožnost opravljanja dela najmanj 14 dni zapored.

Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 1 (mobilna): ambulantna urgentna oskrba

Naloge

Ambulantna prva urgentna oskrba poškodb in drugih pomembnih potreb po zdravstveni oskrbi, vključno z naslednjimi storitvami:

—	triaža, ocena, prva pomoč,

—	stabilizacija in napotitev resnih travmatoloških in netravmatoloških nujnih primerov,

—	končna oskrba manj resnih travmatoloških in netravmatoloških nujnih primerov.

Zmogljivosti

Storitve dnevne ambulante za vsaj 50 ambulantnih posvetovanj na dan.

Glavni sestavni deli

Zahteve za ekipo in osebje:

—	upravljanje: osebje pokriva naloge vodje ekipe, namestnika vodje ekipe, uradnika za zvezo (povezava s sprejemno-odhodnim centrom, centrom za usklajevanje operacij na kraju samem ali drugim ustreznim usklajevalnim mehanizmom ter lokalnim organom za obvladovanje izrednih razmer), uradnika za varnost,

—	zdravstveni delavci: kot je opredeljeno v minimalnih standardih Svetovne zdravstvene organizacije,

—	logistika: en vodja ekipe za logistiko + ekipa za logistiko v skladu z zahtevami glede samozadostnosti.

Samozadostnost

Ekipa bi morala ves čas napotitve zagotavljati svojo samozadostnost. Uporablja se člen 12, poleg njega pa tudi minimalni standardi Svetovne zdravstvene organizacije.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 24 do 48 urah po sprejetju ponudbe.

Zmožnost opravljanja dela najmanj 14 dni zapored.

Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 2: bolnišnična urgentna kirurška oskrba

Naloge

Bolnišnična akutna oskrba, splošna in porodniška kirurgija v primeru travm ali drugih resnih zdravstvenih stanj, vključno z naslednjimi storitvami:

—	sprejem/pregled novih in napotenih pacientov, napotitev nazaj na nižjo stopnjo,

—	kirurška triaža in ocena,

—	napredne tehnike oživljanja,

—	končna obravnava ran in osnovna obravnava zlomov,

—	kirurški posegi za omejevanje posledic poškodb,

—	urgentna splošna in porodniška kirurgija,

—	bolnišnična oskrba netravmatoloških nujnih primerov,

—	osnovna anestezija, rentgen, sterilizacija, laboratorijske preiskave in transfuzija krvi,

—	storitve rehabilitacije in nadaljnje spremljanje pacientov.

Zmogljivost za sprejem in integracijo specializiranih ekip za oskrbo, da lahko delajo v njihovih prostorih, če ekipa ne more zagotoviti nekaterih izmed zgoraj naštetih storitev.

Zmogljivosti

Dnevne in nočne storitve (po potrebi 24 ur na dan, 7 dni v tednu), ki vključujejo vsaj naslednje:

—	en operacijski blok z eno operacijsko dvorano, vsaj 20 bolnišničnih postelj na operacijsko mizo,

—	zmogljivost za obravnavo 7 večjih ali 15 manjših kirurških primerov na dan.

Glavni sestavni deli

Zahteve za ekipo in osebje:

—	upravljanje: en vodja ekipe, en namestnik vodje ekipe, en uradnik za zvezo (povezava s sprejemno-odhodnim centrom, centrom za usklajevanje operacij na kraju samem ali drugim ustreznim usklajevalnim mehanizmom ter lokalnim organom za obvladovanje izrednih razmer), en uradnik za varnost,

—	zdravstveni delavci: kot je opredeljeno v minimalnih standardih Svetovne zdravstvene organizacije,

—	logistika: en vodja ekipe za logistiko + ekipa za logistiko ekipe za nujno medicinsko pomoč in njenih hospitaliziranih bolnikov.

Samozadostnost

Ekipa bi morala ves čas napotitve zagotavljati svojo samozadostnost. Uporablja se člen 12, poleg njega pa tudi minimalni standardi Svetovne zdravstvene organizacije.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 48 do 72 urah po sprejetju ponudbe in zmožnost opravljanja dela na kraju samem v roku 24 do 96 ur.

Zmožnost opravljanja dela vsaj 3 tedne zapored zunaj Unije in vsaj 14 dni zapored znotraj Unije.

Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 3: bolnišnična oskrba napotenih pacientov

Naloge

Kompleksna bolnišnična kirurška oskrba napotenih pacientov, vključno z zmogljivostjo za intenzivno nego, ki vključuje naslednje storitve:

—	zmogljivost zagotavljanja storitev ekipe za nujno medicinsko pomoč tipa 2,

—	kompleksna rekonstruktivna oskrba ran in ortopedska oskrba,

—	višja raven rentgena, sterilizacije, laboratorijskih preiskav in transfuzije krvi,

—	storitve rehabilitacije in nadaljnje spremljanje pacientov,

—	visoka raven otroške in odrasle anestezije,

—	postelje za intenzivno nego s 24-urnim spremljanjem in možnostjo zračenja,

—	storitve sprejema in napotitve iz ekip za nujno medicinsko pomoč tipov 1 in 2 ter iz nacionalnega zdravstvenega sistema.

Lahko se vključijo specializirane storitve, kot so:

—	oskrba opeklin,

—	dializa in oskrba zmečkaninskega sindroma,

—	maksilofacialna kirurgija,

—	ortoplastična kirurgija,

—	intenzivna rehabilitacija,

—	zdravje mater,

—	nega novorojenčkov in pediatrična oskrba,

—	prevoz in prevzem.

Zmogljivosti

Dnevne in nočne storitve (po potrebi 24 ur na dan, 7 dni v tednu), ki vključujejo vsaj naslednje:

—

en operacijski blok z vsaj dvema operacijskima mizama v dveh ločenih dvoranah znotraj operacijskega bloka, vsaj 40 bolnišničnih postelj (20 na vsako operacijsko mizo) in štiri do šest postelj za intenzivno nego. Za vsako dodatno operacijsko mizo je treba zagotoviti dodatnih 20 bolnišničnih postelj, da se omogoči ustrezna pooperativna zmogljivost,

—	zmogljivost za obravnavo 15 večjih ali 30 manjših kirurških primerov na dan.

