European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2025/535

21.3.2025

UREDBA (EU) 2025/535 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. marca 2025

o vzpostavitvi instrumenta za reforme in rast za Republiko Moldavijo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija temelji na vrednotah iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), med katerimi so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic. Te vrednote so del pristopnih meril, ki so bila določena na zasedanju Evropskega sveta v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila) in pogojujejo upravičenost do članstva v Uniji.

(2)

Širitveni proces Unije temelji na uveljavljenih merilih, poštenih in doslednih pogojih ter načelu lastnih dosežkov. Še naprej je bistvena trdna zavezanost pristopu, pri katerem se daje prednost temeljnim prvinam, to pa pomeni, da se je treba osredotočiti tako na pravno državo, temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij in reforme javne uprave kot tudi na gospodarska merila. Pri Republiki Moldaviji (Moldavija) je napredek odvisen od tega, ali izvede potrebne reforme za uskladitev s pravnim redom Unije.

(3)

Širitev Unije je geostrateška naložba v mir, varnost in stabilnost, kar je pokazala tudi vojna agresija Rusije proti Ukrajini. Unija je polno in nedvoumno zavezana perspektivi članstva Moldavije v Uniji. Usmeritev in zavezanost Moldavije Uniji sta močan izraz njene strateške izbire in pripadnosti skupnosti vrednot. Pot Moldavije do članstva v EU mora biti trdno utemeljena v oprijemljivem in konkretnem napredku pri reformah.

(4)

V skupnem interesu Unije in Moldavije je, da se okrepijo prizadevanja za reforme političnih, pravnih in gospodarskih sistemov Moldavije z namenom, da v prihodnosti postane članica Unije, in da se podpre njen pristopni proces. Možnost članstva v Uniji ima močen preobrazbeni učinek, ki vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe ter prispeva h krepitvi odpornosti Moldavije.

(5)

Nekatere prednosti članstva v Uniji je treba omogočiti že pred pristopom. Gospodarsko zbliževanje je v središču teh prednosti. Trenutno je stopnja zbliževanja Moldavije v smislu BDP na prebivalca, izražena v standardih kupne moči, še vedno nizka, in sicer 29 % povprečja Unije, ter ne napreduje dovolj hitro. Upoštevati bi bilo treba tudi pomemben prispevek moldavske diaspore k socialnemu in gospodarskemu razvoju Moldavije.

(6)

Ker so se pristopna pogajanja z Moldavijo začela junija 2024, je pomembno, da se Moldaviji zagotovi potrebna podpora na njeni poti do članstva. Poleg tega je pomembno, da je ta podpora na ravni, primerljivi z ravnmi, ki so jih deležne druge države kandidatke, s katerimi so se začela pristopna pogajanja, in da se zagotovi ustrezna sredstva.

(7)

Za izvajanje načrta za rast za Moldavijo je potrebno ustrezno financiranje v okviru novega namenskega finančnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: instrument). Instrument je namenjen pomoči državi pri izvajanju reform za trajnostno gospodarsko rast in napredek na področju temeljnih prvin širitvenega procesa.

(8)

Glede na nepravično rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, ki je močno vplivala na varnost, gospodarstvo in možnosti preživljanja državljanov Moldavije, ter glede na trenutne hibridne napade brez primere na državo in njene demokratične institucije bi moral biti cilj instrumenta podpreti Moldavijo pri soočanju s ključnimi izzivi, zlasti v gospodarstvu, energetiki ter prehranskih in vrednostnih verigah. Primerno je, da se s tem instrumentom Moldaviji pravočasno zagotovi podpora in ji omogoči, da okrepi svojo odpornost proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju v svojo suverenost, demokratične procese in institucije.

(9)

Da bi dosegli cilje načrta za rast za Moldavijo, bi bilo treba v zvezi z naložbenimi področji posebno pozornost nameniti sektorjem, ki bodo verjetno ključni multiplikatorji socialnega in gospodarskega razvoja: povezljivost, infrastruktura, vključno s trajnostnim prometom, razogljičenje, energija, zeleni in digitalni prehod, kmetijstvo in živilska industrija, razvoj podeželja, pa tudi izobraževanje, udeležba na trgu dela ter razvoj znanj in spretnosti, s posebnim poudarkom na otrocih in mladih ter dvigu življenjskega standarda po vsej državi.

(10)

Instrument bi moral temeljiti na pridružitvenem načrtu za Moldavijo ter delovanju gospodarskega in naložbenega načrta za vzhodno partnerstvo v Moldaviji, s katerim so se naložbe usmerjale v kritične sektorje, kot so povezljivost, energijska učinkovitost in energetska varnost, razvoj podjetij in konkurenčnost, nasedle naložbe pa preprečevale. Boljši dostop do enotnega trga Unije z izvajanjem poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, izboljšano infrastrukturo in sodelovanjem v programih in politikah Unije, pod pogojem, da se Republika Moldavija uskladi z ustreznimi pravili enotnega trga Unije, bo prinesel takojšnje in oprijemljive socialno-ekonomske koristi.

(11)

Trajnostna prometna infrastruktura je bistvena za izboljšanje povezljivosti med Moldavijo in Unijo in bi morala prispevati k vključevanju Moldavije v prometno omrežje Unije. Komisija je v okviru revidiranega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) evropski prometni koridor Baltsko morje–Črno morje–Egejsko morje razširila na Moldavijo. TEN-T je referenca za financiranje trajnostne prometne infrastrukture, kar vključuje okolju prijazna prevozna sredstva, kot so železnice, ter digitalizacijo prometa. Čezmejni projekti energetske infrastrukture in medsebojne povezave z državami članicami in državami širitve Unije so bistveni za regionalno energetsko varnost in povezovanje znotraj Unije.

(12)

Instrument bi moral podpirati naložbe in reforme, ki spodbujajo pot Moldavije do digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe v skladu z vizijo EU za leto 2030, predstavljeno v sporočilu Komisije z dne 9. marca 2021, z naslovom „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“, tako da bi prispeval k vključujočemu digitalnemu gospodarstvu, ki bi koristilo vsem državljanom. Z instrumentom bi si morali prizadevati, da bi Moldavija lažje dosegla splošne in digitalne cilje glede na Unijo. Kot je Komisija navedla v svojem sporočilu z dne 15. junija 2023„Izvajanje nabora orodij za kibernetsko varnost omrežij 5G“, bi moral biti nabor orodij za kibernetsko varnost omrežij 5G referenca za financiranje Unije za zagotavljanje varnosti, odpornosti in zaščite celovitosti projektov digitalne infrastrukture v regiji.

(13)

Podpora v okviru instrumenta bi morala biti zagotovljena za izpolnitev splošnih in specifičnih ciljev na podlagi določenih meril in jasnih plačilnih pogojev. Ti splošni in specifični cilji bi se morali medsebojno dopolnjevati. Instrument bi moral podpirati proces širitve, tako da bi pospešil usklajevanje z vrednotami, zakoni, pravili, standardi, politikami in praksami Unije (pravni red) z namenom članstva v Uniji, postopno povezovanje Moldavije z enotnim trgom Unije ter njeno socialno-ekonomsko zbliževanje z Unijo. Instrument bi moral spodbujati tudi dobre sosedske odnose.

(14)

Poleg spodbujanja socialno-ekonomskega zbliževanja bi moral instrument pomagati pospešiti reforme, povezane s temeljnimi prvinami širitvenega procesa, med drugim s pravno državo, temeljnimi pravicami, tudi pravicami beguncev, pripadnikov manjšin, vključno z narodnimi manjšinami in Romi, ter pravicami lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI). Prav tako bi moral instrument pomagati izboljšati delovanje demokratičnih institucij in javne uprave, javna naročila, nadzor nad državno pomočjo in upravljanje javnih financ, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kakovostno izobraževanje in usposabljanje ter politike zaposlovanja, in zeleni prehod ter podnebne in okoljske cilje države.

(15)

Instrument bi moral Moldaviji pomagati pri pripravah na članstvo v Uniji v skladu z obstoječo metodologijo širitve.

(16)

Instrument bi moral dopolnjevati obstoječi gospodarski in finančni dialog, ne da bi pri tem ogrozil njegov domet, s čimer bi se okrepila gospodarsko povezovanje in priprava na večstranski nadzor Unije nad gospodarskimi politikami.

(17)

Instrument bi moral spodbujati načela razvojne učinkovitosti ob upoštevanju svoje dodatnosti in dopolnjevanja podpore, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije, ter si prizadevati za preprečevanje podvajanja in doseganje sinergije med pomočjo na podlagi te uredbe in drugimi oblikami pomoči – med drugim integriranih finančnih svežnjev, ki vključujejo tako izvozno kot razvojno financiranje –, ki jo zagotavljajo Unija, države članice, tretje države ter večstranske in regionalne organizacije in subjekti. Ključna je nadaljnja udeležba Moldavije v drugih programih financiranja Unije.

(18)

Komisija bi si morala v skladu z načelom vključujočih partnerstev prizadevati za to, da bi se v Moldaviji opravilo potrebno posvetovanje s parlamentom Moldavije, lokalnimi organi, v skladu z nacionalnim pravnim okvirom Moldavije, in z ustreznimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, in da bi bile tem deležnikom pravočasno na voljo ustrezne informacije, tako da bi lahko imeli dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju programov ter povezanih postopkov njihovega spremljanja.

(19)

Da bi podprli cilje instrumenta in da bi se povečale ustrezne zmogljivosti Moldavije za izvajanje programa reform, bi bilo treba še naprej zagotavljati tehnično pomoč ter pomoč pri čezmejnem sodelovanju.

(20)

Instrument bi moral zagotavljati skladnost s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, kot so določeni v členu 21 PEU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic, kot so zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in jih podpirati. Zagotoviti bi moral zlasti varstvo in uveljavljanje človekovih pravic ter pravne države.

(21)

Instrument bi moral spodbujati inovacije, raziskave in sodelovanje med akademskimi ustanovami in industrijo v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, pri čemer bi moral podpirati lokalne industrijske sektorje, še posebej lokalna mikro, mala in srednja ter zagonska podjetja.

(22)

Moldavija bi morala dokazati verodostojno zavezanost evropskim vrednotam, med drugim tako, da bi delovala v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije (SZVP), vključno z njenimi omejevalnimi ukrepi.

(23)

Pri izvajanju instrumenta bi bilo treba upoštevati strateško avtonomijo Unije ter strateške interese Unije in njenih držav članic ter vrednote, na katerih Unija temelji.

(24)

Dejavnosti v okviru instrumenta bi morale podpirati napredek pri doseganju socialnih, podnebnih in okoljskih standardov Unije ter ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti in Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji ter ne bi smele prispevati k degradaciji okolja ali povzročati škode okolju ali podnebju. Ukrepi, ki se financirajo v okviru instrumenta, bi morali biti v skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Moldavije, njenim nacionalno določenim prispevkom in ambicijo, da doseže podnebno nevtralnost do leta 2050. Instrument bi moral prispevati k blaženju podnebnih sprememb in sposobnosti prilagajanja njihovim škodljivim učinkom ter krepiti odpornost proti podnebnim spremembam. Financiranje prek instrumenta bi moralo zlasti spodbujati prehod na razogljičeno, podnebno nevtralno in proti podnebnim spremembam odporno krožno gospodarstvo.

