|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/646 |
28.3.2025 |
SKLEP SVETA (EU) 2025/646
z dne 27. marca 2025
v podporo olajševanju uspešnega izida pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2026
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje (Strategija EU proti širjenju orožja za množično uničevanje iz leta 2003), v kateri je podpora Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT) opredeljena kot prva prednostna naloga za ukrepanje na mednarodni ravni ter ki poziva k ohranitvi celovitosti in vsesplošne uporabe NPT, sporazumov Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) o nadzornih ukrepih ter protokolov, priloženih NPT in sporazumom IAEA o nadzornih ukrepih. |
|
(2) |
V skladu z Globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016 ter Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje iz leta 2003 ukrepi Unije še naprej temeljijo na prepričanju, da je večstranski pristop k varnosti, vključno z razoroževanjem in neširjenjem orožja, najboljši način za ohranjanje mednarodnega reda ter zagotavljanje spoštovanja, izvajanja in krepitve večstranskih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja. |
|
(3) |
Strateški kompas za varnost in obrambo, ki ga je Svet sprejel 21. marca 2022, v okviru širše zaveze glede zagovarjanja, podpore in nadaljnjega spodbujanja okvira za razoroževanje, neširjenje orožja in nadzor nad oborožitvijo, odraža skupno zavezo, da bo še naprej podpiral osrednjo vlogo NPT in poudarjal, da je treba izvajati vse obveznosti, ki izhajajo iz nje, ter izvajanje zavez prejšnjih preglednih konferenc pogodbenic NPT, vključno s potrebo po konkretnem napredku pri celovitem izvajanju člena VI NPT, s končnim ciljem popolne odprave jedrskega orožja. |
|
(4) |
Unija dejavno sodeluje v sedanjem ciklu pregleda NPT. Sedanji cikel se bo zaključil z enajsto pregledno konferenco pogodbenic NPT, ki bo aprila in maja 2026 v New Yorku. |
|
(5) |
Unija obravnava NPT kot temelj globalnega režima neširjenja jedrskega orožja, glavno podlago za nadaljevanje jedrskega razoroževanja v skladu s členom VI Pogodbe in pomemben element pri nadaljnjem razvoju uporabe jedrske energije v miroljubne namene. V zvezi s tem je Svet sprejel Skupno stališče 2005/329/SZVP (1), Sklep 2010/212/SZVP (2), sklepe o deveti pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (3) in sklepe o deseti pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (4). |
|
(6) |
Unija se dosledno zavzema za večjo vključenost in nadaljnji razvoj regionalnega pristopa, sprejetega v prejšnjem ciklu pregleda, v okviru razprav o nadaljnji krepitvi postopka pregleda NPT – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Unija podpira dejavnosti, namenjene omogočanju uspešnega izida pregledne konference Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) leta 2026, in sicer s spodbujanjem večje vključenosti in utrjevanja regionalnega pristopa v sedanjem ciklu pregleda, hkrati pa zagovarja in ohranja celovitost NPT z uravnoteženim poudarkom na njenih treh enako pomembnih stebrih, ki se vzajemno krepijo: jedrskem razoroževanju, neširjenju jedrskega orožja in uporabi jedrske energije v miroljubne namene.
2. Za uresničitev cilja iz odstavka 1 Unija podpira projekt v zvezi s pregledno konferenco leta 2026 z naslednjimi dejavnostmi:
|
(a) |
organizacija največ štirih regionalnih srečanj v afriški, azijsko-pacifiški, latinskoameriški in karibski regiji ter na Bližnjem vzhodu; |
|
(b) |
organizacija dveh spremljajočih dogodkov, enega na osemdesetem zasedanju Prvega odbora Generalne skupščine Združenih narodov in drugega med pregledno konferenco NPT leta 2026, da bi se seznanili z rezultati in sklepi navedenih regionalnih srečanj, ter |
|
(c) |
podpora in zagotovitev sodelovanja na pregledni konferenci NPT leta 2026 s sponzoriranjem enega delegata iz kapitala iz čim več držav pogodbenic, najmanj pa treh. |
Ta projekt je opisan v Prilogi.