Glavni sestavni deli

Zahteve za ekipo in osebje:

—	upravljanje: en vodja ekipe, en namestnik vodje ekipe, en uradnik za zvezo (povezava s sprejemno-odhodnim centrom, centrom za usklajevanje operacij na kraju samem ali drugim ustreznim usklajevalnim mehanizmom ter lokalnim organom za obvladovanje izrednih razmer), en uradnik za varnost,

—	ekipa zdravstvenih delavcev: kot je opredeljeno v minimalnih standardih Svetovne zdravstvene organizacije,

—	ekipa za logistiko: en vodja ekipe za logistiko + ekipa za logistiko ekipe za nujno medicinsko pomoč in njenih hospitaliziranih bolnikov.

Samozadostnost

Ekipa bi morala ves čas napotitve zagotavljati svojo samozadostnost. Uporablja se člen 12, poleg njega pa tudi minimalni standardi Svetovne zdravstvene organizacije.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 48 do 72 urah po sprejetju ponudbe in zmožnost opravljanja dela na kraju samem v roku 5 do 7 dni.

Zmožnost opravljanja dela vsaj 8 tednov zapored zunaj Unije in vsaj 14 dni zapored znotraj Unije.

Zatočišče in druga podpora

Zasilno zatočišče

Naloge	Zagotavljanje začasnega zasilnega zatočišča prizadetemu prebivalstvu, vključno s prostorom za nastanitev, higieno in sanitarne storitve, osnovne zdravstvene storitve in družabne dejavnosti. Zagotavljanje osebja za upravljanje, mobilizacijo, montažo, postavitev in vzdrževanje enot zatočišč, kadar je to potrebno. V primeru predaje se pred umikom iz zmogljivosti za zatočišča usposobi ustrezno (lokalno ali mednarodno) osebje.
Zmogljivosti	Zmogljivosti za zatočišča, sestavljena iz fizične rezerve objektov, ki lahko ob istočasni uporabi nudijo zavetje najmanj 250 osebam.
Glavni sestavni deli	Enote zatočišč, vključno s šotori, z ogrevanjem (za zimske razmere), ustreznimi prezračevalnimi sistemi (za poletne razmere) in osnovnim materialom, kot so postelje s spalno vrečo in/ali odejami. Prostori za sanitarije in osebno higieno. Ambulanta za osnovne zdravstvene storitve. Kompleti za osnovno higieno. Večnamenski objekti za pripravo (neobvezno) in uživanje hrane, distribucijo pitne vode in družabne dejavnosti. Električni generatorji in oprema za razsvetljavo. Ustrezne ureditve za zagotovitev ustreznega prevoza in dostave enot. Ustrezno usposobljeno osebje in sredstva za upravljanje, mobilizacijo, montažo, postavitev in vzdrževanje materialnih sredstev na prizadetem območju.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost fizične rezerve za odpremo v največ 24 urah po sprejetju ponudbe. Trajanje misije in po potrebi začetek postopka predaje se določita v dogovoru s prizadeto državo.

Varstvo kulturne dediščine

Naloge

Tehnična, operativna in varnostna podpora za varovanje kulturne dediščine.

Zmogljivosti

Modul prispeva k varovanju/zaščiti premične, nepremične in nesnovne kulturne dediščine z nalogami, kot so:

—	ocena tveganja in/ali ocena škode,

—	obvladovanje izrednih razmer v zvezi s kulturno dediščino,

—	upravljanje informacij o kulturni dediščini,

—	načrtovanje za izredne razmere in tehnike za ublažitev škode,

—	zaščita in reševanje predmetov kulturne dediščine,

—	zagotavljanje podpore za oceno potreb po nesreči.

Glavni sestavni deli

Modul sestavlja ustrezna ekipa strokovnjakov iz agencij za obvladovanje nesreč in varstvo kulturne dediščine.

Ustrezna oprema, kot so:

—	nabor orodij za strokovnjake s področja kulturne dediščine (npr. osebna zaščitna oprema).

—	nabor orodij (po potrebi) za posredovanje za varovanje/zaščito predmetov kulturne dediščine v skladu s pristojnostmi misije.

Druga oprema, na primer za komunikacijo / izmenjavo informacij z ustreznimi partnerji.

Samozadostnost

Uporablja se člen 12.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 96 urah po sprejetju ponudbe.

Zmožnost opravljanja dela 10 dni zapored z možnostjo podaljšanja.

Oskrba z električno energijo v izrednih razmerah

Naloge	Zagotavljanje rezervnega napajanja v izrednih razmerah. Zagotavljanje osebja za uporabo, sestavljanje/razstavljanje, namestitev/odstranjevanje, upravljanje in vzdrževanje zmogljivosti za oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah, kadar je to potrebno. V primeru predaje se pred umikom osebja modula usposobi ustrezno (lokalno in/ali mednarodno) osebje.
Zmogljivosti	Enote za oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah za proizvodnjo in/ali zagotavljanje električne energije v izrednih razmerah na kraju samem ob istočasni napotitvi. Modul mora biti sposoben zagotavljati električno energijo vsaj en mesec.
Glavni sestavni deli	Električni agregati različnih velikosti, da se omogočita prilagodljivost in nadgradljivost. Ustrezni sistemi za povezljivost, sinhronizacijo, spremljanje in prenos električne energije, da se omogočita povezava zmogljivosti s prizadetimi objekti in vzporedno krmiljenje enot. Ustrezno število rezervnih delov in drugega potrošnega materiala za delovanje zmogljivosti, kot so baterije, oprema za zajemanje električne energije, oprema za povezljivost in sinhronizacijo, druge vrste aparatov in povezane storitve. Ustrezni postopki za zagotovitev oskrbe z gorivom v izrednih razmerah za delovanje zmogljivosti. Ustrezni postopki za prevoz, uporabo, sestavljanje/razstavljanje, namestitev/odstranjevanje, upravljanje in vzdrževanje zmogljivosti za oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah. Svetlobna oprema za zasilno razsvetljavo prizadetega območja in sistemi za zaščito pred strelo. Ustrezni skladiščni prostori. Ustrezno usposobljeno osebje in sredstva za uporabo, sestavljanje, namestitev, upravljanje in vzdrževanje zmogljivosti za oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod tehnične ekipe in odpremo komponent, pripravljenih za napotitev, največ 12 ur po sprejetju ponudbe.

