UREDBA SVETA (EU) 2025/390

z dne 24. februarja 2025

o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 (2) uveljavlja omejevalne ukrepe iz Sklepa 2014/145/SZVP.

(2)	Svet je 24. februarja 2025 sprejel Sklep (SZVP) 2025/388 (3), ki spreminja Sklep 2014/145/SZVP.

(3)

S Sklepom (SZVP) 2025/388 se uvajata tudi dodatni merili za uvrstitev fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljata zamrznitev njihovih sredstev in gospodarskih virov in prepoved dajanja finančnih sredstev in gospodarskih virov njim na voljo. Prvo merilo se uporablja za osebe, subjekte ali organe, ki imajo v lasti, nadzorujejo ali upravljajo plovila, vključena v nekatere dejavnosti, ali ki drugače zagotavljajo materialno, tehnično ali finančno podporo za delovanje takih plovil. Drugo merilo se uporablja za osebe, subjekte ali organe, ki so del vojaškega in industrijskega kompleksa Rusije, ga materialno ali finančno podpirajo ali imajo od njega koristi. S Sklepom (SZVP) 2025/388 se razširja tudi veljavno odstopanje za namene dezinvestiranja na tri dodatne posameznike s seznama, vključuje odstopanje za dobavo specifičnega blaga in opravljanje specifičnih storitev za budimpeško podzemno železnico ter razširja obseg dveh obstoječih odstopanj glede nekaterih prenosov finančnih sredstev in plačil.

(4)

Prihodki od izvoza ruske nafte po morju predstavljajo znaten del proračuna Rusije in zato financirajo njeno nezakonito vojno agresijo proti Ukrajini. Pri tem izvozu nafte je Rusija vse bolj odvisna od flote plovil, vpletene v zelo tvegane prakse pomorskega prevoza blaga, ki ne izpolnjujejo standardov, denimo da se uporabljajo z neustreznim zavarovanjem ali pa ga sploh nimajo (v nadaljnjem besedilu: flota v senci).. Ta plovila predstavljajo znatna tveganja za pomorsko varnost in okolje, katerim so izpostavljene Unija, njene obalne države članice in druge obalne države. Na ta tveganja je opozorila zlasti Mednarodna pomorska organizacija v Resoluciji generalne skupščine A.1192(33), sprejeti 6. decembra 2023, v kateri je svoje države članice in druge ustrezne deležnike pozvala, naj razvijejo zmogljivosti in prakse potrebne skrbnosti za preprečevanje, odkrivanje in poročanje o delovanju plovil v senci in nezakonitih dejavnostih, ki jih izvajajo taka plovila. Odvračanje oseb in subjektov od izvajanja in omogočanja praks ladijskega prevoza z visokim tveganjem pri prevozu nafte ruskega porekla in oviranje dejavnosti flote v senci zato pomaga zmanjševati prihodke za ruska vojna prizadevanja ter hkrati podpira mednarodne ukrepe za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja. Taka prizadevanja za odpravo dejavnosti flote v senci bi morala biti ciljno usmerjena in pri njih bi bilo treba upoštevati raven odgovornosti zadevnih operaterjev za sprejete odločitve in delovanje. Prav tako se ne bi smele ovirati storitve pilotiranja, potrebne za pomorsko varnost.

(5)

Kadar je to potrebno za preprečitev izogibanja prepovedim iz Uredbe (EU) št. 269/2014, bi morala imeti Komisija možnost, da izmenjuje informacije o trgovini, transakcijah in operaterjih tretjih držav s pristojnimi organi partnerskih držav iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 833/2014 (4), ki uporabljajo podobne omejevalne ukrepe.