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).
2. Za izvajanje projekta iz člena 1(2) skrbi Urad Združenih narodov za razorožitev (UN-ODA).
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projekta iz člena 1(2) je 988 941,12 EUR.
2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.
3. Komisija nadzira ustrezno upravljanje referenčnega finančnega zneska iz odstavka 1. V ta namen z UN-ODA sklene sporazum o financiranju. V sporazumu o financiranju se določi, da mora UN-ODA zagotoviti prepoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovi višini.
4. Komisija si prizadeva, da bi sporazum o financiranju iz odstavka 3 sklenila čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Komisija o morebitnih težavah pri tem postopku ter o datumu sklenitve sporazuma o financiranju obvesti Svet.
Člen 4
1. Visoki predstavnik poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi UN-ODA. Poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet.
2. Komisija poroča o finančnih vidikih izvajanja projekta iz člena 1(2).
Člen 5
1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
2. Ta sklep preneha veljati 18 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3). Vendar, če v navedenem obdobju noben sporazum o financiranju ni sklenjen, sklep preneha veljati šest mesecev po datumu začetka veljavnosti.
V Bruslju, 27. marca 2025
Za Svet
predsednica
P. HENNIG-KLOSKA
(1) Skupno stališče Sveta 2005/329/SZVP z dne 25. aprila 2005 o Konferenci za pregled pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, leta 2005 ( UL L 106, 27.4.2005, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/compos/2005/329/oj).
(2) Sklep Sveta 212/2010/SZVP z dne 29. marca 2010 o stališču Evropske unije na pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja za leto 2010 ( UL L 90, 10.4.2010, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/212/oj).
(3) Sklepi Sveta o deveti pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Dokument Sveta ST 8079/15.
(4) Sklepi Sveta o deseti pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Dokument Sveta ST 13243/21.
PRILOGA
Olajševanje uspešnega izida pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2026
Ozadje
Trenutni izzivi za Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) so dobro znani in resni. V sedanjem geostrateškem okolju so se povečale ravni tveganja, vključno s tveganjem uporabe jedrskega orožja in jedrskega konflikta. Pojavljajo se znaki morebitne nove jedrske oboroževalne tekme. Geostrateške razmere spodbujajo dejavnike širjenja jedrskega orožja, v regionalne krize, pri katerih obstaja možnost uporabe jedrskega orožja, pa bi se lahko vključile države z jedrskim orožjem, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice.
Vendar je veljava NPT še vedno splošno priznana in spoštovana, obstaja pa tudi skupna ozaveščenost o pomenu krepitve te pogodbe in njenega postopka pregleda. Uspeh na pregledni konferenci NPT leta 2026 je realističen in dosegljiv, vendar bodo zanj potrebna obsežna posvetovanja in upoštevanje prednostnih nalog čim širšega kroga držav pogodbenic ter različnih deležnikov v državah pogodbenicah, zlasti tistih, ki v preteklosti morda niso bile tesno udeležene pri NPT.