Prevoz in logistika

Naloge	Zagotavljanje zračnega prevoza in z njim povezanih logističnih storitev za osebe, vključno z ekipami, vključenimi v odzivne operacije, ali zračnega prevoza materiala/opreme.
Zmogljivosti	Sposobnost zagotavljanja ustreznih logističnih podpornih funkcij. Sposobnost letenja podnevi in ponoči. Sposobnost delovanja, kadar je to potrebno, v operativno zahtevnih okoliščinah. Sposobnost prevoza najmanj petih potnikov ali materiala (kar omogoča hitro napotitev majhnih ekip/strokovnjakov/pilotov).
Glavni sestavni deli	Zrakoplov(i). Logistično osebje in oprema, če je ustrezno. Tehnično osebje, vključno s posadko, ki je ustrezno opremljeno in usposobljeno za izvajanje zgoraj opredeljenih nalog. Ustrezna komunikacijska oprema (kot je komunikacija zrak-zrak in zrak-zemlja za zračne zmogljivosti).
Samozadostnost	Uporablja se člen 12(1), točki (f) in (g).
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

Zmogljivost za postavitev mostov

Naloge	Zagotavljanje zmogljivosti za postavitev zasilnih mostov za vozila in pešce (2). Zagotavljanje osebja za prevoz, uporabo, sestavljanje, namestitev, upravljanje in vzdrževanje zmogljivosti za postavitev mostov, kadar je to potrebno. V primeru predaje se pred umikom osebja iz zmogljivosti usposobi ustrezno (lokalno in/ali mednarodno) osebje.
Zmogljivosti	Zmogljivost za postavitev mostov je sposobna samozadostno postavljati mostove (3) v obdobju šestih tednov (4), po potrebi z rampami. Mostovi za vozila: 1 vozni pas, dolžina 20 m, nosilnost najmanj 20 t, pasovi za pešce. Mostovi za pešce: širina najmanj 150 cm (primerni za invalidske vozičke), dolžina do 25 m; prostostoječi ali s plavajočo podporo, nosilnost najmanj 5 kN/m2.
Glavni sestavni deli	Oprema in vozila za izvedbo vseh potrebnih pripravljalnih del na obrežju (5). Ustrezna oprema in vozila za prevoz sestavnih delov mostu in osebja za začetno namestitev in prevoz na kraju samem. Oprema in vozila/žerjavi za lažje sestavljanje mostov na kraju samem. Ustrezno usposobljeno osebje in sredstva za ravnanje z opremo in njeno uporabo. Ustrezni prostori za skladiščenje v Uniji (6), logistika in ustrezen sistem za spremljanje zalog.
Samozadostnost	Kadar se zmogljivost napoti skupaj z osebjem, zmogljivost zagotavlja samozadostnost najmanj v prvih 96 urah napotitve.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 72 urah po sprejetju ponudbe. Po potrebi se trajanje misije določi v dogovoru s prizadeto državo.

Kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti ter okolje

Odkrivanje ter vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi

Naloge

Izvajanje/potrjevanje začetne ocene, vključno z:

—	opisom nevarnosti ali tveganja,

—	določitvijo kontaminiranega območja,

—	oceno ali potrditvijo že sprejetih zaščitnih ukrepov,

—	opravljanjem ustreznega vzorčenja,

—	označitvijo kontaminiranega območja,

—	napovedjo stanja, spremljanjem, dinamičnim ocenjevanjem tveganja, vključno s priporočili glede opozorilnih in ostalih ukrepov,

—	zagotavljanjem pomoči za takojšnje zmanjšanje tveganja.

Zmogljivosti

Identifikacija kemičnih in odkrivanje radioloških nevarnosti s kombinacijo ročne, mobilne in laboratorijske opreme:

—	sposobnost ugotavljanja sevanja alfa, beta in gama ter identifikacije pogostih izotopov,

—	sposobnost identifikacije in po možnosti opravljanja delnih kvantitativnih analiz običajnih industrijskih strupenih kemikalij in znanih bojnih strupov,

—	sposobnost zbiranja, vodenja in priprave bioloških, kemičnih in radioloških vzorcev za nadaljnjo analizo drugje (7),

—	sposobnost uporabe ustreznega znanstvenega modela za napovedovanje nevarnosti in potrditev modela s stalnim spremljanjem.

Zagotavljanje pomoči za takojšnje zmanjšanje tveganja:

—	obvladovanje nevarnosti,

—	nevtralizacija nevarnosti,

—	zagotavljanje tehnične pomoči drugim ekipam ali modulom.

Glavni sestavni deli

Mobilni kemijski in radiološki terenski laboratorij.

Ročna ali mobilna oprema za zaznavanje.

Terenska oprema za vzorčenje.

Sistemi za modeliranje disperzije.

Mobilna meteorološka postaja.

Material za označevanje.

Referenčna dokumentacija in dostop do določenih virov strokovnega znanja.

Zanesljiva in varna hramba vzorcev in odpadkov.

Prostori za dekontaminacijo osebja.

