(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. junija 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom dekorativnega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki so jo 2. maja 2024 vložili štirje proizvajalci dekorativnega papirja v Uniji (v nadaljnjem besedilu: pritožniki). Pritožbo je vložila industrija dekorativnega papirja v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2718 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je izrecno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje, uporabnike in trgovce o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Zaslišanja so potekala s pritožniki (Felix Schoeller, Koehler Paper, Malta Decor & Munksjö Paper), družbo LamiGraf S.A. in družbo Interprint GmbH.

(7)

Pripombe o začetku so predložili združenje China National Forest Products Industry Association (CNFPIA), družbe LamiGraf S.A., Kastomonu Italia S.p.a., Kastamonu Romania S.A. in Kastamonu Bulgaria AD (v nadaljnjem besedilu: skupina Kastamonu Group) ter družba Marburger Tapetenfabrik. Te so se nanašale na procesno upravičenje pritožnikov, uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe in dokaze o znatnem izkrivljanju, izbiro reprezentativne države v pritožbi, izkrivljanje na trgu surovin, kazalnike škode, vzročno zvezo in interes Unije. Vse navedene pripombe so obravnavane v nadaljevanju v ustreznih oddelkih te uredbe.

(8)

Združenje CNFPIA je po začetku preiskave navedlo, da sta bili družbi Felix Schoeller in Munksjö, dva od štirih pritožnikov, povezani s kitajskimi družbami in da je ena od njiju uvažala tudi iz Kitajske od svoje povezane družbe. Združenje CNFPIA je trdilo, da bi morali biti družbi na podlagi določb člena 4(1) osnovne uredbe zato izključeni iz industrije Unije. Glede na to je združenje CNFPIA dodalo, da zahteve glede procesnega upravičenja iz člena 5(4) osnovne uredbe morda ne bodo izpolnjene.

(9)

V skladu z besedilom člena 4(1)(i), kot ga je potrdilo Sodišče, mora Komisija pri izvajanju svoje diskrecijske pravice ugotoviti, ali bi morala iz „industrije Unije“ izključiti proizvajalce, ki so povezani z izvozniki ali uvozniki ali so sami uvozniki dampinškega izdelka. Diskrecijsko pravico je treba izvajati za vsak primer posebej, ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev (4). Glede na to, da sta obe povezani družbi v LRK večinoma služili svojemu domačemu trgu in da so bile količine, ki so jih proizvajalci Unije uvozili od svojih povezanih družb v LRK, zanemarljive ali neobstoječe, je Komisija menila, da ni potrebe po izključitvi družb Felix Schoeller in Munksjö iz opredelitve industrije Unije. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(10)

Združenje CNFPIA je trdilo, da pogoji iz člena 3 osnovne uredbe za določitev škode niso bili izpolnjeni, pri čemer je trdilo, da v obravnavanem obdobju ni bilo dokazov o znatni škodi za industrijo Unije.

(11)

Komisija je opozorila, da se v skladu s členom 5(3) osnovne uredbe preiskava začne, če pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo začetek preiskave. Pritožnik je v pritožbi trdil, da je dampinški uvoz dekorativnega papirja iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. Da bi svojo trditev podprl, je pritožnik uporabil Tajsko kot reprezentativno državo za izračun tehtane povprečne stopnje dampinga v višini [35–45 %] ter analiziral potrošnjo, dobičkonosnost, prodajo in tržni delež industrije Unije, obseg proizvodnje in proizvodne stroške. Komisija je menila, da so to relevantni elementi za njeno oceno utemeljenosti dokumentacije in da so skupaj z drugimi informacijami, ki jih je predložil pritožnik, zadosten dokaz, s čimer so izpolnjene zahteve iz člena 5(3) za začetek preiskave. Zato je bila trditev združenja CNFPIA zavrnjena.