(25)

Izvajanje te uredbe bi moralo slediti načeloma enakosti in nediskriminacije, kot sta opredeljeni v strategijah za Unijo enakosti. Pri tem bi bilo treba spodbujati in okrepiti enakost spolov in vključevanje, skrbeti za dejansko udeležbo žensk v postopkih odločanja ter opolnomočenje žensk in deklic ter si prizadevati za varstvo in spodbujanje človekovih pravic in njihovega polnega uživanja za vse ženske in deklice ter za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njima, pri čemer bi bilo treba upoštevati akcijski načrt EU za enakost spolov ter ustrezne sklepe Sveta in mednarodne konvencije. Poleg tega bi bilo treba to uredbo izvajati ob polnem spoštovanju evropskega stebra socialnih pravic, tudi kar zadeva varstvo otrok in pravice delavcev. Izvajanje instrumenta bi moralo biti skladno s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov in njenim protokolom ter zagotavljati dostopnost v okviru naložb in tehnične pomoči instrumenta v skladu z Direktivo (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(26)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast in pomena obravnavanja podnebnih ciljev in ciljev biotske raznovrstnosti v skladu z zavezami iz Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo (3) bi moral instrument prispevati k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podnebnim ciljem, 7,5 % proračunskih odhodkov v letu 2024 ter 10 % proračunskih odhodkov v letih 2026 in 2027 pa ciljem biotske raznovrstnosti. Vsaj 37 % nepovratne finančne podpore, vključno z oblikovanjem rezervacij, zagotovljene za naložbene projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo, ki je ena od regionalnih naložbenih platform iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi moralo biti namenjenih podnebnim ciljem. Ta znesek bi bilo treba izračunati z uporabo Rio označevalcev v skladu z obveznostjo EU, da OECD poroča o mednarodnem podnebnem financiranju, pa tudi obveznostmi na podlagi drugih mednarodnih sporazumov ali okvirov. Podnebni koeficienti EU, ki se uporabljajo v vseh programih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in so določeni v delovnem dokumentu služb Komisije „Arhitektura vključevanja podnebnih vprašanj v večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“, se bodo že junija 2025 uporabljali tudi za odhodke za podnebne ukrepe iz razdelka 6 večletnega finančnega okvira (Sosedstvo in svet). Instrument bo usklajen s pristopom drugih instrumentov iz razdelka 6, da bi zagotovili dosledno poročanje o podnebnih ukrepih v Moldaviji. Instrument bi moral podpirati dejavnosti, pri katerih so v celoti upoštevani podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije in načelo, da se ne škoduje bistveno.

(27)

Projekti se odobrijo v okviru naložbene platforme za sosedstvo po oceni Komisije in pozitivnem mnenju držav članic v odboru naložbene platforme za sosedstvo.

(28)

Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami in Moldavijo zagotoviti skladnost, usklajenost, doslednost in dopolnjevanje ter večjo preglednost in odgovornost pri zagotavljanju pomoči, tudi z izvajanjem ustreznih sistemov notranjih kontrol in politik za boj proti goljufijam. Osnovni pogoji za dodelitev podpore v okviru instrumenta bi moral biti, da Moldavija podpira in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, svobodnimi in poštenimi volitvami, svobodnimi, neodvisnimi in pluralnimi mediji, neodvisnim sodstvom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje vseh obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

(29)

Instrument bi bilo treba podpreti s sredstvi iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa), zlasti iz finančnih sredstev za vzhodno sosedstvo v višini 520 milijonov EUR v obliki nepovratne podpore in največ 1 500 milijonov EUR v obliki posojil za obdobje 2025-2027. Nepovratna podpora bi morala kriti 9 % rezervacij, potrebnih za posojila v višini 135 milijonov EUR, podporo Unije za projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo, kot je navedeno v členu 18(2) te uredbe, in dopolnilno podporo, vključno s podporo organizacijam civilne družbe in tehnično pomočjo. Nepovratno podporo bi bilo treba financirati iz sredstev, dodeljenih za geografski program za sosedstvo na podlagi člena 6(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/947. Uporabljati bi se morale vse določbe iz Uredbe (EU) 2021/947, razen če je v tej uredbi navedeno drugače.

(30)

Odločitve o sprostitvi sredstev iz člena 19(3) za podporo v obliki posojil bi bilo treba sprejeti v obdobju od 1. januarja 2025 do 30. junija 2029. Ta končni datum vključuje čas, ki ga Komisija potrebuje za oceno uspešnega izpolnjevanja zadevnih plačilnih pogojev in sprejetje poznejše odločitve o sprostitvi sredstev.

(31)

Da bi v največji možni meri izkoristili vzvod finančne podpore Unije za privabljanje dodatnih naložb in zagotovili nadzor Unije nad odhodki, bi bilo treba naložbe, ki podpirajo program reform, izvajati prek naložbene platforme za sosedstvo. Moldavija bi morala vsaj 25 % prejetega zneska posojila dati na voljo za naložbene projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo. To dopolnjuje nepovratno podporo, ki jo Unija zagotavlja za te projekte.

(32)

Finančna obveznost iz posojil na podlagi instrumenta ne bi smela biti del zneska jamstva za zunanje delovanje v smislu člena 31(4) Uredbe (EU) 2021/947.

(33)

Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so opredeljena v Uredbi (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, finančne pomoči, operacij mešanega financiranja in povračil zunanjim strokovnjakom ter urejajo preverjanje odgovornosti finančnih akterjev.

(34)

V postopkih dodeljevanja v okviru instrumenta bi morale biti dovoljene omejitve glede upravičenosti, kadar je to ustrezno glede na posebno naravo dejavnosti ali če dejavnost vpliva na varnost ali javni red.

(35)

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja instrumenta, vključno s spodbujanjem vključevanja Moldavije v evropske vrednostne verige, bi morale vse zaloge in materiali, ki se financirajo in naročajo v okviru instrumenta, izvirati iz držav članic, Moldavije, držav kandidatk in pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter iz držav, ki Moldaviji zagotavljajo raven podpore, primerljivo s tisto, ki jo zagotavlja Unija, pri čemer se upošteva velikost njihovega gospodarstva, in za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči v Moldaviji, razen če zalog in materialov ni mogoče dobiti pod razumnimi pogoji v nobeni od navedenih držav.

(36)

Z Moldavijo bi bilo treba skleniti sporazum o instrumentu, da se določijo načela finančnega sodelovanja med Unijo in Moldavijo ter opredelijo potrebni mehanizmi v zvezi s kontrolo, nadzorom, spremljanjem, ocenjevanjem, poročanjem in revizijo financiranja Unije v okviru instrumenta, pravila o davkih, carinah in dajatvah ter ukrepi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov. Zato bi bilo treba z Moldavijo skleniti tudi posojilno pogodbo, v kateri bi bile določene posebne določbe za upravljanje in izvajanje financiranja, zagotovljenega v obliki posojil. Sporazum o instrumentu in posojilno pogodbo bi bilo treba sočasno in brez odlašanja posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(37)

V sporazumu o instrumentu bi bilo treba določiti obveznost Moldavije, da v skladu z načeli Unije o varstvu podatkov in upoštevnimi pravili o varstvu podatkov zagotovi zbiranje in dostop do ustreznih podatkov o osebah in subjektih, ki prejemajo sredstva za izvajanje programa reform, vključno z informacijami o dejanskem lastništvu.

(38)

Izvajanje instrumenta bi moralo temeljiti na programu reform, ki bi zagotavljal okvir za spodbujanje vključujoče in trajnostne socialno-ekonomske rasti, ki bo jasno opredeljen in usklajen z zahtevami za pristop k Uniji ter temeljnimi prvinami širitvenega procesa. Program reform bo služil kot splošni okvir za doseganje ciljev instrumenta. Program reform bi bilo treba pripraviti v tesnem sodelovanju s parlamentom Moldavije in ustreznimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, pri čemer bi bilo treba vključiti njihov prispevek. Moldavija bi si morala po potrebi in v skladu z nacionalnim pravnim okvirom prizadevati za sodelovanje lokalnih organov in posvetovanje z njimi. Pogoj za izplačilo podpore Unije bi moralo biti izpolnjevanje plačilnih pogojev in merljiv napredek pri izvajanju reform, določenih v programu reform, ki ga oceni in uradno odobri Komisija. Sprostitev sredstev bi morala biti ustrezno strukturirana, da bo odražala cilje instrumenta.

(39)

Program reform bi moral vključevati ciljno usmerjene reformne ukrepe in prednostna naložbena področja, skupaj s plačilnimi pogoji v obliki merljivih kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov, ki kažejo na zadovoljiv napredek ali dokončanje reformnih ukrepov, ter časovni razpored za izvajanje reformnih ukrepov. Program reform bi moral vključevati tudi okvirni seznam načrtovanih naložbenih projektov, ki naj bi se izvajali v okviru naložbene platforme za sosedstvo. Ti ukrepi bi morali biti načrtovani tako, da bodo izvedeni do 31. decembra 2027, hkrati pa bi bilo treba omogočiti, da se splošno dokončanje reformnih ukrepov, na katere se ukrepi nanašajo, podaljša na obdobje po letu 2027, vendar najpozneje do 31. decembra 2028. Program reform bi moral vključevati tudi obrazložitev sistema Moldavije za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, korupcije, tudi korupcije na visoki ravni, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru instrumenta, ter ureditev za preprečevanje dvojnega financiranja iz instrumenta in drugih programov Unije ter od drugih donatorjev.

(40)

V programu reform bi bilo treba pojasniti, kako naj bi ukrepi prispevali k podnebnim in okoljskim ciljem ter načelu, da se ne škoduje bistveno, in digitalni preobrazbi.

(41)

Ukrepi v okviru programa reform bi morali prispevati k izboljšanju učinkovitega sistema upravljanja in nadzora javnih financ in učinkovitega sistema nadzora državne pomoči, boju proti pranju denarja, izogibanju davkom, davčnim utajam, goljufijam in organiziranemu kriminalu, da bi zagotovili pravične pogoje za vsa podjetja. Program reform bi moral vsebovati opis takih sistemov in posebne ukrepe v zvezi s pogajalskim poglavjem 32, da bi Moldaviji pomagal uskladiti zahteve glede revizije in nadzora s standardi Unije. V primeru, da zahtevek za sprostitev sredstev vključuje ukrep, povezan s pogajalskim poglavjem 32, kakor je naveden v členu 19(2), Komisija ne sme sprejeti sklepa o odobritvi sprostitve sredstev, razen če tak ukrep oceni pozitivno.

(42)

Program reform bi moral vključevati tudi kazalnike za ocenjevanje napredka pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev instrumenta, določenih v tej uredbi. Ti kazalniki bi morali temeljiti na mednarodno dogovorjenih kazalnikih. Kazalniki bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni tudi s ključnimi kazalniki uspešnosti iz izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi programov reform za Zahodni Balkan na podlagi Uredbe (EU) 2024/1449 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in okvira za merjenje rezultatov EFSD+. Kazalniki bi morali biti ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi.

(43)

Komisija bi morala program reform oceniti na podlagi seznama meril iz te uredbe. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odobritev programa reform. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Komisija bi morala po potrebi ustrezno upoštevati Sklep Sveta 2010/427/EU (8) in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje.