Ustrezno osebje in zaščitna oprema za dejavnosti v kontaminiranem okolju in/ali okolju s premalo kisika, po potrebi vključno z oblačili, neprepustnimi za pline.

Oskrba s tehnično opremo za obvladovanje in nevtralizacijo nevarnosti.

Oprema za spremljanje v zraku (neobvezno).

Samozadostnost

Uporablja se člen 12.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

Dekontaminacija kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi

Naloge	Kemična, biološka, radiološka in jedrska dekontaminacija infrastrukture oziroma stavb ali vozil, opreme, kritičnih dokazov ali prizadetih oseb, vključno s smrtnimi žrtvami.
Zmogljivosti	Ustrezna zmogljivost za dekontaminacijo infrastrukture oziroma stavb ali vozil, opreme in kritičnih dokazov. Če zmogljivost zajema dekontaminacijo oseb: ustrezna zmogljivost za dekontaminacijo najmanj 70 pokretnih oseb na uro ali 10 nepokretnih oseb na uro ter smrtnih žrtev. Sposobnost dekontaminacije v primerih običajnih strupenih industrijskih kemikalij, znanih bojnih strupov, bioloških povzročiteljev okužb (patogenov) in toksinov ter radionuklidov. Sposobnost vzpostavitve začasnih objektov za dekontaminacijo znotraj varnega polmera, s pomočjo katerih se spremlja območje dekontaminacije z namenom ohranjanja varnega delovnega okolja in ocenjevanja učinkovitosti dekontaminacije.
Glavni sestavni deli	Ustrezna oprema, tehnologije in rešitve za dekontaminacijo v primerih običajnih strupenih industrijskih kemikalij, znanih bojnih strupov, bioloških povzročiteljev okužb (patogenov) in toksinov ter radionuklidov. Ustrezna oprema za spremljanje napredka dekontaminacijskih operacij. Ustrezna oprema in osebje za dekontaminacijo infrastrukture, stavb, vozil, opreme, kritičnih dokazov in zmogljivosti. Če zmogljivost zajema dekontaminacijo oseb: ustrezna oprema in osebje za dekontaminacijo pokretnih in nepokretnih oseb. Ustrezna zmožnost in postopki za spremljanje območja dekontaminacije z namenom ohranjanja varnega delovnega okolja in preverjanja učinkovitosti dekontaminacije. Ustrezna osebna zaščitna oprema za varno delo v kontaminiranem okolju ves čas napotitve. Ustrezen črpalni sistem in posode za lokalno zajemanje vode. Zanesljiv in varen sistem in postopki za ravnanje z odpadki med dekontaminacijo in po njej, vključno z rešitvami za začasno in varno shranjevanje kontaminiranih odpadkov, črpalk, ostankov po zgorevanju odpadkov, kontaminirane vode in opreme za čiščenje odpadne vode. Ravnanje z nevarnimi odpadki, vključno s kontaminirano vodo in drugimi stranskimi proizvodi, bo potekalo v skladu z ustreznimi predpisi Unije, mednarodnimi predpisi ali zakoni prizadete države, odvisno od tega, kateri so strožji, in ob podpori prizadete države.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12. Sposobnost dekontaminacije osebja, ki je del zmogljivosti.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe. Sposobnost najmanj 7-dnevnega neprekinjenega vzdrževanja operacij.

Iskanje in reševanje v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti

Naloge	Posebno iskanje in reševanje v zaščitnih oblačilih.
Zmogljivosti	Posebno iskanje in reševanje v zaščitnih oblačilih v skladu z zahtevami modulov iskanja in reševanja v mestih srednjega in velikega obsega ter modulov reševanja, kot je primerno. Sočasno delovanje treh ljudi na nevarnem območju. 24-urna stalna intervencija.
Glavni sestavni deli	Material za označevanje. Zanesljiva in varna hramba odpadkov. Prostori za dekontaminacijo, namenjeni osebju in rešenim žrtvam. Ustrezno osebje in zaščitna oprema, ki prenese dejavnost v kontaminiranem okolju, v skladu z zahtevami modulov iskanja in reševanja v mestih srednjega in velikega obsega ter modulov reševanja, kot je primerno. Oskrba s tehnično opremo za obvladovanje in nevtralizacijo nevarnosti.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

Iskanje in reševanje v urbanih okoljih in drugih okoliščinah

Iskanje in reševanje v mestih majhnega obsega

Naloge

Pri nalogah se v celoti upoštevajo smernice Mednarodne svetovalne skupine za iskanje in reševanje (INSARAG).

Iskanje, določitev položaja in reševanje žrtev (8), ki so pod ruševinami, npr. v porušenih stavbah in prometnih nesrečah.

Po potrebi zagotavljanje življenjsko pomembne prve pomoči do predaje v nadaljnje zdravljenje.

Zmogljivosti

Modul je ob polnem upoštevanju smernic INSARAG sposoben izvajati naslednje:

—	iskanje z reševalnimi psi ali tehnično opremo za iskanje (oziroma obojim),

—	reševanje, vključno z dvigovanjem lahkih bremen,

—	reševanje z vrvno tehniko,

—	napredne tehnike oživljanja (9).

Glavni sestavni deli

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Vodenje (dajanje navodil, zveza, usklajevanje, načrtovanje, mediji/poročanje, ocena/analiza, varnost/zaščita).

Iskanje (tehnično iskanje, iskanje s psi).

Reševanje (vlamljanje in prebijanje, dvigovanje in premikanje, vrvna tehnika).

Zdravstvena oskrba, vključno z oskrbo pacientov in osebja ekipe ter reševalnih psov (10).

Samozadostnost

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Napotitev

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Iskanje in reševanje v mestih srednjega obsega

Naloge

Pri nalogah se v celoti upoštevajo smernice INSARAG.

Iskanje, določitev položaja in reševanje žrtev (11), ki so pod ruševinami (npr. v porušenih stavbah in prometnih nesrečah).

