(1)

Pojem „transakcija“ iz člena 22(1) Uredbe (EU) 2023/1114 ne razlikuje med vrstami denarnic, ki jih plačnik ali prejemnik plačila uporabi za začetek ali prejem transakcije, povezane z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva. V skladu s tem bi morali pri opredelitvi metodologije iz člena 22(6) Uredbe (EU) 2023/1114 upoštevati, da bi moralo poročanje iz člena 22(1), točka (d), navedene uredbe vključevati transakcije med skrbniškimi denarnicami ter transakcije med skrbniško denarnico na eni strani in neskrbniško denarnico ali drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, na drugi strani. Transakcije med neskrbniškimi denarnicami ali med neskrbniškimi denarnicami in drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne bi smele biti zajete v poročanju iz člena 22(1), točka (d), Uredbe (EU) 2023/1114 ob upoštevanju, da izdajatelji morda nimajo vseh potrebnih informacij za poročanje takih transakcij v skladu z navedenimi določbami. To ne bi smelo posegati v obveznosti poročanja izdajateljev v zvezi s takimi transakcijami v skladu s členom 22(1), točka (c), Uredbe (EU) 2023/1114 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/2902 (2).

(2)

V skladu s členom 22(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2023/1114 so transakcije, ki so povezane z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva, samo transakcije, zaradi katerih pride do spremembe fizične ali pravne oseba, upravičene do žetona, vezanega na sredstva. To velja tudi, če dejanski lastnik v smislu člena 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ostane isti in ne glede na to, ali so te transakcije poravnane v razpršeni evidenci (tj. na verigi) ali zunaj nje (tj. zunaj verige). V skladu s tem za namene poročanja v skladu s členom 22(1), točka (d), Uredbe (EU) 2023/1114 podatki, ki jih mora izdajatelj poročati pristojnemu organu, ne bi smeli vključevati prenosov žetona, vezanega na sredstva, med različnimi naslovi ali računi iste osebe.

(3)

Člen 22(1), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2023/1114 določa, da se nekatere transakcije ne štejejo za povezane z uporabo žetonov, vezanih na sredstva, kot menjalnega sredstva. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61 navedene uredbe, so transakcije, povezane z uporabo žetonov, vezanih na sredstva, kot menjalnega sredstva, tiste, povezane s plačili dolgov, vključno s tistimi v okviru poslov s trgovci, in ne bi smeli vključevati poslov, povezanih z investicijskimi funkcijami in storitvami, kot je menjalno sredstvo za denarna sredstva ali druga kriptosredstva, razen če obstajajo dokazi, da se žeton, vezan na sredstva, uporablja za poravnavo poslov z drugimi kriptosredstvi. Zato je treba podrobneje opredeliti vrsto transakcij, o katerih je treba poročati v skladu s členom 22(1), točka (d), Uredbe (EU) 2023/1114.

(4)

Izdajatelj bi moral število in vrednost transakcij, ki so povezane z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot je navedeno v členu 22(1), točka (d), Uredbe (EU) 2023/1114 oceniti tako, da od skupnega števila in vrednosti transakcij, poravnanih z žetonom, vezanim na sredstva, v zadevnem četrtletju odšteje transakcije, pri katerih se žeton, vezan na sredstva, zamenja za denarna sredstva ali druga kriptosredstva z izdajateljem ali ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, transakcije, pri katerih se žeton, vezan na sredstva, uporablja kot zavarovanje s premoženjem za namene izvajanja transakcij s finančnimi instrumenti, in transakcije, pri katerih se žeton, vezan na sredstva, uporabi za poravnavo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih. Poleg tega lahko izdajatelj odšteje tudi druge transakcije z žetonom, vezanim na sredstva, če utemeljeno domneva, da namen zadevnih transakcij ni plačilo blaga ali storitev, pod pogojem, da je izdajatelj sposoben pristojnemu organu na zahtevo dokazati, da je utemeljeno domneval, da se te transakcije ne nanašajo na uporabo žetona, vezanega na sredstva, za plačilo blaga ali storitev.

(5)

Transakcije, ki so povezane z uporabo žetona, vezanega na sredstva, kot menjalnega sredstva, bi morale vključevati tudi transakcije, pri katerih se za plačilo blaga in storitev uporabi eno ali več kriptosredstev, ki niso žeton, vezan na sredstva, če se te transakcije poravnajo z žetonom, vezanim na sredstva. To lahko na primer vključuje primere, ko se žeton, vezan na sredstva, uporabi kot premostitveno sredstvo za poravnavo transakcij s kriptosredstvi, ki niso žeton, vezan na sredstva, kadar je namen te transakcije plačilo blaga ali storitev, in primere, ko se žeton, vezan na sredstva, uporablja kot premostitveno sredstvo za poravnavo transakcije, ki vključuje dve kriptosredstvi, ki nista žeton, vezan na sredstva, kadar je namen te transakcije plačilo blaga ali storitev. Nasprotno pa transakcije, pri katerih želita stranki trgovati ali zamenjati dve različni kriptosredstvi, ki nista žeton, vezan na sredstva, in se dogovorita za poravnavo transakcije z žetonom, vezanim na sredstva, ne da bi bil namen osnovne transakcije plačilo blaga ali storitev, ne bi smele spadati v obseg poročanja iz člena 22(1), točka (d), Uredbe (EU) 2023/1114.

(6)

Izdajatelj bi moral za vsako transakcijo, ki spada na področje uporabe člena 22(1), točka (d), Uredbe (EU) 2023/1114, določiti območje enotne valute, za katero bi bilo treba poročati o tej transakciji. Transakcije iz člena 22(1), točka (d), navedene uredbe bi morale zajemati transakcije, pri katerih se tako plačnik kot prejemnik plačila nahajata na istem območju enotne valute v Uniji.

(7)

Za zagotovitev, da sta četrtletno povprečno število in povprečna skupna vrednost transakcij na dan ocenjena na podlagi zanesljivih in točnih podatkov, ter za izboljšanje kakovosti poročanja bi moral imeti izdajatelj vzpostavljene sisteme in postopke, ki bi mu omogočali usklajevanje podatkov, prejetih od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi prejemnika plačila, ali, v primeru transakcij iz skrbniške denarnice v neskrbniško denarnico, podatkov, prejetih od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi plačnika, v skladu s členom 22(3) Uredbe (EU) 2023/1114 in Izvedbeno uredbo (EU) 2024/2902 s podatki, ki so izdajatelju na voljo iz drugih virov, vključno s podatki o transakcijah, ki so na voljo v razpršeni evidenci, kadar je ustrezno.

(8)

V skladu s členom 58(3) Uredbe (EU) 2023/1114 se določbe členov 22 in 23 ter člena 24(3) navedene uredbe uporabljajo tudi za e-denarne žetone, denominirane v valuti, ki ni uradna valuta države članice. Zato bi se morala ta uredba smiselno uporabljati tudi za take e-denarne žetone.

(9)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(10)

Evropski bančni organ je opravil javna odprta posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(1)

„območje enotne valute“ pomeni eno ali več držav z isto uradno valuto;

(2)

„skrbniška denarnica“ pomeni naslov denarnice za kriptosredstva, kjer ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotavlja hranjenje ali obvladovanje kriptosredstev ali sredstev za dostop do njih v imenu svoje stranke, kadar je ustrezno, v obliki zasebnih kriptografskih ključev;

(3)

„neskrbniška denarnica“ pomeni naslov denarnice za kriptosredstva, kjer uporabnik obvladuje sredstva za dostop do kriptosredstev, kadar je ustrezno, v obliki zasebnih kriptografskih ključev.