(44)

Delovni program v smislu člena 110(2) finančne uredbe, sprejet v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/947, bi moral zajemati zneske, financirane iz sredstev, dodeljenih za geografski program za sosedstvo na podlagi člena 6(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/947.

(45)

Glede na potrebo po prožnosti pri izvajanju instrumenta bi morala imeti Moldavija možnost, da Komisiji predloži obrazloženo zahtevo za spremembo njenega izvedbenega sklepa, kadar programa reform, vključno z ustreznimi plačilnimi pogoji, zaradi objektivnih okoliščin delno ali v celoti ni več mogoče uresničiti. Moldavija bi morala imeti možnost, da predloži obrazloženo zahtevo za spremembo programa reform, po potrebi tudi s predlaganjem dodatkov. Komisija bi morala imeti možnost, da spremeni svoj izvedbeni sklep.

(46)

Finančno podporo za program reform bi bilo treba omogočiti v obliki posojila. Glede na potrebe Moldavije po financiranju je primerno organizirati finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 224 finančne uredbe, ki je v navedeni uredbi določena kot enotna metoda financiranja, ki naj bi povečala likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.

(47)

Primerno je, da se Moldaviji zagotovijo posojila pod zelo ugodnimi pogoji za največ 40 let in da se glavnica ne začne odplačevati pred letom 2034.

(48)

Glede na to, da so finančna tveganja, povezana s podporo Moldaviji v obliki posojil v okviru tega instrumenta, primerljiva s finančnimi tveganji, povezanimi z dajanjem posojil na podlagi Uredbe (EU) 2021/947, bi bilo treba za finančno obveznost iz posojil na podlagi te uredbe določiti oblikovanje rezervacij v višini 9 % v skladu s členom 214 finančne uredbe, financiranje oblikovanja rezervacij pa bi moralo izhajati iz sredstev, dodeljenih za geografski program za sosedstvo na podlagi člena 6(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/947.

(49)

Stopnjo rezervacij za finančno obveznost iz posojil na podlagi te uredbe bi bilo treba določiti v višini 9 %, ki se pregleda vsaj vsaka tri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, določenega na podlagi člena 31(5), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947.

(50)

Da bi Moldavija imela na voljo zagonska sredstva za izvajanje prvih reform, bi morala imeti dostop do 18 % skupnega zneska, določenega v instrumentu, po odbitku dopolnilne podpore, vključno s podporo organizacijam civilne družbe in tehnično pomočjo, ter oblikovanju rezervacij za posojila, v obliki predhodnega financiranja, odvisno od razpoložljivosti sredstev in spoštovanja osnovnih pogojev za podporo v okviru instrumenta.

(51)

Pomembno je zagotoviti prožnost in zmožnost načrtovanja pri zagotavljanju podpore Unije Moldaviji. Moldavija bi morala vsakih šest mesecev predložiti ustrezno utemeljen zahtevek za sprostitev sredstev, in sicer najpozneje dva meseca po roku iz časovnice za izpolnitev ukrepov, določene v izvedbenem sklepu Komisije o odobritvi programa reform. V ta namen bi moralo sproščanje sredstev v okviru instrumenta potekati po fiksnem polletnem časovnem razporedu, odvisno od razpoložljivosti sredstev, na podlagi zahtevka za sprostitev sredstev, ki ga predloži Moldavija, in po tem, ko Komisija preveri zadovoljivo izpolnjevanje splošnih pogojev, povezanih z makrofinančno stabilnostjo, dobrim javnofinančnim poslovodenjem, preglednostjo in nadzorom nad proračunom, ter ustreznih plačilnih pogojev. Kadar kateri od plačilnih pogojev ni izpolnjen v skladu z okvirno časovnico, določeno v izvedbenem sklepu o odobritvi programa reform, bi Komisija lahko po metodologiji delnih izplačil v celoti ali delno zadržala sprostitev sredstev, ki ustrezajo zadevnemu pogoju. Sprostitev ustreznih zadržanih sredstev bi se lahko izvedla v naslednjem obdobju za sprostitev sredstev in največ dvanajst mesecev po prvotnem roku, določenem v okvirni časovnici, če so plačilni pogoji izpolnjeni. V prvem letu izvajanja bi bilo treba ta rok podaljšati na 24 mesecev od prvotne negativne ocene.

(52)

Z odstopanjem od člena 116(2) in (5) finančne uredbe je primerno določiti, da začne rok za plačilo prispevkov v državne proračune teči od datuma obvestila o sklepu o odobritvi izplačila Moldaviji, in izključiti plačilo zamudnih obresti Komisije Moldaviji.

(53)

Komisija bi morala na zahtevo Evropskega parlamenta v okviru postopka razrešnice zagotoviti podrobne informacije o izvrševanju proračuna Unije v okviru instrumenta, zlasti v zvezi z opravljenimi revizijami, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in sprejetimi popravnimi ukrepi, ter v zvezi s projekti, odobrenimi v okviru naložbene platforme za sosedstvo, po potrebi vključno z zneskom sofinanciranja Moldavije in drugimi viri prispevkov, tudi iz drugih finančnih instrumentov Unije.

(54)

V okviru omejevalnih ukrepov Unije, sprejetih na podlagi člena 29 PEU in člena 215 PDEU, se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne bi smela neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarski viri. Zato teh imenovanih subjektov in subjektov, ki so v lasti imenovanih subjektov ali jih ti obvladujejo, instrument ne bi smel podpirati.

(55)

Moldavija bi morala v interesu preglednosti in odgovornosti objaviti podatke o končnih prejemnikih, ki med izvajanjem reform in naložb v okviru instrumenta prejemajo zneske financiranja, ki kumulativno presegajo vrednost 50 000 EUR.

(56)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10), (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) in (EU) 2017/1939 (12) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, goljufij, korupcije, nasprotij interesov in dvojnega financiranja, ter v zvezi z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(57)

Zlasti bi moral imeti Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF) v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 možnost izvajanja upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

(58)

V skladu s členom 129 finančne uredbe bi bilo treba Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu računskemu sodišču in, kadar je to ustrezno, Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) podeliti potrebne pravice in dostop, tudi s strani tretjih oseb, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije.

(59)

Komisija bi morala v okviru instrumenta zagotoviti učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Glede na dolgoletne rezultate pri zagotavljanju finančne pomoči Moldaviji tudi v okviru posrednega upravljanja in ob upoštevanju njene postopne uskladitve s standardi in praksami notranjih kontrol Unije bi se morala Komisija v precejšnji meri opirati na delovanje sistemov Moldavije za notranje kontrole in preprečevanje goljufij. Zlasti bi morali biti Komisija in urad OLAF ter, kadar je to primerno, EJT, nemudoma obveščeni o vseh domnevnih primerih nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotja interesov, ki vplivajo na uporabo sredstev v okviru instrumenta.

(60)

Poleg tega bi morala Moldavija o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so bile predmet prvostopenjske upravne ali sodne ugotovitve, nemudoma poročati Komisiji in jo obveščati o poteku upravnih in pravnih postopkov. Da bi bilo to poročanje usklajeno z dobrimi praksami v državah članicah, bi moralo potekati elektronsko, in sicer z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.

(61)

Moldavija bi morala vzpostaviti sistem spremljanja, na katerem bo temeljilo polletno poročilo o izpolnjevanju plačilnih pogojev iz njenega programa reform, ki se priloži polletnemu zahtevku za sprostitev sredstev. Moldavija bi morala zbirati podatke in informacije, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov v zvezi z ukrepi, ki jih podpira instrument, ter zagotavljati dostop do teh podatkov in informacij.

(62)

Komisija bi morala poskrbeti, da so vzpostavljeni jasni mehanizmi spremljanja in neodvisnega ocenjevanja, da se zagotovijo dejansko prevzemanje odgovornosti in preglednost pri izvrševanju proračuna Unije ter učinkovito ocenjevanje napredka pri uresničevanju ciljev te uredbe.

(63)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o napredku pri doseganju ciljev te uredbe.

(64)

Komisija bi morala po zaključku instrumenta izvesti njegovo oceno.

(65)

Moldavija bi morala podpirati svobodne, neodvisne in pluralne medije, ki izboljšujejo in promovirajo razumevanje vrednot Unije ter koristi in obveznosti, ki jih prinaša morebitno članstvo v Uniji, hkrati pa izvajati odločne ukrepe zoper tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje. Zagotoviti bi morala tudi proaktivno, jasno in dosledno obveščanje javnosti, tudi o podpori Unije. Prejemniki finančnih sredstev Unije bi morali v skladu s Priročnikom o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Evropske unije dejavno navesti izvor financiranja Unije in zagotoviti njegovo prepoznavnost.

(66)

Izvajanje instrumenta bi morala spremljati tudi okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije, da bi spodbujali vrednote Unije in izpostavili dodano vrednost podpore, ki jo nudi Unija, ter način, kako instrument koristi državljanom Moldavije.

(67)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(68)

Da bi Moldaviji pravočasno in brez odlašanja zagotovili financiranje, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja instrument za reforme in rast za Republiko Moldavijo (Moldavijo) za obdobje 2025–2027 (v nadaljnjem besedilu: instrument).

2.   Instrument Moldaviji zagotavlja pomoč za izvajanje z Unijo povezanih reform, zlasti vključujočih in trajnostnih socialno-ekonomskih reform in reform v zvezi s temeljnimi prvinami širitvenega procesa, skladnih z vrednotami Unije, ter naložb za izvajanje njenega programa reform.

3.   Za izvajanje instrumenta se uporablja Uredba (EU) 2021/947, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„sporazum o instrumentu“ pomeni dogovor, sklenjen med Komisijo in Moldavijo, v katerem so določena načela o finančnem sodelovanju med Moldavijo in Komisijo na podlagi te uredbe; ta dogovor pomeni sporazum o financiranju v smislu člena 114(2) finančne uredbe;

(2)

„okvir širitvene politike“ pomeni celovit politični okvir za izvajanje te uredbe, kot sta ga opredelila Evropski svet in Svet, ter zajema revidirano metodologijo širitve, sporazume, s katerimi se vzpostavi pravno zavezujoč odnos z Moldavijo, pogajalske okvire, ki urejajo pristopna pogajanja z državami kandidatkami, kadar je to primerno, ter resolucije Evropskega parlamenta, ustrezna sporočila Komisije, vključno s tistimi o pravni državi, kadar je to primerno, in skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

(3)

„posojilna pogodba“ pomeni dogovor, sklenjen med Unijo in Moldavijo, v katerem so določeni pogoji, ki se uporabljajo za podporo v obliki posojil iz instrumenta;

(4)

„program reform“ pomeni celovit, usklajen in prednosten sklop ciljno usmerjenih reform in prednostnih naložbenih področij za Moldavijo, vključno s plačilnimi pogoji, ki kažejo na zadovoljiv napredek ali dokončanje povezanih ukrepov, ter okvirnim časovnim razporedom za njihovo izvajanje;

(5)

„ukrepi“ pomeni reforme in naložbe, kot so določene v programu reform na podlagi poglavja III;

(6)

„plačilni pogoji“ pomeni pogoje za sprostitev sredstev v obliki vidnih in merljivih kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov, ki jih mora izvesti Moldavija, kot so določeni v programu reform na podlagi poglavja III;

(7)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni operacijo, ki jo podpira proračun Unije in ki združuje nepovratne oblike podpore iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, vštevši izvoznokreditne agencije, ali iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(8)

„končni prejemnik“ pomeni osebo ali subjekt, ki prejema sredstva v okviru instrumenta; za del financiranja, ki je na voljo kot finančna pomoč, končni prejemnik pomeni zakladnico Moldavije; za del financiranja, ki je na voljo prek naložbene platforme za sosedstvo, končni prejemnik pomeni izvajalca ali podizvajalca, ki izvaja naložbeni projekt;

(9)

„načelo, da se ne škoduje bistveno,“ pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev, kadar je ustrezno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(10)

„naložbena platforma za sosedstvo“ je ena od regionalnih naložbenih platform iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/947.