Po potrebi zagotavljanje življenjsko pomembne prve pomoči do predaje v nadaljnje zdravljenje.

Zmogljivosti

Modul je ob polnem upoštevanju smernic INSARAG sposoben izvajati naslednje:

—	iskanje z reševalnimi psi ali tehnično opremo za iskanje,

—	reševanje, vključno z dvigovanjem,

—	rezanje betona,

—	vrvno tehniko,

—	osnovne tehnike podpiranja,

—	prepoznavanje in izolacijo nevarnih snovi (12),

—	napredne tehnike oživljanja (13).

Sposobnost dela na terenu 24 ur na dan 7 dni zapored.

Glavni sestavni deli

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Vodenje (dajanje navodil, zveza/usklajevanje, načrtovanje, mediji/poročanje, ocena/analiza, varnost/zaščita).

Iskanje (tehnično iskanje in/ali iskanje s psi, prepoznavanje nevarnih snovi, izolacija nevarnih snovi).

Reševanje (vlamljanje in prebijanje, rezanje, dvigovanje in premikanje, podpiranje, vrvna tehnika).

Zdravstvena oskrba, vključno z oskrbo pacientov in osebja ekipe ter reševalnih psov (14).

Samozadostnost

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Napotitev

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Iskanje in reševanje v mestih velikega obsega

Naloge

Pri nalogah se v celoti upoštevajo smernice INSARAG.

Iskanje, določitev položaja in reševanje žrtev (15), ki so pod ruševinami (npr. v porušenih stavbah in prometnih nesrečah).

Po potrebi zagotavljanje življenjsko pomembne prve pomoči do predaje v nadaljnje zdravljenje.

Zmogljivosti

Modul je ob polnem upoštevanju smernic INSARAG sposoben izvajati naslednje:

—	iskanje z reševalnimi psi in tehnično opremo za iskanje,

—	reševanje, vključno z dvigovanjem težkih bremen,

—	rezanje armiranega betona in konstrukcijskega jekla,

—	vrvno tehniko,

—	napredne tehnike podpiranja,

—	prepoznavanje in izolacijo nevarnih snovi (16),

—	napredne tehnike oživljanja (17).

Sposobnost dela na več krajih 24 ur na dan 10 dni zapored.

Glavni sestavni deli

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Vodenje (dajanje navodil, zveza/usklajevanje, načrtovanje, mediji/poročanje, ocena/analiza, varnost/zaščita).

Iskanje (tehnično iskanje, iskanje s psi, prepoznavanje nevarnih snovi, izolacija nevarnih snovi).

Reševanje (vlamljanje in prebijanje, rezanje, dvigovanje in premikanje, podpiranje, vrvna tehnika).

Zdravstvena oskrba, vključno z oskrbo pacientov in osebja ekipe ter reševalnih psov (18).

Samozadostnost

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Napotitev

V celoti se upoštevajo smernice INSARAG.

Iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev v gorah

Naloge	Izvajanje operacij iskanja in reševanja na gorskih območjih.
Zmogljivosti	Iskanje v gorskih okoljih (na vseh vrstah območij v Evropi) s sposobnostjo reševanja v katerem koli času dneva in izvajanja enega tehničnega reševanja naenkrat. Sposobnost izvajanja vertikalnega reševanja na območjih z zelo omejenim dostopom.
Glavni sestavni deli	Zagotavljanje zdravstvene oskrbe na ravni naprednih tehnik oživljanja. Namestitev komunikacijskega sistem (brezžičnega in žičnega z dolgimi vodi). Sposobnost podpreti kateri koli drugi modul, ki zaprosi za podporo z napredno vrvno tehniko. Vodenje (dajanje navodil, zveza/usklajevanje, načrtovanje, mediji/poročanje, ocena/analiza, varnost/zaščita). Logistika (bazni tabor, vzdrževanje in dobava, komunikacije). Iskanje (tehnično iskanje, iskanje s psi, iskanje z droni). Reševanje (gorsko reševanje, reševanje na navpičnem terenu, reševanje iz snežnih plazov). Zdravstvena oskrba (oskrba ekipe, vključno s psi in najdenimi žrtvami). Ustrezno osebje.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe. Sposobnost dela 24 ur na dan 7 dni zapored.

Iskanje pogrešanih v jamah in reševanje ponesrečencev iz jam

Naloge	Izvajanje operacij iskanja in reševanja v podzemnih in zaprtih prostorih. Iskanje v omejenih prostorih s tehnično opremo za iskanje do globine 1 000 m (jame). Reševanje ljudi iz omejenih prostorov z enojno vrvno tehniko za vodoravno in navpično premikanje ponesrečencev do globine 1 000 m (jame).
Zmogljivosti	Iskanje v omejenih prostorih s tehnično opremo za iskanje do globine 1 000 m (jame). Reševanje ljudi iz omejenih prostorov z enojno vrvno tehniko za vodoravno in navpično premikanje ponesrečencev do globine 1 000 m (jame).
Glavni sestavni deli	Zagotavljanje zdravstvene oskrbe na ravni naprednih tehnik oživljanja. Namestitev komunikacijskega sistema (brezžičnega in žičnega z dolgimi vodi). Tehnično razstreljevanje v primeru ozkih prehodov. Plezalna oprema za dostopanje do notranjosti jam. Neobvezno sposobnost izvajanja jamarskih potapljaških operacij v sifonih in morebitnih drugih vodnih okoljih. Sposobnost podpreti kateri koli drugi modul, ki zaprosi za podporo z napredno vrvno tehniko. Vodenje (dajanje navodil, zveza/usklajevanje, načrtovanje, mediji/poročanje, ocena/analiza, varnost/zaščita). Logistika (bazni tabor, vzdrževanje in dobava, komunikacije). Iskanje pogrešanih v jamah in reševanje ponesrečencev iz jam (vključno z reševanjem z vrvno tehniko za vodoravno in navpično premikanje ponesrečencev). Zdravstveno osebje (oskrba pacientov in osebja ekipe). Ustrezno osebje.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe. Sposobnost dela 24 ur na dan 7 dni zapored.