NPT se je skozi petdeset let svojega obstoja izkazala za trdno in prilagodljivo. Ta pogodba ostaja najbolj upoštevan večstranski sporazum o razoroževanju iz štirih ključnih razlogov:
|
— |
njene pravno zavezujoče obveznosti glede jedrskega razoroževanja, tudi za pet držav z jedrskim orožjem; |
|
— |
njeni preverljivi zaščitni ukrepi za neširjenje orožja, ki jih nadzoruje Mednarodna agencija za atomsko energijo; |
|
— |
njena obveznost, da spodbuja miroljubne koristi jedrske znanosti in tehnologije, vključno s prizadevanji za trajnostni razvoj, ter |
|
— |
njeno skoraj univerzalno članstvo, saj se je pogodbi pridružilo 191 držav, kar pomeni, da so njene določbe zavezujoče za veliko večino mednarodne skupnosti. |
Od neomejenega podaljšanja veljavnosti NPT leta 1995 so se na zaporednih preglednih konferencah vsakih pet let iskali načini za okrepitev izvajanja te pogodbe, vključno s praktičnimi ukrepi in akcijskim načrtom, da bi končno vzpostavili svet brez jedrskega orožja. Na preglednih konferencah NPT v letih 1995, 2000 in 2010 so bili sprejeti sklopi zavez in obveznosti, ki so okrepili izvajanje te pogodbe v vseh njenih treh „stebrih“ – razoroževanju, neširjenju orožja in miroljubni uporabi – ter ojačali t. i. veliki dogovor, ki je v središču pogodbe.
Vendar pa na preglednih konferencah NPT v letih 2015 in 2022 ni bil dosežen dogovor o vsebinskem sklepnem dokumentu. Posledično je NPT na razpotju.
Uspeh pregledne konference leta 2026 bo okrepil vlogo NPT kot temelja globalnega režima neširjenja jedrskega orožja, glavno podlago za nadaljevanje jedrskega razoroževanja v skladu s členom VI in pomemben element pri razvoju uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Ključnega pomena bo pri poudarjanju in krepitvi njene trajne vrednosti, njene vloge kot dejanskega večstranskega pogajalskega telesa o vseh vprašanjih, povezanih z jedrskim orožjem, in njenih oprijemljivih koristi za varnost.
Za uspešno pregledno konferenco bo potreben uravnotežen pristop k vsem trem stebrom NPT. Prav tako bo treba priprave začeti dovolj zgodaj pred konferenco, velikega pomena pa bo tudi predsednik, ki bo razumel razlike med stališči vseh držav pogodbenic in ki si bo pridobil njihovo zaupanje. Reden dialog med državami pogodbenicami ter imenovanim predsednikom in njegovim uradom o tem, kako premagati ovire za uspeh v letu 2026, je bistven in je bil osrednjega pomena za pripravo končnega sklepnega dokumenta v letu 2022, s katerim so se strinjale vse države razen ene, ne glede na zahtevno mednarodno okolje.
To je mogoče najbolje doseči z regionalnim sodelovanjem in sodelovanjem na terenu na najvišji možni ravni, pa tudi s strokovnjaki v Ženevi, New Yorku in na Dunaju. Nosilci odločanja v prestolnicah in različnih vladnih subjektih imajo jasen interes za ohranitev močne NPT, ne glede na to, ali gre za poslance, jedrske regulatorje ali razvojne agencije in ministrstva za obrambo. Ključni korak je razumevanje stališč teh različnih deležnikov in doseganje podpore med njimi.
Imenovani predsednik je v okviru desetega cikla pregleda NPT pred pregledno konferenco leta 2022 ob velikodušni podpori Evropske unije opravil vrsto regionalnih posvetovanj v azijsko-pacifiški regiji, Afriki in Latinski Ameriki. Države teh regij so posvetovanja odločno pozdravile, saj zanje pomenijo, da imajo lahko strokovnjaki, ki svoje delo opravljajo v prestolnicah, neposreden stik z vodstvom Pripravljalnega odbora, in da imajo države, ki nimajo sredstev za vzdrževanje velikih delegacij v New Yorku, Ženevi ali na Dunaju, možnost dialoga, zanje pa so tudi pomembne priložnosti za obravnavo ključnih regionalnih prednostnih nalog. Ta posvetovanja so z vzpostavitvijo dvosmernega pogovora med imenovanim predsednikom in regionalnimi vladami postavila temelje za podporo vseh držav pogodbenic razen ene osnutku sklepnega dokumenta iz leta 2022.