Člen 3

Cilji instrumenta

1.   Splošni cilji instrumenta so:

(a)

podpora širitvenemu procesu s pospešitvijo usklajevanja z vrednotami, zakoni, pravili, standardi, politikami in praksami Unije (pravni red) prek sprejetja in izvajanja reform z namenom prihodnjega članstva v Uniji;

(b)

podpora postopnemu povezovanju Moldavije z enotnim trgom Unije

(c)

pospešitev socialno-ekonomskega zbliževanja gospodarstva Moldavije z Unijo;

(d)

spodbujanje dobrih sosedskih odnosov z državami članicami in državami širitve Unije, pa tudi medosebnih stikov.

2.   Specifični cilji instrumenta so:

(a)

nadaljnja krepitev temeljnih prvin širitvenega procesa, vključno s pravno državo in temeljnimi pravicami, delovanjem demokratičnih institucij, vključno z depolarizacijo, javno upravo in izpolnjevanjem gospodarskih meril; to vključuje zavzemanje za neodvisno sodstvo, krepitev varnosti in stabilnosti, krepitev boja proti goljufijam in vsem oblikam korupcije, vključno s korupcijo na visoki ravni, vplivu oligarhov in nepotizmu, organiziranemu kriminalu, čezmejnemu kriminalu in pranju denarja ter financiranju terorizma, davčnim utajam, davčnim goljufijam in izogibanju davkom; večje spoštovanje mednarodnega prava; krepitev svobode in neodvisnosti medijev ter akademske svobode; boj proti sovražnemu govoru; omogočanje okolja za civilno družbo s spodbujanjem socialnega dialoga; spodbujanje enakosti spolov, vključevanja vidika spola ter opolnomočenja žensk in deklet, spodbujanje pravic otrok, nediskriminacije in strpnosti; zagotavljanje in krepitev spoštovanja pravic beguncev in pripadnikov manjšin, vključno z nacionalnimi manjšinami in Romi, ter pravic lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih (LGBTI) oseb;

(b)

prehod na popolno uskladitev Moldavije s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije (SZVP), vključno z omejevalnimi ukrepi Unije;

(c)

pomoč pri blaženju izzivov, nastalih zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini in poskusov destabilizacije Moldavije, boj proti dezinformacijam, hibridnim grožnjam in tujemu manipuliranju z informacijami ter vmešavanju, zlasti s strani Rusije, v suverenost, demokratične procese in institucije Moldavije ter v Unijo in njene vrednote;

(d)

premik proti harmonizaciji vizumskih politik z Unijo;

(e)

povečanje učinkovitosti javne uprave, krepitev lokalnih zmogljivosti in vlaganje v upravno osebje Moldavije; zagotavljanje dostopa do informacij, javnega nadzora in vključevanja civilne družbe v postopke odločanja; podpiranje preglednosti, odgovornosti, strukturnih reform in dobrega upravljanja na vseh ravneh, tudi zadevajoč njihova pooblastila za nadzor in preiskovanje razdeljevanja javnih sredstev in dostopa do njih, pa tudi na področju javnofinančnega poslovodenja, javnega naročanja in nadzora državne pomoči; podpiranje pobud in organov, vključenih v podpiranje in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Moldaviji;

(f)

pospešitev prehoda Moldavije na trajnostno, podnebno nevtralno in vključujoče gospodarstvo, ki je sposobno prenesti konkurenčne tržne pritiske enotnega trga Unije, in na stabilno naložbeno okolje ter zmanjšanje njene strateške odvisnosti z diverzifikacijo virov energije, vključno z izboljšanjem medsebojnih povezav z državami članicami in državami širitve Unije za doseganje energetske varnosti;

(g)

spodbujanje gospodarskega povezovanja Moldavije z enotnim trgom Unije, zlasti prek večjih trgovinskih in naložbenih tokov, in odpornih vrednostnih verig;

(h)

podpiranje okrepljenega povezovanja z enotnim trgom Unije z boljšo in trajnostno povezljivostjo v skladu z vseevropskimi omrežji za krepitev dobrih medsosedskih odnosov ter stikov med ljudmi;

(i)

pospešitev vključujočega in trajnostnega zelenega prehoda na podnebno nevtralnost do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom in evropskim zelenim dogovorom v vseh gospodarskih sektorjih, zlasti kmetijskem in energetskem, vključno s prehodom na razogljičeno, podnebno nevtralno krožno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, ob zagotavljanju, da bodo naložbe spoštovale načelo, da se ne škoduje bistveno;

(j)

spodbujanje digitalne preobrazbe in digitalnih spretnosti kot načina za omogočanje trajnostnega razvoja in vključujoče rasti;

(k)

spodbujanje inovacij, raziskav in sodelovanja med akademskimi ustanovami in industrijo v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, pri čemer bi se podpiralo lokalne industrijske sektorje, s posebnim poudarkom na lokalnih mikro, malih in srednjih ter zagonskih podjetjih;

(l)

spodbujanje kakovostnega izobraževanja, usposabljanja, preusposabljanja in izpopolnjevanja na vseh ravneh, s posebnim poudarkom na mladih, vštevši odpravljanje brezposelnosti mladih, preprečevanje bega možganov in podpiranje ranljivih skupnosti, vključno z begunci, ter podpora zaposlitvenim politikam, vključno s pravicami delavcev, v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, pa tudi boj proti revščini.

(m)

podpora dejavnostim za večjo ozaveščenost moldavskih državljanov o koristih procesa pristopa k Uniji, tudi s komunikacijskimi kampanjami.

Člen 4

Splošna načela

1.   Komisija upravlja podporo iz instrumenta v skladu s ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenem sporazumu med Unijo in Moldavijo ter širitveni politiki Unije.

2.   Sodelovanje v okviru instrumenta temelji na potrebah in spodbuja načela razvojne učinkovitosti, tj. odgovornost Moldavije za razvojne prednostne naloge z osredotočenostjo na jasno pogojenost in oprijemljive rezultate, vključujoča partnerstva s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe ter preglednost in vzajemno odgovornost. To sodelovanje temelji na uspešnem in učinkovitem dodeljevanju in uporabi sredstev.

3.   Zagotavljanje makrofinančne pomoči ne spada na področje uporabe tega instrumenta.

4.   Podpora v okviru instrumenta je dodatna in dopolnilna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije. Dejavnosti, upravičene do financiranja na podlagi te uredbe, lahko prejmejo podporo iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov in če se vzpostavita ustrezno spremljanje in proračunski nadzor. Komisija zagotovi dopolnjevanje in sinergije med instrumentom in drugimi programi Unije, da bi se preprečilo podvajanje pomoči in dvojno financiranje.

5.   Komisija in države članice zaradi spodbujanja dopolnjevanja, skladnosti in učinkovitosti svojih ukrepov sodelujejo ter si prizadevajo preprečiti podvajanje pomoči in zagotoviti sinergijo med pomočjo, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, in drugimi oblikami pomoči, vštevši integrirane finančne svežnje, ki vključujejo tako izvozno kot razvojno financiranje, ki jo zagotavljajo Unija, države članice, tretje države, večstranske in regionalne organizacije ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in ustrezne mednarodne finančne institucije, agencije in donatorji, ki niso iz Unije, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči, med drugim z okrepljenim usklajevanjem z državami članicami na lokalni ravni. Takšno usklajevanje na lokalni ravni mora vključevati redna in pravočasna posvetovanja ter pogoste izmenjave informacij tekom izvajanja instrumenta.

6.   Dejavnosti v okviru instrumenta vključujejo in spodbujajo demokracijo, človekove pravice in enakost spolov, postopno zagotavljajo usklajevanje s socialnimi, podnebnimi in okoljskimi standardi Unije, vključujejo blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter po potrebi zmanjševanje tveganja nesreč, varstvo okolja in biotske raznovrstnosti, tudi prek, kadar je to primerno, presoj okoljskih vplivov, ter podpirajo napredek pri doseganju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, da se spodbujajo celoviti ukrepi, ki lahko ustvarijo posredne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Te dejavnosti se morajo izogibati nasedlim naložbam in se ravnati po načelih, da se ne škoduje bistveno in da nihče ne sme biti prezrt, ter po pristopu vključevanja trajnostnosti, na katerem temelji evropski zeleni dogovor. Vsaj 37 % nepovratne finančne podpore, vključno z oblikovanjem rezervacij, zagotovljene za naložbene projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo, mora biti namenjenih podnebnim ciljem.

7.   Moldavija in Komisija zagotovita, da se med celotno pripravo programa reform in izvajanjem instrumenta upoštevajo in spodbujajo enakost spolov, vključevanje načela enakosti spolov in vključevanje vidika spola. Moldavija in Komisija sprejmeta ustrezne ukrepe za preprečevanje vsakršne diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Komisija o teh ukrepih poroča kot del rednega poročanja v okviru akcijskih načrtov za enakost spolov.

8.   Instrument ne podpira dejavnosti ali ukrepov, ki niso združljivi z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Moldavije, njenim nacionalno določenim prispevkom na podlagi Pariškega sporazuma ali njeno ambicijo, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, ali dejavnosti ali ukrepov, ki spodbujajo naložbe v fosilna goriva ali imajo znatne škodljive učinke na okolje, podnebje ali biotsko raznovrstnost, razen če take dejavnosti ali ukrepi niso izrecno potrebni za izpolnitev ciljev instrumenta, zlasti člena 3(2), točka (c), pri čemer se upoštevajo morebitni prehodni ukrepi in uresničuje srednja- in dolgoročna energetska strategija za zagotavljanje energetske varnosti. Te prehodne ukrepe po potrebi spremljajo ustrezni ukrepi, s katerimi bi se lahko tem škodljivim učinkom izognili, jih preprečili ali zmanjšali in po možnosti izničili.

9.   Komisija si v skladu z načelom vključujočega partnerstva po potrebi prizadeva zagotoviti demokratični nadzor v obliki posvetovanja vlade Moldavije z moldavskim parlamentom, lokalnimi organi, v skladu z nacionalnim pravnim okvirom Moldavije, in z ustreznimi deležniki, tudi s socialnimi partnerji in civilno družbo, ter z ranljivimi skupinami, begunci, vsemi manjšinami in skupnostmi, kot je ustrezno, da se jim omogoči sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti, upravičenih do financiranja v okviru instrumenta, ter po potrebi v povezanih postopkih spremljanja, nadzora in ocenjevanja. Pri posvetovanju si prizadevajo, da bi bila zastopana pluralnost družbe Moldavije. Komisija poleg tega poskrbi, da ji lahko civilna družba v Moldaviji, vključno z nevladnimi organizacijami, prek ustreznih stalnih kanalov neposredno poroča o nepravilnostih v zvezi s financiranjem ali končnimi prejemniki.