Pomorski odziv

Odziv na dogodke onesnaženja obalnih in sladkih voda

Naloge	Preprečitev širjenja onesnaženja in odstranitev plavajočih onesnaževal s poplavljenih območij in/ali obalnih oziroma sladkih voda za zaščito obale ali obrežij.
Zmogljivosti	Sposobnost hitrega posredovanja za zaščito vodnih teles ali delov obale/obrežja. Sposobnost prilagajanja različnim lokacijam (velikost površine plaže, pogoji dostopa). Sposobnost odstranjevanja različnih vrst in količine (plavajočih) onesnaževal ter prilagajanja glede na hitrost odstranjevanja odpadkov. Sposobnost skladiščenja odpadkov.
Glavni sestavni deli	Zabojniki s konfiguracijo opreme glede na dejansko stanje in potrebe. Večnamenska delovna ploščad z majhnim zunajkrmnim motorjem na zabojniku za prevoz. Oprema za odstranjevanje onesnaženja v obalnih ali sladkih vodah (npr. obalne zadrževalne pregrade / valolomi in potrebna dodatna oprema (sidra, verige, boje, vrvi), hidravlični napajalniki, hidravlične cevi in cevi za prenos nafte, lahka in/ali modularna posnemala ter črpalke). Zmogljivosti za skladiščenje odpadkov (npr. zložljivi rezervoarji). Varnostna oprema: osebna zaščitna oprema za odstranjevanje onesnaženja z nafto (npr. kombinezon, rokavice, škornji, očala, čelade, zaščitne prevleke za čevlje, naprave za dekontaminacijo, oprema in dodatki za razmejitev območja, sistemi razsvetljave). Komunikacijska oprema. Osebje, usposobljeno za izpolnjevanje nalog.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe. Sposobnost opravljanja dela do 14 dni zapored.

Požari

Gašenje gozdnih požarov s helikopterji

Naloge	Pomoč pri gašenju velikih požarov gozdov in rastlinja iz zraka.
Zmogljivosti	En ali več helikopterjev s skupno zmogljivostjo 3 000 litrov, pri čemer zmogljivost posameznega helikopterja ni nižja od 1 000 litrov. Sposobnost več zaporednih posredovanj.
Glavni sestavni deli	En ali več helikopterjev s posadko. Strokovno osebje. Vreče za vodo ali sprostitveni kompleti. En komplet za vzdrževanje. En komplet rezervnih delov. Dve dvigalki za reševanje. Komunikacijska oprema.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12(1), točki (f) in (g).
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 3 urah po sprejetju ponudbe.

Gašenje gozdnih požarov z letali

Naloge	Pomoč pri gašenju velikih požarov gozdov in rastlinja iz zraka.
Zmogljivosti	Dve letali z zmogljivostjo po vsaj 3 000 litrov. Sposobnost več zaporednih posredovanj.
Glavni sestavni deli	Dve letali. Najmanj štiri posadke. Strokovno osebje. Komplet za vzdrževanje na terenu. Komunikacijska oprema.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12(1), točki (f) in (g).
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ treh urah po sprejetju ponudbe.

Gašenje gozdnih požarov s tal

Naloge	Pomoč pri gašenju gorečih gozdov in rastlinja s tal.
Zmogljivosti	Dovolj človeških virov za neprekinjeno sedemdnevno izvajanje operacij. Sposobnost za delo na področjih z omejenim dostopom. Sposobnost namestitve najmanj 2 km dolgih linij cevi s črpalkami in/ali neprekinjenega postavljanja obrambnih linij.
Glavni sestavni deli	Gasilci, usposobljeni za izpolnjevanje navedenih nalog, ki so opravili dodatna usposabljanja s področja varnosti in zaščite, pri čemer se upoštevajo različne vrste požarov, za katere se lahko napoti ta modul. Ročna orodja za postavljanje obrambnih linij. Cevi, prenosni rezervoarji in črpalke za postavitev linije. Adapterji za cevne priključke, vključno s standardom Storz. Vodni nahrbtniki. Oprema, ki se lahko spusti s helikopterja z vrvjo ali vitlom. Postopke evakuacije za gasilce je treba uskladiti z državo prejemnico.
Samozadostnost	Uporablja se člen 12.
Napotitev	Razpoložljivost za odhod v največ 6 urah po sprejetju ponudbe. Sposobnost 7-dnevnega neprekinjenega dela.

Gašenje gozdnih požarov z vozili

Naloge	Pomoč pri gašenju gorečih gozdov in rastlinja z uporabo vozil.
Zmogljivosti	Dovolj človeških virov in vozil za neprekinjeno izvajanje operacij z najmanj 20 gasilci v vsakem trenutku.
Glavni sestavni deli	Gasilci, usposobljeni za opravljanje navedene naloge. Štiri vozila, primerna za terensko vožnjo.
Samozadostnost	Prostornina posode za vodo posameznega vozila ne sme biti manjša od 2 000 litrov. Adapterji za cevne priključke, vključno s standardom Storz.
Napotitev	Uporablja se člen 12.
	Razpoložljivost za odhod v največ 6 urah po sprejetju ponudbe. Sposobnost 7-dnevnega neprekinjenega dela. Napotitev na teren po kopnem ali po morju. Napotitev na teren po zraku je mogoča samo v dobro utemeljenih primerih.

Ekipe za tehnično pomoč in podporo (TAST)

Splošne zahteve glede ekip za tehnično pomoč in podporo

Naloge

Izvajanje ali zagotavljanje:

—	pomoči pri vzpostavitvi in vodenju pisarne,

—	podpore IKT,

—	podpore pri logistiki in preskrbi,

—	podpore pri prevozu na teren.