(12)

Družba LamiGraf je predložila podobne argumente o trendih škode, pri čemer je trdila, da so širši gospodarski dejavniki, kot so pandemija COVID-19, geopolitična nestabilnost in energetska kriza, znatno vplivali na finančno uspešnost industrije, zato škode ni bilo mogoče pripisati predvsem kitajskemu uvozu. Družba LamiGraf je dodala, da je nihanja potrošnje Unije mogoče pripisati gospodarstvu, v katerem se je med omejitvami gibanja zaradi pandemije od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma, ki mu je sledil popravek trga, in ga ni mogoče pripisati kitajskemu uvozu ter da so sankcije proti Rusiji močno vplivale na celotno prodajo in izvoz pritožnikov. Zaradi razmer v letu 2021 se je povečalo povpraševanje po dekorativnem papirju, kar je vključevalo diverzifikacijo, zaradi česar se je povečal uvoz iz Kitajske. Konkurenčnost kitajskih cen v nasprotju s tem, kar trdijo proizvajalci pritožniki, izhaja iz uporabe stroškovno učinkovite opreme. Vendar je družba LamiGraf hkrati trdila, da velike naložbe pritožnikov ne kažejo na znatno škodo.

(13)

Komisija je menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o škodi, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, vključno z ocenami učinkov pandemije COVID-19 na potrošnjo Unije, učinka energetske krize in naraščajočih stroškov surovin ter ruske invazije na Ukrajino in posledičnih trgovinskih sankcij. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU med 1. aprilom 2023 in 31. marcem 2024 ter geografske lokacije. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 60 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in 61 % prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Glede začasnega vzorca Komisija ni prejela nobene pripombe. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(17)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo LRK pri EU pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(19)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(20)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(21)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatni vprašalnik v zvezi s tem.

(22)

Komisija je vprašalnike poslala vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem, znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (5).

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(24)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(25)

Izdelek v preiskavi je dekorativni papir z naslednjimi značilnostmi:

(26)

Glede na fizikalne lastnosti obstaja pet glavnih vrst izdelkov: dekorativni papir kot osnova za tiskanje, enobarvni papir, podložni papir, osnovni papir za folijo in predhodno impregnirani dekorativni papir:

(27)

Dekorativni papir se uporablja kot površinski material za dekorativne namene. Dekorativni papir je namenjen končni uporabi zlasti v sektorjih pohištva, notranje opreme, gradbeništva in prenovitvenih dejavnosti kot laminat na podložnem materialu.

(28)

Zadevni izdelek je dekorativni papir s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 4802 54 00 , ex 4802 55 , ex 4805 91 00 in ex 4811 60 00 (oznake TARIC 4802 54 00 10, 4802 55 15 10, 4802 55 25 10, 4802 55 30 10, 4802 55 90 10, 4805 91 00 10 in 4811 60 00 10) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(29)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(30)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(32)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo dekorativnega papirja. Ustrezne informacije sta predložila dva proizvajalca izvoznika.

(33)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(34)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(35)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(36)

Komisija je 2. oktobra 2024 s prvim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo ali prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji dekorativnega papirja. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države in določila Tajsko kot ustrezno reprezentativno državo.

(37)

Združenje CNFPIA je v odgovor na prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih podalo naslednje splošne pripombe: (1) „Znatna izkrivljanja v zvezi z zadevnim izdelkom na Kitajskem ne obstajajo in jih Komisija na Kitajskem ni dokazala.“ (2) „Nadomestiti bi bilo treba samo tiste proizvodne dejavnike, za katere je dokazano, da so izkrivljeni.“ (3) „Uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe v zadevi in iz tega izhajajoča metodologija nista v skladu s protidampinškim sporazumom STO.“ Druge strani niso predložile pripomb v zvezi s prvim obvestilom o proizvodnih dejavnikih. Pripomba o obstoju znatnega izkrivljanja je obravnavana v oddelku 3.2.1, v katerem je Komisija opisala zadevna znatna izkrivljanja. V zvezi s pripombo glede proizvodnih dejavnikov je Komisija opozorila, da se lahko v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, ko Komisija ugotovi obstoj znatnega izkrivljanja, uporabijo domači stroški, vendar le, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. Nazadnje, domnevno neskladnost člena 2(6a) osnovne uredbe v tej zadevi in iz njega izhajajoče metodologije s protidampinškim sporazumom STO Komisija obravnava v oddelkih 3.2.1.9 in 3.2.1.10 v nadaljevanju.