Za smiseln in uspešen izid pregledne konference leta 2026 bodo podobno potrebni tudi raznoliki in vključujoči pristopi, vključno z udeležbo delegacij iz čim več držav pogodbenic, zlasti delegacij iz prestolnic, ki prej morda niso mogle sodelovati. Ob predpostavki, da so pogajanja o neširjenju jedrskega orožja in razoroževanju uspešnejša in trajnejša, kadar pogovori omogočajo raznolika mnenja in poglede držav, projekt predlaga sponzorski program.
Ta neto korist za pregledno konferenco se lahko doseže s sponzoriranjem potovanj delegatov, ki se sicer ne bi mogli udeležiti konference, iz njihovih prestolnic. S tem bi ohranili povezavo med dosegom regionalnih posvetovanj na terenu vse do pregledne konference v New Yorku ter s tem potencial za inovativnejše in učinkovitejše pristope k obstoječim izzivom.
1. Namen in cilji projekta
Namen projekta je pomagati pri uspešni pregledni konferenci leta 2026, ki bo okrepila izvajanje NPT v vseh treh njenih stebrih. Projekt želi doseči ta cilj z vrsto posvetovanj v regionalnih prestolnicah, ki bodo a) prispevala k ozaveščanju deležnikov s sedežem v prestolnicah o ključnih vprašanjih, s katerimi se sooča ta pogodba, ter b) zagotovila, da bo vodstvo pregledne konference leta 2026 oblikovalo podrobno razumevanje prednostnih nalog in pomislekov vseh držav pogodbenic. Tak pristop bi temeljil na večinoma uspešnem regionalnem pristopu, sprejetem v zadnjem ciklu pregleda, čeprav s širšim krogom deležnikov.
Glavni cilji:
|
1. |
Pridobiti vpogled in razumevanje v zvezi s pomisleki in prednostnimi nalogami za cikel pregleda NPT 2026 med različnimi deležniki v vseh državah pogodbenicah, tudi z zagotavljanjem vključenosti in raznolikosti sodelovanja na pregledni konferenci. |
|
2. |
Povečati ozaveščenost o ovirah, pa tudi potencialnih področjih konvergence, na podlagi številnih ugodnosti, ki jih zagotavlja NPT, med drugim z vključitvijo več in bolj raznolikih glasov, na primer tehničnih strokovnjakov iz regulativnih agencij in fakultet za znanost, pa tudi oblikovalcev politik, kot so poslanci, ob ustreznem upoštevanju zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med strokovnjaki in udeleženci. |
|
3. |
Ustvariti zaupnost in vzpostaviti zaupanje med državami in imenovanim predsednikom, da bi tako vzpostavili močen odnos, potreben za pregledno konferenco, da bi zagotovili uspešen izid. |
|
4. |
Države v času pred pregledno konferenco spodbujati k prožnosti in pripravljenosti na kompromise ter iskati ideje o tem, kako najti skupne točke in preseči razhajanja. |
|
5. |
Pripraviti prispevke za strategijo za uspešen izid pregledne konference leta 2026, vključno z razmislekom o inovativnih zamislih o tem, kakšen bi bil možen rezultat, ki bi zagotavljal okrepljeno izvajanje NPT. |
2. Dejavnosti
2.1 Regionalna posvetovanja
2.1.1 Namen
Namen vsakega regionalnega srečanja je izboljšati razumevanje trenutnega stanja, obravnavati možnosti za skupno delovanje, iskati rešitve in ustvarjati vezi, da bi lažje uspešno zaključili pregledno konferenco NPT 2026.
2.1.2 Teme
Regionalna srečanja v azijsko-pacifiški regiji, Afriki ter Latinski Ameriki in na Karibih bodo zajemala vse tri stebre NPT in obravnavala glavna vprašanja, ki zadevajo NPT in njene države pogodbenice, in sicer na podlagi posvetovanj na sejah Pripravljalnega odbora NPT ter ob upoštevanju regionalnih prednostnih nalog in pomislekov. Vprašanja med drugim vključujejo: izvajanje zavez, sprejetih v prejšnjih ciklih pregleda; premoščanje razhajanj glede tega, kako ustvariti in ohranjati svet brez jedrskega orožja; krepitev režima neširjenja jedrskega orožja; dostop do ugodnosti uporabe jedrske tehnologije v miroljubne namene, tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ter utrjevanje procesa pregleda NPT.