Zmogljivosti

Sposobnost zagotavljanja pomoči ekipi za oceno stanja, usklajevanje in/ali pripravljenost, centru za usklajevanje operacij na kraju samem ali sposobnost združitve z modulom civilne zaščite, kot določa člen 12(2).

Glavni sestavni deli

Naslednji sestavni deli pomoči omogočajo, da se izvajajo vse funkcije centra za usklajevanje operacij na kraju samem, ob upoštevanju priznanih mednarodnih smernic, kot so smernice ZN:

—	pomoč pri vzpostavitvi in vodenju pisarne,

—	oprema za podporo IKT,

—	oprema za logistiko ali pomoč za preživljanje,

—	podpora pri prevozu na teren.

Sestavne dele je mogoče razdeliti v različne enote, da se zagotovi prožnost pri prilagajanju na specifične potrebe intervencije.

Napotitev

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

(1) Takšen sistem lahko vključuje tudi pristop z zabojniki.

(2) Železniški mostovi se zaradi svoje kompleksnosti ne bi smeli upoštevati med zmogljivostmi za postavitev mostov v okviru ECPP.

(3) Tako za mostove za pešce kot za vozila bi bilo treba uporabljati samostoječe konstrukcije brez podpornih stebrov. Konstrukcije ne bi smele omejevati plovbe plovil ali drugih vozil.

(4) Razmisliti bi bilo treba o različnih gradbenih sistemih od specializiranih sistemov z okvirji do hitronasadnih sistemov.

(5) Ne vključuje asfaltiranja ustreznih poti do mostu ali stran od njega.

(6) Za namene logistike prostorov za skladiščenje „v Uniji“ pomeni ozemlja držav članic in sodelujočih držav mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

(7) Kjer je to mogoče, ta postopek upošteva dokazne zahteve države, ki prosi za pomoč.

(8) Živih oseb.

(9) Osnovna zmogljivost; večje zmogljivosti zajema modul za „odkrivanje in vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi“.

(10) Ob upoštevanju zdravstvenih in veterinarskih licenčnih pogojev.

(11) Živih oseb.

(12) Osnovna zmogljivost; večje zmogljivosti zajema modul za „odkrivanje in vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi“.

(13) Oskrba ponesrečenca (prva pomoč in stabilizacija) od takrat, ko se ga najde, do predaje.

(14) Ob upoštevanju zdravstvenih in veterinarskih licenčnih pogojev.

(15) Živih oseb.

(16) Osnovna zmogljivost; večje zmogljivosti zajema modul za „odkrivanje in vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi“.

(17) Oskrba ponesrečenca (prva pomoč in stabilizacija) od takrat, ko se ga najde, do predaje.

(18) Ob upoštevanju zdravstvenih in veterinarskih licenčnih pogojev.

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Sklep 2014/762/EU	Sklep (EU) 2019/1310	Ta sklep
Člen 1		Člen 1
Člen 2		Člen 2
Člen 3		Člen 3
Člen 4		Člen 4
Člen 5		Člen 5
Člen 6		Člen 6
Člen 7		Člen 7
Člen 8		Člen 8
Člen 9		Člen 9
Člen 10		Člen 10
Člen 11		Člen 11
Člen 12		Člen 12
Člen 13		Člen 13
Člen 14		Člen 14
Člen 15		–
Člen 16		Člen 15 Člen 16
Člen 17		–
Člen 18		Člen 20
Člen 19		Člen 21
Člen 20		Člen 22
Člen 21		Člen 23
Člen 22		–
Člen 23		–
Člen 24		–
Člen 25		–
člen 26(1) člen 26(2)		člen 24(1) člen 24(2)
Člen 27		Člen 26
člen 28(1)		–
člen 28(2)		Člen 27
člen 28(3)		–
Člen 29		Člen 29
Člen 30		–
Člen 31		člen 24(5)
člen 32(1)		člen 24(1) člen 24(2)
člen 32(2)		–
člen 32(3)		člen 28(2)
člen 32(4)		člen 24(3)
člen 32(5)		–
člen 33(1)		člen 31(1)
člen 33(2)		–
člen 33(3)		člen 31(2)
člen 34(1) člen 34(2)		člen 32(1) člen 32(2)
člen 34(3)		–
člen 34(4)		–
Člen 35		Člen 35
Člen 36		Člen 39
Člen 37		Člen 40
Člen 38		Člen 42
člen 39(1) člen 39(2)		Člen 43
člen 39(3)		člen 45(1)
člen 39(4)		Člen 44
Člen 40		Člen 46
Člen 41		Člen 47
Člen 42		Člen 48
Člen 43		Člen 49
Člen 44		Člen 50
Člen 45		Člen 51
Člen 46		Člen 52
Člen 47		člen 53(2)
člen 48(1)		člen 53(1)
člen 48(2)		člen 54(1)
člen 48(3)		člen 54(10)
člen 48(4)		–
člen 48(5)		člen 54(1)
člen 48(6)		člen 54(3)
člen 49(1)		člen 54(4)
člen 49(2)		člen 54(5)
člen 49(3)		člen 54(2)
člen 50(1) člen 50(2) člen 50(5)		–
člen 50(3)		člen 54(6)
člen 50(4)		člen 54(7)
člen 51(1)		člen 53(1)
člen 51(2)		–
člen 51(3)		člen 53(4)
Člen 52		–
člen 53(1)(a) člen 53(1)(b) člen 53(1)(c) člen 53(1)(d) člen 53(1)(e) člen 53(1)(g) člen 53(2) člen 53(3) člen 53(4)		Člen 55
člen 53(1)(f)		–
člen 53(5)		člen 53(3)
Člen 54		–
Člen 55		Člen 56
Člen 56		Člen 57
Člen 57		Člen 58
Člen 58		Člen 59
Priloga I		Priloga I
Priloga II		Priloga II
Priloga III		Priloga III
Priloga IV		–
Priloga V		Priloga V
Priloga VI		–
Priloga VII		Priloga VI
Priloga VIII		–
Priloga IX		Priloga VII
	Člen 1	Člen 1
	Člen 2	Člen 19
	Člen 3	Člen 34
	Člen 4	Člen 41
	Člen 5	Člen 35
	Člen 6	Člen 37
	Člen 7	–
	Člen 8	Člen 38
	Člen 9	Člen 46
	Člen 10	Člen 17
	Člen 11	–
	Člen 12	Člen 44
	Člen 13	Člen 59