(38)

Komisija je 6. decembra 2024 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Tajsko. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi štirih družb: SIAM KRAFT INDUSTRY CO LTD, DOUBLE A (1991) PUBLIC COMPANY, THAI CONTAINERS GROUP CO LTD in SIG COMBIBLOC CO LTD. K drugemu obvestilu v roku ni bila prejeta nobena pripomba.

(39)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(40)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(41)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(42)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(43)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(44)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(45)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(46)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (6) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je sektor lesnih izdelkov). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo (7) je bilo na začetku preiskave vključeno v dokumentacijo preiskave. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(47)

Natančneje, pritožnik se je oprl na dokaze iz poročila, da bi poudaril obstoj znatnih sistemskih izkrivljanj v gospodarstvu LRK, tj. „socialističnega tržnega gospodarstva“, v katerem Kitajska komunistična partija (v nadaljnjem besedilu: KKP) usmerja javni in zasebni sektor.

(48)

Pritožnik je pojasnil, da na proizvodnjo dekorativnega papirja v LRK vpliva znatno poseganje države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ter da zato za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov. Pritožniki so zlasti trdili, da obstajata znatno izkrivljanje stroškov surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo dekorativnega papirja v LRK, predvsem lesne celuloze in TiO2, ter izkrivljanje stroškov energije (8).

(49)

V podporo temu stališču se je pritožnik močno zanašal na dokaze iz poročila in na ugotovitve iz preteklih zadev Komisije.

(50)

Pritožnik je omenil, da je industrija dekorativnega papirja del kitajskega gozdarskega sektorja in sektorja lesnih izdelkov, ter opozoril na naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj.

(51)

Prvič, sektor dekorativnega papirja je izpostavljen izkrivljanju stroškov osnovnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo dekorativnega papirja, zlasti lesne celuloze in TiO2:

(52)

Drugič, sektor dekorativnega papirja je izpostavljen izkrivljanju stroškov energije:

(53)

Tretjič, proizvajalcem v sektorju dekorativnega papirja dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države:

(54)

Četrtič, podobno kot v drugih sektorjih kitajskega gospodarstva je sektor dekorativnega papirja izpostavljen izkrivljanju, ki izhaja iz javnih politik ali ukrepov, ki diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga (28).

(55)

Petič, sektor dekorativnega papirja je izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica pomanjkanja, diskriminatorne uporabe ali neustreznega izvrševanja zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini (29).

(56)

Šestič, v sektorju dekorativnega papirja so izkrivljeni tudi stroški plač (30).

(57)

Pritožnik je nazadnje trdil, da so v sektorju dekorativnega papirja prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(58)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, glede na to, da obstaja znatno izkrivljanje v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v dokumentaciji.

(59)

Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(60)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (31).

(61)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (32). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(62)

Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima javno lastništvo vodilno vlogo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (33).

(63)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(64)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je vodilna vloga KKP še bolj poudarila, saj je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(65)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (34). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(66)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(67)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko, da bi dosegla cilje, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (35). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(68)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(69)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede proizvodnje.

(70)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti poudarjeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(71)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo svoje poslovne dejavnosti uspešno prilagoditi glede na dejanske razmere, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte pripravijo do tega, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (36).

(72)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomske prednosti določenega projekta (37).

(73)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju posredovanja države in KKP (38).

(74)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev ni bila opredeljena, zato imajo organi odločanja široko polje proste presoje (39).

(75)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanja državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitve domače industrije (40).

(76)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih osnovnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (41).

(77)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(78)

Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo zasebne družbe, kot so Hangzhou Huawang New Material Technology (imenovana tudi: Huawon) (42), Zhejiang Kingdecor Paper (43), Qifeng New Materials (44) ali Zhejiang Hengda New Materials (45).