(6)

Na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (5) morajo nekatere vrste subjektov, in sicer subjekti iz člena 2(1) navedene direktive, o sumljivih transakcijah poročati finančnim obveščevalnim enotam držav članic (v nadaljnjem besedilu: FIU). Na podlagi Direktive (EU) 2024/1226 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bila kršitev omejevalnih ukrepov Unije dodana na seznam predhodnih kaznivih dejanj iz člena 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zaradi tega dodatka in na podlagi člena 33 Direktive (EU) 2015/849 bodo morali pooblaščeni subjekti od maja 2025 FIU poročati o vseh sumljivih transakcijah v zvezi z domnevno kriminalno dejavnostjo, povezano s kršitvijo omejevalnih ukrepov Unije. Poleg tega člen 8 Uredbe (EU) št. 269/2014 zahteva, da fizične in pravne osebe, subjekti in organi v dveh tednih od pridobitve teh informacij pristojnemu organu države članice, v kateri prebivajo ali imajo sedež, predložijo vse informacije, ki bi olajšale izvajanje te uredbe, ter sodelujejo s pristojnim organom pri vsakem preverjanju takih informacij. Da bi se izognili dvojnemu poročanju, se lahko države članice odločijo, da te osebe, subjekti in organi iste informacije ne rabijo sporočali pristojnim organom, ki niso FIU.

(7)	Primerno je okrepiti sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi, vključno s krepitvijo vloge FIU pri izmenjavi informacij, ki so pomembne za namene izvajanja in izvrševanja omejevalnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 269/2014.

(8)

Glede na to, da je skladnost gospodarskih subjektov Unije bistvena za učinkovitost omejevalnih ukrepov, bi jim morala Komisija zagotoviti pomoč, da bi jim olajšala doseganje skladnosti, zlasti kadar bi bila za tako skladnost potrebna znatna sredstva, centralizirana podpora pa bi lahko izboljšala učinkovitost. To velja zlasti za potrebno skrbnost, ki se zahteva od gospodarskih subjektov Unije v zvezi s potencialnimi poslovnimi partnerji. Komisija bi morala imeti možnost obdelave osebnih podatkov, potrebne za ta namen.

(9)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja omejevalnih ukrepov in ustrezne zaščite gospodarskih subjektov Unije je primerno, da lahko gospodarski subjekti Unije na podlagi člena 11a Uredbe (EU) št. 269/2014 v sodnem postopku pred pristojnimi sodišči države članice zahtevajo odškodnino v zvezi z določeno neposredno ali posredno škodo, ki je nastala zahtevkov vloženih s strani subjektov ali oseb iz člena 11(1), točka (a) ali (b), Uredbe (EU) št. 269/2014, vključno s škodo, ki je nastala pravnim osebam, subjektom ali organom, ki jih imajo ti gospodarski subjekti Unije v lasti ali so pod njihovim nadzorom, ob upoštevanju nacionalnih predpisov o prepovedi dvojnega povračila. Poleg tega bi morali imeti gospodarski subjekti Unije možnost, da zahtevajo odškodnino od oseb, subjektov ali organov, ki imajo subjekte ali organe iz člena 11(1), točka (a) ali (b), Uredbe (EU) št. 269/2014 v lasti ali jih nadzorujejo. V primerih, kadar Rusija ali druga tretja država sprejme ukrepe za onemogočanje skladnosti z Uredbo (EU) št. 269/2014, se lahko šteje, da so gospodarski subjekti Unije dejansko prikrajšani za učinkovit dostop do pravnih sredstev v teh nacionalnih jurisdikcijah.

(10)

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja omejevalnih ukrepov in odpravo morebitnih primerov odrekanja sodnega varstva je primerno zagotoviti forum necessitatis, ki sodišču države članice izjemoma omogoča, da odloča o odškodninskem zahtevku, vloženem na podlagi člena 11a Uredbe (EU) št. 269/2014, kadar pravo Unije ali pravo države članice ne določa pristojnosti sodišča nobene posamezne države članice. Pristojnost na podlagi forum necessitatis bi se morala izvajati le, kadar bi bila zadeva v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, ki je začelo postopek, na primer, kadar ima tožeča stranka stalno prebivališče ali je ustanovljena po pravu te države članice.

(11)

Uredba (EU) št. 269/2014 se uporablja le v mejah pristojnosti, opredeljenih v členu 17 navedene uredbe. Hkrati so lahko operaterji Unije, če lahko in učinkovito uveljavljajo odločilen vpliv na ravnanje pravne osebe, subjekta ali organa s sedežem zunaj Unije, odgovorni za dejanja te pravne osebe, subjekta ali organa, ki onemogočajo izvajanje omejevalnih ukrepov ter bi morali svoj vpliv izkoristiti za preprečitev pojava takih dejanj.