10.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in Moldavijo zagotavlja izvajanje zavez Unije, usmerjenih v večjo preglednost in odgovornost pri zagotavljanju podpore, tudi tako, da spodbuja izvajanje in krepitev sistemov notranjih kontrol in politik za boj proti goljufijam. Komisija zagotovi, da so informacije o obsegu in dodeljevanju podpore javno dostopne prek preglednice kazalnikov instrumenta iz člena 24. Moldavija objavi posodobljene podatke o končnih prejemnikih, ki prejemajo sredstva Unije za izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta, kot je opisano v členu 20.

Člen 5

Osnovni pogoji za podporo Unije

1.   Osnovni pogoji za dodelitev podpore v okviru instrumenta so, da Moldavija podpira in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, svobodnimi in poštenimi volitvami, svobodnimi, neodvisnimi in pluralnimi mediji, neodvisnim sodstvom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje vseh obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

2.   Komisija spremlja izpolnjevanje osnovnih pogojev iz odstavka 1 pred sprostitvijo sredstev, vključno s predhodnim financiranjem, Moldaviji v okviru instrumenta in v celotnem obdobju podpore, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, pri čemer ustrezno upošteva okvir širitvene politike. Komisija v postopku spremljanja upošteva tudi ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in njegova Beneška komisija ali Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

3.   Kadar Komisija ugotovi, da nekateri osnovni pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, v zvezi s tem sprejme sklep in zlasti zadrži sprostitev sredstev iz člena 19, ne glede na to, ali so plačilni pogoji iz člena 10 izpolnjeni ali ne. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o svojem sklepu.

POGLAVJE II

FINANCIRANJE IN IZVAJANJE

Člen 6

Izvajanje

1.   Instrument se podpre s sredstvi iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) v višini 520 milijonov EUR v obliki nepovratne podpore in največ 1 500 milijonov EUR v obliki posojil. Znesek posojil ni del zneska jamstva za zunanje delovanje v smislu člena 31(4) Uredbe (EU) 2021/947.

2.   Nepovratna finančna podpora se za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 financira iz sredstev, dodeljenih za geografski program za sosedstvo na podlagi člena 6(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/947. Z njo se krijejo oblikovanje rezervacij za posojila v višini 135 milijonov EUR, podpora Unije za projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo, kot je navedeno v členu 18(2), in dopolnilna podpora, vključno s podporo organizacijam civilne družbe in tehnično pomočjo. To financiranje se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2021/947.

Odločitve o sprostitvi sredstev iz člena 19(3) za podporo v obliki posojil se sprejmejo v obdobju od 1. januarja 2025 do 30. junija 2029.

3.   Komisija upravlja sprostitev pomoči Unije v skladu s ključnimi načeli in cilji reform, določenimi v programu reform. Vsa sredstva, razen dopolnilne podpore iz odstavka 2 in sredstev iz odstavka 6, se zagotovijo v obrokih dvakrat letno na podlagi dokončanja potrebnih reform v določenih časovnicah, kot so dogovorjene v programu reform in v izvedbenem sklepu Komisije.

4.   Moldavija da vsaj 25 % posojila na voljo za naložbene projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo, ene od regionalnih naložbenih platform iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/947. V sporazumu o instrumentu so podrobno določeni ta obveznost ter podrobna pravila in načela za njegovo izvajanje. Če ta obveznost ni izpolnjena, se zadržijo nadaljnje operacije v okviru instrumenta in navedeni zneski izterjajo od Moldavije, kot je navedeno v členu 19 te uredbe.

5.   Dopolnilna podpora ustreza vsaj 20 % skupne nepovratne finančne podpore iz odstavka 2.

6.   Do 1 % nepovratne podpore iz odstavka 2 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje instrumenta, kot so pripravljalni ukrepi ter dejavnosti spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti študije, srečanja strokovnjakov, posvetovanja z organi Moldavije, usposabljanja, konference, posvetovanja z lokalnimi organi, v skladu z nacionalnim pravnim okvirom Moldavije, in z ustreznimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z dejavnostmi vključujočega ozaveščanja, ter komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji instrumenta, ter za odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, in korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke na sedežu in delegaciji Unije za upravno podporo in podporo pri usklajevanju, potrebno za instrument. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške dejavnosti za podporo preglednosti in drugih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov ali programov na terenu, ter stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje reform in naložb.

7.   Da bi karseda povečali mednarodno podporo, lahko donatorji prispevajo k izvajanju instrumenta z zunanjimi namenskimi prejemki v smislu člena 21(2) finančne uredbe.

Člen 7

Pravila o upravičenosti oseb in subjektov, poreklu zaloge in materialov ter omejitvah v okviru instrumenta

1.   Z odstopanjem od člena 28 Uredbe (EU) 2021/947 lahko v postopkih javnega naročanja in dodeljevanja nepovratnih sredstev za dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega instrumenta, sodelujejo mednarodne in regionalne organizacije ter vse fizične osebe, ki so državljani naslednjih držav, ali pravne osebe, ki imajo v teh državah dejanski sedež:

(a)

države članice, Moldavija, države kandidatke in pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

(b)

države, ki Moldaviji zagotavljajo raven podpore, primerljivo s tisto, ki jo zagotavlja Unija, pri čemer se upošteva velikost njihovega gospodarstva, in za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči v Moldaviji.

2.   Vzajemni dostop iz odstavka 1, točka (b), se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, kadar država pod enakimi pogoji odobri upravičenost subjektom iz Unije in iz držav, upravičenih v okviru instrumenta.

Komisija odloči o vzajemnem dostopu po posvetovanju z Moldavijo.

3.   Vse zaloge in materiali, ki se financirajo in naročajo v okviru instrumenta, izvirajo iz katere koli države iz odstavka 1, točki (a) in (b), razen če teh zalog in materialov v nobeni od teh držav ni mogoče dobiti pod razumnimi pogoji. Poleg tega se uporabljajo pravila o omejitvah iz odstavka 6.

4.   Pravila o upravičenosti iz tega člena se ne uporabljajo za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem oziroma, kadar je to ustrezno, podizvajalcem, in zanje ne uvajajo omejitev glede državljanstva, razen kadar omejitve glede državljanstva temeljijo na pravilih iz odstavka 6.

5.   Za dejavnosti, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja s subjekti iz člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c), finančne uredbe, se poleg pravil, določenih na podlagi tega člena, uporabljajo tudi pravila, ki veljajo za te subjekte, po potrebi vključno z omejitvami iz odstavka 6 tega člena, ki so ustrezno upoštevane v sporazumih o financiranju in pogodbenih dokumentih, podpisanih z navedenimi subjekti.

6.   Pravila o upravičenosti, pravila o poreklu zalog in materialov iz odstavkov 1 in 3 ter pravila o državljanstvu fizičnih oseb iz odstavka 4 se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lokacijo ali naravo pravnih subjektov, ki sodelujejo v postopkih dodeljevanja, ter glede na geografsko poreklo zalog in materialov, kadar:

(a)

so take omejitve potrebne zaradi posebne narave ali ciljev dejavnosti ali posameznega postopka dodeljevanja ali kadar so te omejitve potrebne za učinkovito izvajanje dejavnosti;

(b)

dejavnost ali posamezni postopki dodeljevanja vplivajo na varnost ali javni red, zlasti v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi Unije, njenih držav članic ali Moldavije, vključno z varnostjo, odpornostjo in zaščito celovitosti digitalne infrastrukture, vključno z omrežno infrastrukturo 5G, komunikacijskih in informacijskih sistemov ter z njimi povezanih dobavnih verig.

7.   V nujnih primerih ali kadar storitve na trgih zadevnih držav ali ozemelj niso na voljo ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, kadar bi uporaba pravil o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala izvedbo dejavnosti, se lahko kot upravičeni priznajo tudi ponudniki in kandidati iz držav, ki niso upravičenke.

8.   V okviru omejevalnih ukrepov Unije, sprejetih na podlagi člena 29 PEU in člena 215 PDEU, se pravnim osebam, subjektom ali organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi Unije, ne smejo niti neposredno niti posredno dajati na razpolago ali v korist sredstva ali gospodarski viri. Teh oseb in subjektov ter subjektov, ki so v njihovi lasti ali jih te osebe ali subjekti obvladujejo, instrument ne bi smel neposredno ali posredno podpirati, niti kot posredne lastnike, podizvajalce v dobavni verigi ali končne upravičence.

Člen 8

Sporazum o instrumentu

1.   Komisija z Moldavijo sklene sporazum o instrumentu za izvajanje instrumenta, v katerem se določijo obveznosti in plačilni pogoji za izplačilo sredstev.

2.   Sporazum o instrumentu dopolnjuje posojilna pogodba v skladu s členom 15, ki vsebuje posebne določbe za upravljanje in izvajanje financiranja, zagotovljenega v obliki posojila. Sporazum o instrumentu, vključno z vso povezano dokumentacijo, se sočasno in brez odlašanja da na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Financiranje se Moldaviji dodeli šele po začetku veljavnosti sporazuma o instrumentu in posojilne pogodbe.

4.   Sporazum o instrumentu in posojilna pogodba, sklenjena z Moldavijo, zagotavljata izpolnjevanje obveznosti iz člena 129 finančne uredbe.

5.   Sporazum o instrumentu vsebuje potrebne podrobne določbe, ki zadevajo:

(a)

zavezo Moldavije, da bo odločno napredovala v smeri trdnega pravnega okvira za boj proti goljufijam ter vzpostavila učinkovitejše in uspešnejše sisteme kontrol, vključno z ustreznimi mehanizmi za zaščito žvižgačev ter ustreznimi mehanizmi in ukrepi za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov, pa tudi da bo okrepila boj proti pranju denarja, organiziranemu kriminalu, zlorabi javnih sredstev, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam in davčnim utajam ter drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na sredstva, zagotovljena v okviru instrumenta;

(b)

pravila o sprostitvi, zadržanju in zmanjšanju sredstev v skladu s členom 19;

(c)

podrobna pravila in obveznost Moldavije, da zagotovi del skupnega zneska posojila za naložbene projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo na podlagi člena 6(4);

(d)

dejavnosti, povezane z upravljanjem, kontrolo, nadzorom, spremljanjem, ocenjevanjem, poročanjem in revizijo, ter preglede sistemov, preiskave, ukrepe za boj proti goljufijam in sodelovanje;

(e)

pravila o poročanju Komisiji o tem, ali in kako so izpolnjeni plačilni pogoji iz člena 10;

(f)

pravila o davkih, carinah in dajatvah v skladu s členom 27(9) in (10) Uredbe (EU) 2021/947;

(g)

ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov ter obveznost oseb ali subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru te uredbe, da Komisijo, Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF) ter po potrebi Evropsko javno tožilstvo (EJT) nemudoma obvestijo o domnevnih ali dejanskih primerih nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov in drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na sredstva, zagotovljena v okviru instrumenta, ter nadaljnjem ukrepanju v zvezi s tem;

(h)

obveznosti iz členov 21 in 22, vključno z natančnimi pravili in časovnim okvirom za zbiranje podatkov s strani Moldavije ter dostopom do njih za Komisijo, urad OLAF, Evropsko računsko sodišče in, kadar je to ustrezno, EJT;

(i)

postopek za zagotavljanje, da zahtevki za izplačilo podpore v obliki posojila ne presegajo razpoložljivega zneska posojila v skladu s členom 6(1);

(j)

pravico Komisije, da sorazmerno zmanjša podporo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, in izterja vse zneske iz člena 6(1), porabljene za doseganje ciljev instrumenta, ali zahteva predčasno odplačilo posojila v primeru nepravilnosti, goljufij, korupcije ali nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih Moldavija ni odpravila, v primeru razveljavitve kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov ali v primeru hude kršitve obveznosti, določene v sporazumu o instrumentu;

(k)

pravila in postopke poročanja Moldavije za namene spremljanja izvajanja instrumenta in ocenjevanja doseganja ciljev iz člena 3;

(l)

obveznost Moldavije, da Komisiji elektronsko posreduje podatke iz člena 20.