Regionalno srečanje držav pogodbenic NPT na Bližnjem vzhodu bi zajemalo vse tri stebre NPT. Poleg tega bi na njem obravnavali izvajanje resolucije NPT iz leta 1995 o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu. Nedavni dogodki, kot so nedavno dogajanje v regiji ali konferenca o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, ki jo je pooblastila Generalna skupščina ZN, in izzivi, ki bi jih to vprašanje lahko prineslo za uspešen izid v letu 2026, upravičujejo tak pristop.
2.1.3 Oblika
Regionalna srečanja bodo temeljila zlasti na interaktivnih posvetovanjih. Imenovani predsednik bo imel na vsakem regionalnem srečanju priložnost predstaviti trenutno stanje cikla pregleda. Državam bo nato zastavljena vrsta vprašanj, da bi spodbudili interaktivno sodelovanje v obliki vprašanj in odgovorov.
Na srečanjih bodo uporabljeni tudi forumi regionalnih strokovnjakov, ki bodo ustvarjali razprave in zamisli.
Enaka oblika bi se uporabila za dodatna srečanja z nevladnimi deležniki.
Sodelovanje bi bilo usmerjeno tako na raven strokovnjakov kot na raven nosilcev odločanja.
2.1.4 Kraj
Regionalna srečanja so zasnovana tako, da pri pripravah na pregledno konferenco leta 2026 podpirajo interakcijo med vladami iz specifičnih regij. Predlagana so naslednja štiri regionalna srečanja:
|
Države iz regij oziroma podregij: |
Predlagani kraj: |
|
Afrika (2025) |
Adis Abeba |
|
Latinska Amerika/Karibi (2026) |
Ciudad de México |
|
azijsko-pacifiška regija (2025) |
Bangkok |
|
Bližnji vzhod (2026) |
Aman |
2.1.5 Termini
Vsa štiri regionalna srečanja bodo potekala v desetmesečnem obdobju med junijem 2025 in marcem 2026. Natančne termine in zaporedje (tj. vrstni red zadevnih regij) regionalnih srečanj bo določila izvajalska agencija v posvetovanju z imenovanim predsednikom pregledne konference in EU ter ob upoštevanju koledarja ZN za razorožitev. Vsako regionalno srečanje bo trajalo največ dva dni.
2.1.6 Odgovornosti izvajalske agencije
Priprava vsebine:
|
|
Izvajalska agencija bo ob posvetovanju z imenovanim predsednikom pregledne konference NPT leta 2026 pripravila vsebino regionalnih srečanj in dnevni red ter izbor govornikov/strokovnjakov. |
Logistika in podpora srečanj:
|
|
Izvajalska agencija bo skupaj z regionalnimi državami gostiteljicami poskrbela za logistično izvedbo (rezervacija prostorov, organizacija cateringa, avdio-vizualna oprema, potovalni aranžmaji za udeležence in strokovnjake itd.) regionalnih srečanj. |
2.2 Sponzoriranje
2.2.1 Namen
Podpreti in zagotoviti udeležbo s sponzoriranjem ene osebe na delegacijo iz čim več držav pogodbenic in najmanj treh držav pogodbenic na pregledni konferenci NPT leta 2026, vključno z zagotavljanjem udeležbe delegatov iz prestolnic, za katere to običajno ni bilo mogoče.
2.2.2 Pristop/merila
Sponzorirani delegati bi bili izbrani iz najmanj razvitih držav, držav prejemnic uradne razvojne pomoči (na podlagi seznama Odbora za razvojno pomoč z zadevnimi državami) ali malih otoških držav v razvoju. Dodatna merila za sponzorski program bosta pravična regionalna zastopanost in enakost spolov.