(12)

Tak vpliv lahko izhaja iz lastništva subjekta ali nadzora nad pravno osebo, subjektom ali organom. Lastništvo pomeni imeti v lasti najmanj 50 % lastninskih pravic subjekta ali njegov večinski delež. Elementi, ki kažejo na nadzor, vključujejo: pravico ali pristojnost za imenovanje ali razrešitev večine članov upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa, pravico do uporabe vseh ali dela sredstev pravne osebe, subjekta ali organa, upravljanje poslovanja pravne osebe, subjekta ali organa na enotni osnovi in objavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov subjekta ali pravico izvrševati prevladujoč vpliv nad pravno osebo, subjektom ali organom.

(13)

Ustrezno je zahtevati, da si gospodarski subjekti Unije po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da pravne osebe, subjekti ali organi s sedežem zunaj Unije, ki so v njihovi lasti oziroma jih nadzorujejo, ne sodelujejo v dejavnostih, ki onemogočajo omejevalne ukrepe iz Uredbe (EU) št. 269/2014. Take dejavnosti so dejavnosti, ki imajo učinek, ki naj bi ga zadevni omejevalni ukrepi preprečili, na primer, da so finančna sredstva ali finančni viri dani na voljo osebi s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 269/2014.

(14)

Prizadevanja po najboljših močeh bi bilo treba razumeti tako, da zajemajo vse ukrepe, ki so primerni in potrebni za doseganje rezultata preprečevanja onemogočanja izvajanja omejevalnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. 269/2014. Ti ukrepi lahko na primer vključujejo izvajanje ustreznih politik, kontrol in postopkov za učinkovito zmanjševanje in obvladovanje tveganja ob upoštevanju dejavnikov, kot so tretja država sedeža, poslovni sektor in vrsta dejavnosti pravne osebe, subjekta ali organa, ki je v lasti ali pod nadzorom gospodarskega subjekta Unije. Hkrati bi bilo treba prizadevanja po najboljših močeh razumeti tako, da zajemajo le ukrepe, ki so izvedljivi za gospodarski subjekt Unije glede na njegovo naravo, velikost in ustrezne dejanske okoliščine, zlasti stopnjo dejanskega nadzora nad pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem zunaj Unije. Take okoliščine vključujejo primer, ko gospodarski subjekt Unije zaradi neizogibnih razlogov, kot je zakonodaja tretje države, ne more izvajati nadzora nad pravno osebo, subjektom ali organom, ki je v njegovi lasti.

(15)	Primerno je uvesti več tehničnih sprememb, da se zagotovi jasnost nekaterih določb Uredbe (EU) št. 269/2014, vključno s tistimi v zvezi z dokumenti, ki jih hranijo institucije Unije, in obdelavo osebnih podatkov.

(16)	Ti ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato je zlasti zaradi zagotovitve njihove enotne uporabe v vseh državah članicah potrebno regulativno ukrepanje na ravni Unije.

(17)	Uredbo (EU) št. 269/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 269/2014 se spremeni:

(1)

v členu 3(1), se dodata naslednji točki:

„(k)

fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki imajo v lasti, nadzorujejo, vodijo ali upravljajo plovila, ki prevažajo surovo nafto ali naftne derivate s poreklom iz Rusije ali izvožene iz Rusije, pri čemer izvajajo neregularne in visoko tvegane prakse prevoza blaga, kot je določeno v Resoluciji generalne skupščine Mednarodne pomorske organizacije A.1192(33), ali ki kako drugače zagotavljajo materialno, tehnično ali finančno podporo za delovanje takih plovil, ali

(l)	fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki so del vojaškega in industrijskega kompleksa Rusije, ga materialno ali finančno podpirajo ali imajo od njega koristi, vključno s sodelovanjem pri razvoju, proizvodnji ali dobavi vojaške tehnologije in opreme.“

;

(2)

člen 6a se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Z odstopanjem od odstavka 2(2) lahko pristojni organi držav članic pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, odobrijo plačila subjektu, navedenem pod vnosom 265 pod naslovom ‚B. Subjekti‘ v Prilogi I, za blago in storitve, ki jih lahko zagotavlja le navedeni subjekt in so potrebni za upravljanje, vzdrževanje ali popravilo vagonov proge 3 podzemne železnice v Budimpešti, ki jih je družba Metrowagonmash dobavila leta 2018.“