POGLAVJE III

PROGRAM REFORM

Člen 9

Predložitev programa reform

1.   Da bi prejela kakršno koli podporo na podlagi te uredbe, Moldavija Komisiji predloži program reform za obdobje 2025–2027, ki temelji na ključnih načelih in ciljih socialno-ekonomskih in temeljnih reform, določenih v pridružitvenem sporazumu med EU in Moldavijo, dogovorjenem v okviru evropske sosedske politike ter v okviru širitvene politike.

2.   Program reform zagotavlja splošni okvir za doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3, v katerih so določene reforme, ki jih mora izvesti Moldavija, ter naložbena področja. Program reform vključuje ukrepe za izvajanje reform s celovitim in skladnim svežnjem. Na področjih temeljnih prvin širitvenega procesa, vključno s pravno državo, bojem proti korupciji, tudi proti korupciji na visoki ravni, temeljnimi pravicami in svobodo izražanja, program reform odraža ocene iz okvira širitvene politike.

3.   Program reform je skladen z najnovejšim okvirom za makroekonomsko in fiskalno politiko, predloženim Komisiji v okviru ekonomskega in finančnega dialoga z Unijo.

4.   Program reform je skladen s prednostnimi reformami, opredeljenimi v okviru pristopne poti Moldavije in v drugih ustreznih dokumentih, v nacionalno določenim prispevkom na podlagi Pariškega sporazuma in v ambiciji, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, ter te prednostne reforme podpira.

5.   Program reform upošteva splošna načela iz člena 4.

6.   Program reform se pripravi na vključujoč in pregleden način v posvetovanju s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

7.   Komisija Moldavijo pozove, naj svoj program reform predloži do 24. junija 2025. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje program reform Moldavije takoj, ko ga prejme.

Člen 10

Načela za financiranje v okviru programa reform

1.   Instrument zagotavlja spodbude za izvajanje programa reform z določitvijo plačilnih pogojev za sprostitev sredstev. Ti plačilni pogoji se uporabljajo za sredstva na podlagi člena 6(1), razen dopolnilne podpore, vključno s podporo organizacijam civilne družbe in tehnično pomočjo. Ti plačilni pogoji so določeni v obliki merljivih kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov. Ti ukrepi odražajo napredek pri specifičnih socialno-ekonomskih reformah in na področju temeljnih prvin širitvenega procesa, povezanih z doseganjem ciljev instrumenta, ki so navedeni v členu 3, v skladu z okvirom širitvene politike.

2.   Izpolnjevanje plačilnih pogojev iz odstavka 1 sproži popolno ali delno sprostitev sredstev, odvisno od stopnje njihovega izpolnjevanja.

3.   Makrofinančna stabilnost, dobro javnofinančno poslovodenje, preglednost in nadzor nad proračunom so splošni pogoji za plačila, ki jih je treba izpolniti za vsako sprostitev sredstev.

Sredstva v okviru instrumenta ne podpirajo dejavnosti ali ukrepov, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Člen 11

Vsebina programa reform

1.   Program reform vsebuje zlasti naslednje elemente, ki se pojasnijo in utemeljijo:

(a)

ukrepe, ki predstavljajo skladen, celovit in ustrezno uravnotežen odziv na cilje iz člena 3, vključno s strukturnimi reformami, naložbami in ukrepi za zagotovitev skladnosti z osnovnimi pogoji iz člena 5, kadar je to primerno;

(b)

obrazložitev, kako so ukrepi skladni s splošnimi načeli iz člena 4 ter z zahtevami v skladu s členom 9;

(c)

obrazložitev, kako naj bi ukrepi dodatno okrepili temeljne prvine širitvenega procesa iz člena 3(2), točka (a), vključno s pravno državo, temeljnimi pravicami in bojem proti korupciji;

(d)

okvirni seznam naložbenih projektov in programov, namenjenih za obravnavo in odobritev v okviru naložbene platforme za sosedstvo, vključno z ustreznim skupnim obsegom naložb in predvidenimi časovnicami za izvajanje;

(e)

obrazložitev, v kolikšni meri naj bi ukrepi prispevali k podnebnim in okoljskim ciljem in koliko so skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno;

(f)

obrazložitev, v kolikšni meri naj bi ukrepi prispevali k digitalni preobrazbi;

(g)

obrazložitev, v kolikšni meri naj bi ukrepi prispevali k ciljem na področju izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja in socialne politike;

(h)

obrazložitev, v kolikšni meri naj bi ukrepi prispevali k enakosti spolov ter k opolnomočenju žensk in deklic in spodbujanju njihovih pravic;

(i)

kar zadeva reforme in naložbe, okvirni časovni razpored in predvidene plačilne pogoje za sprostitev sredstev v obliki merljivih kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov, ki naj bi se izvedli do 31. decembra 2027;

(j)

obrazložitev, kako naj bi ukrepi prispevali k postopnemu in stalnemu usklajevanju s SZVP, vključno z omejevalnimi ukrepi Unije;

(k)

pojasnilo, kako naj bi se z ukrepi krepile zmogljivosti in vlaganje v upravno osebje Moldavije;

(l)

ureditve za učinkovito spremljanje, poročanje in ocenjevanje programa reform s strani Moldavije, vključno s predlaganimi merljivimi kvalitativnimi in kvantitativnimi ukrepi ter ustreznimi kazalniki iz odstavka 2;

(m)

obrazložitev sistema Moldavije za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije, tudi korupcije na visoki ravni, in nasprotij interesov ter izvrševanje pravil o nadzoru državne pomoči, pa tudi predlaganih ukrepov za obravnavanje obstoječih pomanjkljivosti v prvih letih izvajanja programa reform;

(n)

za pripravo in, kadar je mogoče, za izvajanje programa reform povzetek postopka posvetovanja s parlamentom Moldavije, lokalnimi organi, v skladu z nacionalnim pravnim okvirom Moldavije, ter z ustreznimi deležniki, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, ter razlago o tem, kako se njihov prispevek odraža v programu reform;

(o)

načrt komuniciranja in večanja prepoznavnosti programa reform za lokalno občinstvo v Moldaviji;

(p)

druge ustrezne informacije.

2.   Program reform temelji na rezultatih ter vključuje kazalnike za ocenjevanje napredka pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 te uredbe. Ti kazalniki temeljijo, kadar je to primerno in ustrezno, na mednarodno dogovorjenih ter že obstoječih kazalnikih v zvezi s politikami Moldavije. Kazalniki morajo biti, kolikor je mogoče, skladni tudi s ključnimi kazalniki uspešnosti iz izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi programov reform za Zahodni Balkan na podlagi Uredbe (EU) 2024/1449 in okvira za merjenje rezultatov EFSD+.

Člen 12

Ocena programa reform s strani Komisije

1.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni ustreznost, celovitost in primernost programa reform Moldavije ali, kadar je to ustrezno, katerih koli sprememb tega programa. Komisija pri izvajanju ocene tesno sodeluje z Moldavijo in lahko poda pripombe, zahteva dodatne informacije ali Moldavijo pozove, naj svoj program reform pregleda ali spremeni.

2.   Kar zadeva cilj iz člena 11(1), točka (j), te uredbe, Komisija v skladu s Sklepom 2010/427/EU ustrezno upošteva vlogo in prispevek Evropske službe za zunanje delovanje.

3.   Komisija pri ocenjevanju programa reform upošteva ustrezne razpoložljive analitične informacije o Moldaviji, vključno z njenim makroekonomskim stanjem in vzdržnostjo dolga, utemeljitev in elemente, ki jih je predložila Moldavija, kot je navedeno v členu 11, učinke vojne agresije Rusije proti Ukrajini in poskuse destabilizacije Moldavije ter vse druge ustrezne informacije, kot so informacije iz člena 11.

4.   Komisija pri ocenjevanju upošteva zlasti naslednja merila:

(a)

ali je program reform ustrezen, celovit, skladen in ustrezno uravnotežen odziv na cilje iz člena 3 in elemente iz člena 11;

(b)

ali so program reform in njegovi ukrepi skladni s splošnimi načeli iz člena 4 in zahtevami v skladu s členom 9;

(c)

ali je mogoče pričakovati, da bo program reform pospešil napredek pri premoščanju socialno-ekonomske vrzeli med Moldavijo in Unijo ter tako okrepil njen gospodarski, socialni in okoljski razvoj ter podpiral njeno približevanje standardom Unije, zmanjšal neenakosti in okrepil socialno kohezijo;

(d)

ali je mogoče pričakovati, da bo program reform dodatno okrepil temeljne prvine širitvenega procesa iz člena 3(2), točka (a);

(e)

ali je mogoče pričakovati, da bo program reform pospešil prehod Moldavije na trajnostno, podnebno nevtralno in vključujoče gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, z izboljšanjem povezljivosti, napredkom pri zelenem in digitalnem prehodu, vključno z napredkom pri biotski raznovrstnosti, zmanjšanjem strateških odvisnosti ter spodbujanjem raziskav in inovacij, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja ter znanj in spretnosti ter širšega trga dela, s posebnim poudarkom na mladih;

(f)

ali so ukrepi iz programa reform združljivi z načeloma, da se ne škoduje bistveno in da nihče ne sme biti prezrt;

(g)

ali program reform ustrezno obravnava morebitna tveganja za skladnost z osnovnimi pogoji in plačilnimi pogoji;

(h)

ali so plačilni pogoji, ki jih predlaga Moldavija, ustrezni in ambiciozni, skladni z okvirom širitvene politike ter dovolj smiselni in jasni, da omogočajo ustrezno sprostitev sredstev v primeru njihovega izpolnjevanja, ter ali so predlagani kazalniki za poročanje ustrezni in zadostni za spremljanje napredka pri doseganju splošnih ciljev in poročanje o njem;

(i)

ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih je predlagala Moldavija, učinkovite za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov, organiziranega kriminala in pranja denarja ter učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki vplivajo na sredstva v okviru instrumenta;

(j)

ali program reform učinkovito odraža prispevke parlamenta Moldavije, lokalnih organov, v skladu z nacionalnim pravnim okvirom Moldavije, ter ustreznih deležnikov, vključno s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

5.   Komisiji lahko pri ocenjevanju programa reform, ki ga je predložila Moldavija, pomagajo neodvisni strokovnjaki.

Člen 13

Izvedbeni sklep Komisije

1.   V primeru pozitivne ocene v skladu s členom 12 Komisija z izvedbenim sklepom odobri program reform, ki ga je Moldavija predložila, ali, kadar je to ustrezno, spremenjeni program, predložen v skladu s členom 14. Ta izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).