(79)

Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da glavno surovino, ki se uporablja za proizvodnjo dekorativnega papirja, tj. lesno celulozo in TiO2, dobavljajo podjetja v državni lasti. Sektor lesne celuloze na primer oskrbuje več družb pod državnim nadzorom, kot sta Fujian Qingshan Paper Industry Co (46). in Shandong Chenming Paper Holding Co (47).

(80)

Poleg tega je Komisija v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/1923 (48) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: TiO2) ugotovila, da sektor TiO2 prav tako oskrbuje več družb pod državnim nadzorom, kot sta Pangang Group Vanadium and Titanium Resources, Ltd (49). (v nadaljnjem besedilu: Pangang), del skupine Pangang Group, ki je hčerinska družba skupine v državni lasti Anshan Iron and Steel Group (v nadaljnjem besedilu: Ansteel) (50), ki je imela znatno stopnjo državnega lastništva (več kot 54 %) (51).

(81)

Družba Fujian Qingshan Paper Industry Co. navaja, da bo „v novi razvojni fazi družba sledila Xi Jinpingovi doktrini ‚zamisli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo‘ (52)“. Poleg tega člen 98 statuta družbe določa, da „partijski odbor družbe opravlja svoje naloge v skladu s partijskim statutom in drugimi partijskimi predpisi: (i) zagotoviti nadzor partije in državnih politik ter izvajanje sklepov in ureditev centralnega komiteja partije, državnega sveta, pokrajinskega partijskega odbora in pokrajinske vlade v družbi“ (53) . Podobno partijski odbor družbe Shandong Chenming Paper Holding Co trdi, da „[p]ovsod, kjer se bo podjetje razvijalo, bo ustanovljena partijska organizacija, povsod, kjer bodo ključne točke, se bo delo za krepitev partije razširilo, da bi se dosegli odzivnost, vzajemno povezovanje in napredek med krepitvijo partije ter proizvodnjo, delovanjem in upravljanjem“ (54).

(82)

Poleg tega posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, ampak tudi v družbah v zasebni lasti (55), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik.

(83)

Za sektor dekorativnega papirja velja tudi več vladnih politik, saj je bil sektor lesne celuloze naveden kot spodbujana industrija v katalogu smernic za prilagoditev industrijske strukture iz leta 2019 (56) in tudi v njegovi posodobljeni različici iz leta 2024 (57). Podobno in kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2024/1923 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (58), je v različici kataloga smernic za strukturno prilagoditev industrije iz leta 2024 sektor TiO2 neposredno obravnavan tako, da je postopek proizvodnje TiO2 z žveplovo kislino naveden kot omejena industrija, medtem ko je v različici iz leta 2019 kloridni postopek proizvodnje TiO2 naveden kot spodbujan (59).

(84)

Poleg tega je v 14. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj ter obetih do leta 2035 določen naslednji cilj: „Preobraziti in nadgraditi tradicionalne industrije, spodbujati optimizacijo ureditve in strukturno prilagajanje industrij surovin, kot so petrokemična industrija, jeklarstvo, neželezne kovine in gradbeni materiali, razširiti ponudbo visokokakovostnih izdelkov, kot sta lahka industrija in tekstil, pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo ključnih industrij, kot sta kemična industrija in proizvodnja papirja“ (60).

(85)

Poleg tega je v usmerjevalnem mnenju o spodbujanju visokokakovostnega razvoja lahke industrije (61) iz leta 2022 navedeno, da je treba „pospešiti preboje na področju ključnih tehnologij: „V zvezi s šibkimi povezavami v industrijah, kot je proizvodnja papirja (…), bo preučenih, pripravljenih in objavljenih več načrtov za tehnološke inovacije na ključnih področjih (…), tehnološke raziskave in razvoj, inženirstvo in industrializacija se bodo poglobili in spodbujali, pospešila se bo vzpostavitev osrednjih tehnoloških sistemov, povečala se bo tehnološka raven industrije“ (62) ter „spodbujali se bodo številni izjemni scenariji pametne proizvodnje v industrijah, kot je […] proizvodnja papirja“ (63).