;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Zadevna država članica obvesti o vsaki odobritvi, izdani na podlagi odstavkov 1 in 1a, druge države članice in Komisijo v dveh tednih po odobritvi.“ ;

(3)

člen 6b se spremeni:

(a)

odstavek 5f se nadomesti z naslednjim:

„5f. Z odstopanjem od člena 2 te uredbe lahko pristojni organi države članice pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali njihovo dajanje na razpolago posameznikom, navedenim pod vnosi 92, 694, 719, 721, 881 in 920 pod naslovom ‚Osebe‘ v Prilogi I, potem ko se prepričajo, da:

(a)	so sredstva ali gospodarski viri potrebni za prodajo in prenos lastninskih pravic, ki jih ima kateri izmed navedenih posameznikov v neposredni ali posredni lasti v pravni osebi, subjektu ali organu s sedežem v Uniji, do 30. junija 2025, ter

(b)	se prihodki od take prodaje in prenosa zamrznejo.“

;

(b)

v odstavku 5h se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„5h. Z odstopanjem od člena 2 te uredbe in pod pogojem, da so bila zadevna sredstva zamrznjena, ker je pravna oseba, subjekt ali organ iz Priloge I k tej uredbi ali pravna oseba v lasti ali pod nadzorom pravne osebe, subjekta ali organa s seznama iz navedene priloge sodelovala pri prenosu teh sredstev v Unijo iz Ruske federacije, iz tretje države ali iz Unije kot posredniška banka, lahko pristojni organi države članice pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev, potem ko so ugotovili, da:“

;

(c)

v odstavku 5i se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„5i. Z odstopanjem od člena 2 te uredbe in pod pogojem, da je bilo plačilo zamrznjeno zaradi tega, ker je pravna oseba, subjekt ali organ iz Priloge I k tej uredbi ali pravna oseba v lasti ali pod nadzorom pravne osebe, subjekta ali organa s seznama iz navedene priloge sprožila oziroma omogočila prenos sredstev v Unijo iz Ruske federacije, iz tretje države ali iz Unije, lahko pristojni organi države članice pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, odobrijo sprostitev tega zamrznjenega plačila, potem ko so ugotovili, da:“

;

(4)

člen 8 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Komisija si lahko po posvetovanju z državami članicami in na podlagi vzajemnosti s pristojnimi organi partnerske države iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 833/2014 izmenjuje informacije v zvezi s trgovino, transakcijami in gospodarskimi subjekti tretje države za namen preprečevanja izogibanja prepovedim iz te uredbe, kolikor je to pomembno in potrebno za učinkovito izvajanje te uredbe. Kadar te informacije vsebujejo osebne podatke, se izmenjava izvede pod pogoji iz poglavja V Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (*1).

Če se izjemoma informacije iz prvega pododstavka nanašajo na gospodarski subjekt s sedežem v državi članici, Komisija pred kakršno koli izmenjavo teh informacij pridobi soglasje pristojnih organov zadevne države članice.

(*1) ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj)“;"

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Pristojni organi držav članic, vključno z izvršilnimi organi, carinskimi organi v smislu Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), pristojnimi organi v smislu Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*4) in Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*5) ter finančnimi obveščevalnimi enotami iz Direktive (EU) 2015/849 in upravljavci uradnih registrov, v katerih so registrirane fizične osebe, pravne osebe, subjekti in organi ter nepremičnine ali premičnine, obdelujejo in si brez odlašanja izmenjujejo informacije, vključno z osebnimi podatki in po potrebi informacijami iz odstavkov 1 in 1a tega člena, z drugimi pristojnimi organi svoje države članice, pristojnimi organi drugih držav članic in s Komisijo, če je takšna obdelava in izmenjava potrebna za izvajanje nalog organa, ki informacije obdeluje, ali organa, ki jih prejme, na podlagi te uredbe, zlasti kadar odkrijejo primere kršitev ali izogibanja ali poskuse kršitev ali izogibanja prepovedim te uredbe. Ta določba ne posega v pravila o zaupnosti informacij, ki jih hranijo pravosodni organi.

(*2) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/952/oj)."