2.   V izvedbenem sklepu Komisije iz odstavka 1 se določijo reforme, ki jih mora izvesti Moldavija, naložbena področja, ki jih je treba podpreti, in plačilni pogoji, ki izhajajo iz programa reform, vključno s časovnim razporedom.

3.   V izvedbenem sklepu Komisije iz odstavka 1 se določijo tudi:

(a)

okvirni znesek skupnih sredstev, ki so na voljo Moldaviji ob izpolnjevanju plačilnih pogojev, kot je navedeno v členu 10(1), in načrtovani obroki, ki se sprostijo, vključno s predhodnim financiranjem, strukturirani v skladu s členom 11, ko Moldavija zadovoljivo izpolni ustrezne plačilne pogoje v obliki kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov, opredeljenih v zvezi z izvajanjem programa reform;

(b)

razdelitev na podporo v obliki posojila in nepovratno podporo po obrokih financiranja;

(c)

rok, do katerega je treba izpolniti pogoje za končno plačilo za reforme;

(d)

ureditve in časovni razpored spremljanja, poročanja in izvajanja programa reform, med drugim z demokratičnim nadzorom iz člena 4(9), kadar je to ustrezno, ter po potrebi tudi z ukrepi, potrebnimi za skladnost s členom 23;

(e)

kazalniki iz člena 11(2) za ocenjevanje napredka pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3.

Člen 14

Spremembe programa reform

1.   Kadar Moldavija zaradi objektivnih okoliščin delno ali v celoti ne more več uresničiti programa reform, vključno z ustreznimi plačilnimi pogoji, lahko predlaga spremenjen program reform. V tem primeru lahko Moldavija na Komisijo naslovi obrazloženo zahtevo za spremembo izvedbenega sklepa iz člena 13(1).

2.   Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2) spremeni izvedbeni sklep, zlasti da bi upoštevala spremembo razpoložljivih zneskov financiranja v skladu z načeli na podlagi člena 19.

3.   Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla Moldavija, upravičujejo spremembo programa reform, brez nepotrebnega odlašanja oceni spremenjeni program reform v skladu s členom 12 in lahko spremeni izvedbeni sklep iz člena 13(1), pri čemer ravna v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).

4.   Komisija lahko s spremembo sprejme časovnice za plačilne pogoje, ki se podaljšajo do vključno 31. decembra 2028.

Člen 15

Posojilna pogodba, najemanje in dajanje posojil

1.   Za financiranje podpore v okviru instrumenta, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 224 finančne uredbe na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.

2.   Komisija z Moldavijo sklene posojilno pogodbo. V posojilni pogodbi se določijo najvišji znesek posojila, obdobje razpoložljivosti in podrobni pogoji podpore v okviru instrumenta v obliki posojil. Trajanje posojil ne sme biti daljše od 40 let od datuma podpisa posojilne pogodbe.

Posojilna pogodba z odstopanjem od člena 223(4) finančne uredbe dodatno vsebuje znesek predhodnega financiranja in pravila o obračunavanju predhodnega financiranja.

3.   Posojilna pogodba se da sočasno na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 16

Oblikovanje rezervacij

1.   Rezervacije za posojila se oblikujejo v višini 9 % iz sredstev, dodeljenih za geografski program za sosedstvo na podlagi člena 6(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/947, in se uporabijo kot del rezervacij, ki podpirajo podobna tveganja.

2.   Z odstopanjem od člena 214(2), zadnji stavek, finančne uredbe se oblikovanje rezervacij vzpostavlja postopoma in je v celoti vzpostavljeno najpozneje, ko so posojila v celoti izplačana.

3.   Stopnja rezervacij se pregleda najmanj vsaka tri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe v skladu s postopkom na podlagi člena 31(5), četrti pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947.

Člen 17

Predhodno financiranje

1.   Moldavija lahko po predložitvi programa reform Komisiji zahteva sprostitev predhodnega financiranja v višini do 18 % skupnega zneska, predvidenega v okviru instrumenta v skladu s členom 6(1), po odbitku dopolnilne podpore, vključno s podporo organizacijam civilne družbe in tehnično pomočjo, ter oblikovanju rezervacij za posojila.

2.   Komisija lahko sprosti zahtevano predhodno financiranje po sprejetju izvedbenega sklepa iz člena 13 ter začetku veljavnosti sporazuma o instrumentu in posojilne pogodbe. Sredstva se sprostijo v skladu s prvim stavkom člena 19(3) in ob upoštevanju osnovnih pogojev iz člena 5.

3.   Komisija določi časovni okvir za izplačilo predhodnega financiranja, ki se lahko izplača v eni ali več tranšah.

Člen 18

Izvajanje naložbenih projektov v okviru naložbene platforme za sosedstvo

1.   Da bi izkoristili vzvod finančne podpore Unije za privabljanje dodatnih naložb, se naložbe, ki podpirajo program reform, izvajajo v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami v obliki naložbenih projektov, odobrenih v okviru naložbene platforme za sosedstvo.

2.   Ko so vsi veljavni pogoji zadovoljivo izpolnjeni, Komisija sprejme sklep o odobritvi sprostitve sredstev, kot je navedeno v členu 19(3). V tem sklepu se v skladu s členom 6(1) določita znesek sredstev, ki se dajo na voljo v obliki nepovratne podpore, ki jo Unija zagotovi za projekte, odobrene v okviru naložbene platforme za sosedstvo, in znesek finančne pomoči v obliki podpore v obliki posojila, ki se sprosti Moldaviji. V tem sklepu se v skladu z razmerjem, določenim v sporazumu o instrumentu iz člena 8(5), točka (c), določi tudi delež te podpore v obliki posojila, ki ga Moldavija da na voljo za sofinanciranje projektov, odobrenih v okviru naložbene platforme za sosedstvo.

Člen 19

Ocena izpolnjevanja plačilnih pogojev, zadržanje in zmanjšanje sredstev, pravila o plačilih

1.   Moldavija dvakrat letno predloži ustrezno utemeljen zahtevek za sprostitev sredstev, in sicer najpozneje dva meseca po roku iz časovnice, določenem v izvedbenem sklepu Komisije, v zvezi z izpolnjenimi plačilnimi pogoji, povezanimi z merljivimi kvantitativnimi in kvalitativnimi ukrepi, kot je določeno v programu reform.

2.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali je Moldavija izpolnila osnovne pogoje iz člena 5 in načela za financiranje iz člena 10(3) ter zadovoljivo izpolnila plačilne pogoje, določene v izvedbenem sklepu Komisije iz člena 13. Kadar Komisija ugotovi, da Moldavija plačilnih pogojev, ki jih je Moldavija prej izpolnjevala in za katere je Komisija sredstva že izplačala, ne izpolnjuje več, Komisija za enak znesek zmanjša prihodnja izplačila.

Pri izvajanju te ocene lahko Komisiji pomagajo strokovnjaki, tudi strokovnjaki iz držav članic. V primeru, da zahtevek za sprostitev sredstev ali zahtevek za plačilo vključuje ukrep, povezan s pogajalskim poglavjem 32, kakor je naveden v členu 22(2), Komisija ne sprejme sklepa o odobritvi sprostitve sredstev, razen če tak ukrep oceni pozitivno.

3.   Kadar Komisija pozitivno oceni zadovoljivo izpolnjevanje vseh veljavnih pogojev, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, preden sprejme sklep o odobritvi sprostitve sredstev, ki ustrezajo tem pogojem. V zvezi s temi zneski se sklep šteje za pogoj iz člena 10.

4.   Kadar Komisija negativno oceni izpolnjevanje katerih koli pogojev glede na časovni razpored, se sprostitev sredstev, ki ustrezajo tem pogojem, zadrži. Komisija o tej oceni brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet. Zadržani zneski se sprostijo šele, ko Moldavija v okviru naknadnega zahtevka za sprostitev sredstev ustrezno utemelji, da je sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja ustreznih pogojev.

5.   Kadar Komisija ugotovi, da Moldavija v 12 mesecih od prvotne negativne ocene iz odstavka 4 ni sprejela potrebnih ukrepov, zmanjša znesek nepovratne finančne podpore in posojila sorazmerno glede na del, ki ustreza zadevnim plačilnim pogojem. V prvem letu izvajanja se uporabi rok 24 mesecev, ki se šteje od prvotne negativne ocene iz odstavka 4. Moldavija lahko predloži pripombe v dveh mesecih po obvestilu o ugotovitvah Komisije.

6.   Noben znesek, ki ustreza plačilnim pogojem, ki niso bili izpolnjeni do 31. decembra 2028, se ne izplača Moldaviji, temveč se sprosti ali umakne iz razpoložljivega zneska podpore v obliki posojila, kot je ustrezno.

7.   Komisija lahko zmanjša znesek nepovratne finančne podpore in od Moldavije izterja, vključno s pobotom, kateri koli znesek, porabljen za doseganje ciljev instrumenta, zmanjša znesek posojila, ki se izplača Moldaviji, ali zahteva predčasno odplačilo posojila v skladu s posojilno pogodbo v primeru neupravičeno izplačanih sredstev, ugotovljenih nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ki jih Moldavija ni odpravila, ali resnih pomislekov v zvezi z njimi, ali v primeru razveljavitve kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov ali kadar se po izvedenem plačilu ugotovi, da ukrepi niso bili zadovoljivo izpolnjeni, ali v primeru hude kršitve obveznosti, ki izhaja iz sporazuma o instrumentu ali posojilne pogodbe, tudi na podlagi informacij urada OLAF ali poročil Računskega sodišča. Preden Komisija sprejme odločitve o tovrstnih zmanjšanjih, obvesti Evropski parlament in Svet.

8.   Z odstopanjem od člena 116(2) finančne uredbe začne rok za plačilo iz člena 116(1), točka (a), finančne uredbe teči od datuma obvestila o sklepu, s katerim se na podlagi odstavka 3 tega člena Moldaviji sprosti sredstva.

9.   Člen 116(5) finančne uredbe se ne uporablja za plačila v obliki finančne pomoči, ki se posreduje neposredno v državno blagajno Moldavije na podlagi tega člena in člena 21 te uredbe.

10.   Plačila nepovratne finančne podpore in posojil na podlagi tega člena se izvedejo v skladu s proračunskimi sredstvi, kot je določeno v letnem proračunskem postopku, in glede na razpoložljiva sredstva. Plačila sredstev se izvedejo v obrokih. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

11.   Zneski se izplačajo na podlagi sklepa iz odstavka 3 v skladu s posojilno pogodbo.

12.   Izplačilo kakršnega koli zneska podpore v obliki posojil se izvede na podlagi predložitve zahtevka Moldavije za plačilo v obliki, določeni v posojilni pogodbi, in v skladu z določbami iz sporazuma o instrumentu.

Člen 20

Preglednost v zvezi z osebami in subjekti, ki prejemajo sredstva za izvajanje programa reform

1.   Moldavija objavi ažurne podatke o končnih prejemnikih, ki v triletnem obdobju za izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta prejmejo zneske financiranja, ki kumulativno presegajo vrednost 50 000 EUR.