2.2.3 Odgovornosti izvajalske agencije
Izvajalska agencija bo zagotovila potrebno ureditev za potne stroške in dnevnice za udeležbo izbranih delegatov.
2.3 Spremljevalna dogodka
2.3.1 Namen
Eden od spremljevalnih dogodkov naj bi potekal v okviru Prvega odbora (UNGA80), drugi pa ob robu same pregledne konference leta 2026.
2.3.2 Teme
Prvi spremljevalni dogodek v okviru Prvega odbora UNGA80 naj bi zagotovil uvod in pregled stanja dveh regionalnih posvetovanj, ki bosta potekali v tej fazi. To bi vključevalo poročilo imenovanega predsednika o delu, opravljenem v tej fazi, vključno z morebitnimi predhodnimi rezultati. Drugi spremljevalni dogodek, ki bo potekal med samo pregledno konferenco, bi bil namenjen izmenjavi končnih rezultatov in sklepov. Da bi povečali učinek ugotovitev, bi moral ta spremljevalni dogodek potekati v zgodnji fazi pregledne konference, po možnosti v prvem tednu.
2.3.3 Oblika
Imenovani predsednik bo pogodbenice obveščal o razvoju in ugotovitvah ter okvirno opisal izzive in priložnosti in predlagal morebitne pristope. Dogodek bi vključeval interaktivna srečanja za vprašanja in odgovore med imenovanim predsednikom in udeleženci, na katerih bi sodelovali delegati iz držav pogodbenic in civilna družba.
2.3.4 Kraj
Sedež ZN (New York)
2.3.5 Odgovornosti izvajalske agencije
Priprava vsebine:
|
|
Izvajalska agencija bo ob posvetovanju z imenovanim predsednikom pripravila vsebino spremljevalnih dogodkov, pa tudi dnevni red in izbor govornikov/strokovnjakov. |
Logistika in konferenčne storitve:
|
|
Izvajalska agencija bo izvajala logistično ureditev (rezervacija prostorov, organizacija cateringa, avdiovizualna oprema). |
3. Prepoznavnost EU
Izvajalska agencija sprejme vse ustrezne ukrepe za seznanitev javnosti s tem, da je ta projekt financirala Evropska unija. Podpora Unije bo izpostavljena v javnih in nejavnih predstavitvah in poročanju imenovanega predsednika. Na podporo Unije bo opozorjeno tudi v vabilih in drugih pisnih materialih, namenjenih udeležencem različnih dejavnosti. Izvajalska agencija bo zagotovila, da bo Unija predstavljena v vseh dogodkih, podprtih v okviru tega projekta.
4. Izvajalska agencija
Urad Združenih narodov za razorožitev (Oddelek za neširjenje orožja za množično uničevanje).
5. Osebje – projektno osebje: Upravna podpora svetovalca na ravni B/C in s krajšim delovnim časom na ravni G-5
Glede na omejeno število zaposlenih v Oddelku UN-ODA za neširjenje orožja za množično uničevanje je predvideno, da bo za nadzor vsebinskih in upravnih/organizacijskih vidikov projekta potrebna podpora svetovalca na ravni B/C (enakovredno članu osebja P3) in s krajšim delovnim časom na ravni G-5. To bo vključevalo pripravo dnevnih redov in potrebnega gradiva regionalnih srečanj, opredelitev in poznejšo razčlenitev stališč udeležencev, pripravo povzetkov srečanj in pripravo prispevkov za končno poročilo. Poleg tega bo podporno osebje odgovorno za logistične ureditve, vključno z rezervacijo prostorov in ureditvijo potovanj za udeležence in strokovnjake.
Zadevna člana osebja bosta poročala vodji Oddelka za neširjenje orožja za množično uničevanje.
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/646/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)