(*3) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj)."

(*4) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/849/oj)."

(*5) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/65/oj).“;"

(5)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

1. Komisija obdeluje osebne podatke v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih nalog na podlagi te uredbe v zvezi z njenim prispevkom k pravilnemu izvajanju, izvrševanju in preprečevanju izogibanja ukrepom, ki jih uvaja ta uredba.

2. Komisija obdeluje osebne podatke, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov in osebnimi podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški, kot so opredeljeni v členu 10(2) in členu 11 Uredbe (EU) 2018/1725, za namene identifikacije fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov za katere veljajo omejevalni ukrepi iz te uredbe, da bi osebam iz člena 17 te uredbe pomagala pri zagotavljanju skladnosti s to uredbo.“

;

(6)

člen 11a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11a

Vsaka oseba iz člena 17, točka (c) ali (d), ima pravico do povrnitve morebitne neposredne ali posredne škode v sodnih postopkih pred pristojnimi sodišči države članice, vključno s pravnimi stroški, ki so jih imeli ta oseba ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki ga ima oseba iz člena 17, točka (c) ali (d), v lasti ali ga nadzoruje, zaradi zahtevkov, ki so jih pri sodiščih v tretjih državah vložili osebe, subjekti in organi iz člena 11(1), točka (a) ali (b), v zvezi s katero koli pogodbo ali transakcijo, na izvajanje katere so neposredno ali posredno, v celoti ali delno vplivali ukrepi, uvedeni na podlagi te uredbe, pod pogojem, da zadevna oseba nima učinkovitega dostopa do pravnih sredstev v zadevni jurisdikciji. Taka škoda se lahko izterja od oseb, subjektov ali organov iz člena 11(1), točka (a) ali (b), ki so vložili zahtevke pri sodiščih v tretji državi, ali od oseb, subjektov ali organov v Rusiji, ki imajo v lasti ali nadzorujejo te subjekte ali organe.“

;

(7)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11b

Kadar na podlagi drugih določb prava Unije ali prava države članice nobeno sodišče države članice nima pristojnosti, lahko sodišče države članice izjemoma obravnava zahtevek za povrnitev škode, vložen na podlagi člena 11a, če je zadeva v zadostni meri povezana z državo članico sodišča, pred katerim se je začel postopek.“

;

(8)

v členu 12(1) se doda naslednja točka:

„(c)	o odkritih primerih kršitev, izogibanja in poskusov kršenja ali izogibanja prepovedim iz te uredbe, tudi z uporabo kriptosredstev.“

;

(9)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Fizične in pravne osebe, subjekti in organi si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da nobena pravna osebe, subjekt ali organ s sedežem zunaj Unije, ki je v njihovi lasti ali ga nadzorujejo, ne sodeluje v dejavnostih, ki onemogočajo izvajanje omejevalnih ukrepov iz te uredbe.“

;

(10)

v členu 16a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Za vse dokumente, ki jih hranijo Svet, Komisija ali visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) z namenom zagotavljanja izvrševanja ukrepov iz te uredbe ali preprečevanja kršitev ali izogibanja tem ukrepom, veljajo zahteve glede varovanja poslovne skrivnosti in se varujejo v skladu s pravili, ki se uporabljajo za institucije Unije. To varstvo velja tudi za skupne predloge visokega predstavnika in Komisije za spremembo te uredbe in vse z njimi povezane pripravljalne dokumente.

Domneva se, da bi razkritje kakršnih koli dokumentov ali predlogov iz prvega pododstavka škodovalo varnosti Unije ali varnosti ene ali več njenih držav članic ali njihovim mednarodnim odnosom.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. februarja 2025

Za Svet

predsednica

K. KALLAS

(1) UL L 78, 17.3.2014, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2014/145(1)/oj.

(2) Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78, 17.3.2014, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/269/oj).

(3) Sklep Sveta (SZVP) 2025/388 z dne 24. februarja 2025 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2025/388, 24.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/388/oj).

(4) Uredba Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/833/oj).

(5) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/849/oj).

(6) Direktiva (EU) 2024/1226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije ter spremembi Direktive (EU) 2018/1673 (UL L, 2024/1226, 29.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1226/oj).

(7) Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/1673/oj).