2.   Za končne prejemnike iz odstavka 1 se na spletni strani objavijo naslednje informacije v strojno berljivi obliki, razvrščene glede na skupno prejeta sredstva, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov:

(a)

v primeru pravne osebe polna firma in identifikacijska številka za DDV ali davčna identifikacijska številka končnega prejemnika, kadar je na voljo, ali druga enolična identifikacijska oznaka, določena z zakonodajo, ki se uporablja za pravno osebo;

(b)

v primeru fizične osebe ime in priimek oziroma imena in priimki končnega prejemnika;

(c)

znesek, ki ga je končni prejemnik prejel, ter reforme in naložbe v okviru instrumenta, h katerih izvajanju ta znesek prispeva.

3.   Informacije iz odstavka 2 se ne objavijo, kadar lahko razkritje ogrozi pravice in svoboščine zadevnih končnih prejemnikov ali resno škoduje njihovim poslovnim interesom. Navedene informacije se dajo na voljo Komisiji.

4.   Moldavija vsaj enkrat letno Komisiji elektronsko posreduje podatke o končnih prejemnikih iz odstavka 1 tega člena v strojno berljivi obliki, ki se določi v sporazumu o instrumentu iz člena 8(5), točka l.

POGLAVJE IV

ZAŠČITA FINANČNIH INTERESOV UNIJE

Člen 21

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija in Moldavija pri izvajanju instrumenta sprejmeta vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije, pri čemer upoštevata načelo sorazmernosti in posebne pogoje, pod katerimi instrument deluje, osnovne pogoje iz člena 5(1) ter pogoje iz sporazuma o instrumentu, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije, nasprotij interesov in nepravilnosti ter preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ki vplivajo na sredstva, zagotovljena v okviru instrumenta. Moldavija se zaveže, da bo napredovala v smeri uspešnih in učinkovitih sistemov upravljanja in kontrol ter zagotovila, da bo neupravičeno izplačane ali nepravilno porabljene zneske mogoče izterjati.

2.   Sporazum o instrumentu določa obveznosti Moldavije, da:

(a)

redno preverja, ali je bilo zagotovljeno financiranje uporabljeno v skladu z veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije, nasprotij interesov in nepravilnosti;

(b)

ščiti žvižgače;

(c)

sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, nasprotij interesov in nepravilnosti ter preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, da se odkrije in prepreči dvojno financiranje in uvedejo sodni postopki za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, med drugim v zvezi z vsemi ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov ali programov v okviru programa reform, ter nemudoma in kadar je ustrezno, sprejmejo ustrezni ukrepi za obravnavanje prošenj EJT in pristojnih organov držav članic za vzajemno pravno pomoč v zvezi s kaznivimi dejanji, ki vplivajo na sredstva, zagotovljena v okviru instrumenta;

(d)

za namene odstavka 1, zlasti za preverjanje uporabe sredstev v zvezi z izvajanjem reform iz programa reform, zagotovi zbiranje ustreznih podatkov o osebah in subjektih, ki prejemajo sredstva, vključno z informacijami o dejanskem lastništvu, za izvajanje ukrepov iz programa reform na podlagi poglavja III, ter dostop do teh podatkov v skladu z načeli Unije o varstvu podatkov in veljavnimi pravili o varstvu podatkov;

(e)

izrecno pooblasti Komisijo, urad OLAF, Računsko sodišče in, kadar je to ustrezno, EJT za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129 finančne uredbe.

3.   Sporazum o instrumentu določa tudi pravico Komisije, da sorazmerno zmanjša znesek nepovratne finančne podpore, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, in od Moldavije izterja, vključno s pobotom, kateri koli znesek, porabljen za doseganje ciljev instrumenta, in zmanjša znesek posojila, ki se izplača Moldaviji, ali zahteva predčasno odplačilo posojila v skladu s posojilno pogodbo v primeru neupravičeno izplačanih sredstev, ugotovljenih nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ki jih Moldavija ni odpravila, ali resnih pomislekov v zvezi z njimi, ali kadar Komisija po izvedenem plačilu ugotovi, da ukrepi niso bili zadovoljivo izpolnjeni, ali v primeru hude kršitve obveznosti, ki izhaja iz sporazuma o instrumentu ali posojilne pogodbe. Komisija pri odločanju o znesku izterjave ali zmanjšanja ali znesku, ki ga je treba predčasno odplačati, upošteva načelo sorazmernosti ter resnost nepravilnosti, goljufije, korupcije ali nasprotja interesov, ki škodi finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Moldaviji se omogoči, da svoje pripombe predloži, še preden se izvede zmanjšanje ali zahteva predčasno odplačilo.

4.   Osebe in subjekti, ki izvršujejo sredstva v okviru instrumenta, Komisiji in uradu OLAF nemudoma poročajo o vseh domnevnih primerih goljufije, korupcije, nasprotja interesov in nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

Člen 22

Vloga notranjih sistemov in revizijskega organa Moldavije

1.   Za del financiranja v okviru instrumenta, ki se da na voljo kot finančna pomoč, se Komisija lahko opira na revizijske organe, ustanovljene v Moldaviji za namene nadzora javnih odhodkov. Komisija se po potrebi opira tudi na nadaljnji demokratični nadzor iz člena 4(9).

2.   V programu reform se v prvih letih njegovega izvajanja prednostno obravnavajo reforme, povezane s pogajalskim poglavjem 32, zlasti glede upravljanja in notranjega nadzora javnih financ ter boja proti goljufijam, skupaj s pogajalskima poglavjema 23 in 24, zlasti v zvezi s pravosodjem, korupcijo in organiziranim kriminalom, ter pogajalskim poglavjem 8, zlasti v zvezi z nadzorom državne pomoči.

3.   Moldavija o vsakršnih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, nemudoma poroča Komisiji in jo obvešča o poteku vseh upravnih in pravnih postopkov v zvezi s takimi nepravilnostmi. Takšno poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, in sicer z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.

4.   Revizijski organi iz odstavka 1 vzdržujejo reden dialog z Računskim sodiščem, uradom OLAF in po potrebi EJT.

5.   Komisija lahko izvede podrobne preglede sistemov izvrševanja proračuna Moldavije na podlagi ocene tveganja in dialoga z revizijskimi organi iz odstavka 1 ter izda priporočila za izboljšave sistemov.

6.   Komisija lahko sprejme priporočila za Moldavijo v vseh primerih, v katerih pristojni organi po njenem mnenju niso sprejeli potrebnih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, nasprotij interesov in nepravilnosti, ki so vplivali ali za katere obstaja resna nevarnost, da bodo vplivali na dobro finančno poslovodenje v zvezi z odhodki, ki se financirajo v okviru instrumenta, in v vseh primerih ugotovljenih pomanjkljivosti, ki vplivajo na zasnovo in delovanje sistema kontrol, ki so ga vzpostavili organi. Moldavija izvede taka priporočila ali utemelji, zakaj tega ni storila.

POGLAVJE V

SPREMLJANJE, POROČANJE IN OCENJEVANJE

Člen 23

Spremljanje in poročanje

1.   Komisija spremlja izvajanje instrumenta in ocenjuje doseganje ciljev iz člena 3. Spremljanje tega izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru sporazuma o instrumentu, ter ne posega v zahteve glede poročanja, določene na podlagi Uredbe (EU) 2021/947. Pričakuje se, da bodo kazalniki iz člena 11(2) prispevali k spremljanju instrumenta s strani Komisije.

2.   Sporazum o instrumentu določa pravila in postopke poročanja Moldavije Komisiji za namene iz odstavka 1.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o napredku pri doseganju ciljev te uredbe. Letno poročilo se dvakrat letno dopolni s predstavitvami stanja izvajanja instrumenta.

4.   Komisija letno poročilo iz odstavka 3 predloži odboru iz člena 28(1).

5.   Komisija poroča o napredku pri izvajanju programa reform Moldavije v okviru preglednice kazalnikov instrumenta, vzpostavljene na podlagi Uredbe (EU) 2024/1449.

Člen 24

Preglednica kazalnikov instrumenta

Komisija prikazuje napredek pri izvajanju programa reform v preglednici kazalnikov instrumenta, vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2024/1449.

Člen 25

Ocena instrumenta

1.   Komisija po 31. decembru 2027 in do 31. decembra 2031 izvede neodvisno naknadno oceno instrumenta. V tej naknadni oceni se oceni prispevek Unije k doseganju ciljev instrumenta.

2.   Ta naknadna ocena temelji na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njen namen pa je ugotoviti, ali so bili cilji instrumenta uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

3.   Komisija ugotovitve in zaključke te naknadne ocene, skupaj s pripombami in nadaljnjimi ukrepi, sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali držav članic se lahko o tej naknadni oceni tudi razpravlja. Rezultati prispevajo k pripravi prihodnjih programov in ukrepov ter dodeljevanju sredstev. Ta naknadna ocena in nadaljnji ukrepi se javno objavijo.

4.   Komisija v proces ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, v ustreznem obsegu vključi vse zadevne deležnike, tudi Moldavijo, socialne partnerje in organizacije civilne družbe, pri čemer si lahko, kadar je to primerno, prizadeva za skupna ocenjevanja z državami članicami in drugimi partnerji, v tesnem sodelovanju z Moldavijo.

Člen 26

Poročanje Moldavije v okviru ekonomskega in finančnega dialoga

Moldavija enkrat letno v okviru gospodarskega in finančnega dialoga poroča o napredku pri uresničevanju dela svojega programa reform, ki se nanaša na reforme.

Člen 27

Parlamentarni nadzor in pregled nad instrumentom

1.   Komisija poroča pristojnim odborom Evropskega parlamenta o izvajanju instrumenta in programa reform. Komisija Evropski parlament pisno obvešča o:

(a)

napredku pri izvajanju instrumenta;

(b)

oceni programa reform;

(c)

glavnih ugotovitvah iz poročila iz člena 23(3);

(d)

postopkih plačil, zadržanja plačil in prenehanja, vključno z vsemi predstavljenimi opažanji, da se zagotovi zadovoljivo izpolnjevanje pogojev, ter

(e)

vseh drugih ustreznih elementih v zvezi z izvajanjem instrumenta.

2.   Redni dialog med Evropskim parlamentom in Komisijo poteka vsaj enkrat letno in lahko sovpada z geopolitičnim dialogom na visoki ravni v zvezi z instrumentom NDICI – Globalna Evropa.

3.   Komisija upošteva vse elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu iz odstavka 2, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, kadar je to ustrezno.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/947. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Kadar odbor v primeru izvedbenih sklepov iz člena 13(1) in člena 14(2) ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 29

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.   Komisija brez poseganja v zahteve na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za finančno podporo, predvideno v programu reform, med drugim prek skupnih dejavnosti komuniciranja z Moldavijo. Komisija zagotovi, da se podpora v okviru instrumenta sporoči in potrdi z izjavo o financiranju. Ukrepi, financirani v okviru instrumenta, se izvajajo v skladu z zahtevami glede komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z zunanjimi ukrepi, ki jih financira Unija, ter drugimi ustreznimi smernicami.

2.   Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, aktivno navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija“, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.

3.   Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti se zagotavlja v dostopni obliki.

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. marca 2025

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

A. SZŁAPKA


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2025 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. marca 2025.

(2)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/882/oj).

(3)  Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2020/1222/oj).

(4)  Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/oj).

(5)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(6)  Uredba (EU) 2024/1449 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan (UL L, 2024/1449, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1449/oj).

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(8)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/427/oj).

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj).

(10)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1995/2988/oj).

(11)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2185/oj).

(12)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj).

(13)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/852/oj).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/535/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)