Ime		Priimek
Ulica		Kraj
Poštna številka
Telefon	Telefaks		E-naslov

Ustanova
Ulica
Kraj
Poštna številka
	Vodja operativne službe pri organizaciji kontaktne točke	Kontaktna oseba za tehnična vprašanja	Lokalni varnostni uradnik za registracijo
Priimek
Ime
Telefon
Telefaks
E-naslov

	______________________________	(podpis)
	______________________________	(datum)

	______________________________	(podpis)
	______________________________	(datum)

Modul	Število modulov, ki so sočasno na voljo za napotitev
LIGHT USAR (angl. Light urban search and rescue – Iskanje in reševanje v mestih majhnega obsega)	3
MEDEVAC HID (angl. Medical aerial evacuation of highly infectious diseases patients – Medicinska evakuacija pacientov z zelo nalezljivimi boleznimi po zraku)	2
CHP (angl. Cultural Heritage Protection – Varstvo kulturne dediščine)	2
EES (angl. Emergency Energy Supply – Oskrba z električno energijo v izrednih razmerah)	2
T&L (angl. Transport and logistics – Prevoz in logistika)	2
Odziv na dogodke onesnaženja obalnih in sladkih voda	2
Iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev v gorah	3
Iskanje pogrešanih v jamah in reševanje ponesrečencev iz jam	3
Dekontaminacija kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi	2
Zmogljivost za postavitev mostov	2
HCP (angl. High capacity pumping – Črpanje vode velike zmogljivosti)	20
MUSAR (angl. Medium urban search and rescue – Iskanje in reševanje v mestih srednjega obsega – en modul za nizke temperature)	4
WP (angl. Water purification – Čiščenje vode)	6
FFFP (angl. Aerial forest firefighting using planes – Gašenje gozdnih požarov z letali)	2
ES (angl. Emergency shelter – Zasilno zatočišče)	4
HUSAR (angl. Heavy urban search and rescue – Iskanje in reševanje v mestih velikega obsega)	4
CBRNDET (angl. CBRN detection and sampling – Odkrivanje ter vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi)	6
GFFF (angl. Ground forest firefighting – Gašenje gozdnih požarov s tal)	4
GFFF-V (angl. Ground forest firefighting using vehicles – Gašenje gozdnih požarov z vozili)	15
CBRNUSAR (angl. USAR in CBRN conditions – Iskanje in reševanje v urbanih okoljih v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti)	2
FC (angl. Flood containment – Obvladovanje poplav)	2
FRB (angl. Flood rescue using boats – Reševanje s čolni v primeru poplav)	2
MEDEVAC (angl. Medical aerial evacuation of disaster victims – Medicinska evakuacija žrtev nesreč po zraku)	2
FFFH (angl. Aerial forest firefighting using helicopters – Gašenje gozdnih požarov s helikopterji)	2
Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 1 fiksna (ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 1: ambulantna urgentna oskrba – fiksna)	15
Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 1 mobilna (ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 1: ambulantna urgentna oskrba – mobilna)	6
Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 2 (ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 2: bolnišnična urgentna kirurška oskrba)	6
Ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 3 (ekipa za nujno medicinsko pomoč, tip 3: bolnišnična oskrba napotenih pacientov)	1

Ekipa za tehnično pomoč in podporo	Cilj
TAST (angl. Technical Assistance and Support Team – Ekipa za tehnično pomoč in podporo)	2

Druga odzivna zmogljivost	Število drugih odzivnih zmogljivosti, ki so sočasno na voljo za napotitev
Ekipe za ocenjevanje opeklin	2
Prevoz in logistika (neletalske konfiguracije)	2
Odkrivanje onesnaženja (na morju, obale, v notranjosti)	2
Odziv na dogodke onesnaženja obale in v notranjosti (odstranjevanje onesnaženja na kopnem, ravnanje z odpadki in prostoživečimi živalmi, prekritimi z nafto)	2
Pošiljke pomoči in druge vrste pomoči v naravi	po potrebi
Ekipe za iskanje pogrešanih v vodi in reševanje ponesrečencev iz vode	2
Ekipe s posebno opremo za iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev, npr. iskalni roboti	2
Sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova	2
Ekipe za odziv na pomorske incidente	2
Ekipe s področja gradbene tehnike za izvedbo ocen škode in varnosti, ocen stavb, ki jih je treba porušiti/popraviti, ocen infrastrukture, kratkotrajnega podpiranja	2
Pomoč pri evakuaciji: vključno z ekipami za upravljanje informacij in logistiko	2
Gašenje požarov: svetovalne ekipe / ekipe za oceno	2
Mobilni laboratoriji za nevarnosti za okolje	2
Komunikacijske ekipe ali platforme za hitro ponovno vzpostavitev komunikacij na odročnih območjih	2
Letala za zračne reševalne prevoze pri zdravstveni evakuaciji in helikopter za zdravstveno evakuacijo, ločeno za po Evropi in po svetu	2
Dodatne zmogljivosti za zatočišča: enote za 250 oseb (50 šotorov), vključno s samozadostno enoto za osebje za oskrbo	100
Odziv na dogodke onesnaženja na morju (na morju, težka oprema, plovila za odstranjevanje)	2
Ekipe za nujno medicinsko pomoč za specializirano oskrbo	8
Mobilni laboratoriji za biološko varnost	4
Stalna inženirska zmogljivost	2
Druge odzivne zmogljivosti za odpravljanje ugotovljenih tveganj	po potrebi