(86)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (64). Na primer, združenje China National Forest Products Industry Association (CNFPIA) je ustanovilo poseben odbor za dekorativni papir (65). Združenje CNFPIA v členu 3 svojega statuta navaja, da organizacija „potrjuje poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (66).

(87)

Družba Hangzhou Huawang New Material Technology je članica združenja CNFPIA in opravlja funkcijo podpredsednika posebnega odbora združenja CNFPIA za dekorativni papir (67).

(88)

Tudi družba Zhejiang Kingdecor Paper je članica združenja CNFPIA in opravlja funkcijo direktorja posebnega odbora združenja CNFPIA za dekorativni papir (68).

(89)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Javna in zasebna podjetja v tem sektorju so dejansko podvržena političnemu nadzoru in navodilom.

(90)

Kitajski vladi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(91)

V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (69)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije.

(92)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (70), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (71).

(93)

Že leta 2018 so poročali o obstoju partijskih celic v 73 % od približno 2,57 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v pripadajočih družbah (72). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(94)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (73), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila.

(95)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (74).

(96)

Sedanja preiskava je potrdila, da v sektorju dekorativnega papirja prekrivanja obstajajo med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP. Na primer, član upravnega odbora družbe Xianhe, holdinga družbe Kingdecor, je tudi partijski sekretar družbe (75). Kot je bilo ugotovljeno v preiskavi, se je družba Xianhe „odzvala na poziv osrednjega partijskega odbora in se dejavno vključila v nov razvojni vzorec“ (76).

(97)

Drug primer tega prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/funkcijami KKP je družba Qifeng New Material, katere predsednik upravnega odbora je član KKP (77). Družba Qifeng New Material je leta 2023 „v skladu s Xi Jinpingovimi smernicami ‚zamisli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo‘ ter pod močnim vodstvom partijskega odbora in upravnega odbora podjetja dejavno odkrivala mednarodne in domače trge“ (78).

(98)

Dodaten primer je družba Fujian Qingshan Paper Industry Co., v kateri predsednik upravnega odbora deluje tudi kot sekretar partijskega odbora (79). V prvi polovici leta 2024 je družba „upoštevala Xi Jinpingove smernice ‚zamisli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo‘, celovito okrepila izgradnjo partije [in] dejavno spodbujala tesno povezovanje dejavnosti krepitve partije ter proizvodnje in delovanja“ (80).

(99)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (81). Prisotnost države v podjetjih v sektorju dekorativnega papirja in drugih sektorjih (kot so finančni sektor in sektorji vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(100)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialna in lokalna državna uprava. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(101)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (82).

(102)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja dekorativnega papirja.

(103)

Na primer, v 14. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj ter obetih do leta 2035 namerava provinca Shandong „optimizirati in nadgraditi tradicionalne industrije: […] optimizirati in izpopolniti klasične industrije, kot so tekstil in oblačila, hrana, proizvodnja papirja, […]“ (83).

(104)

Poleg tega je v 14. posebnem petletnem načrtu province Fujian za visokokakovostni razvoj proizvodne industrije navedeno, da se je treba „osredotočiti na izboljšanje kakovosti gospodinjskega papirja, embalažnega papirja in kartona, posebnega papirja in kartona, optimizirati strukturo raznolikosti, raziskave in razvoj na področju celovite uporabe virov celuloze in papirnatih vlaken“ (84).

(105)

Poleg tega je na ravni provinc v posebnem načrtu Fujiana za visokokakovostni razvoj proizvodne industrije v 14. petletnem obdobju določeno, da v „proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja: [vlada] usmerja (…) Qingshan Paper in druga podjetja za krepitev domačih inovacijskih zmogljivosti, povečanje zmogljivosti za integracijo zasnove ter izboljšanje ravni proizvodnega procesa, tehnologije in opreme“ (85).

(106)

Preiskava v provinci Zhejiang je potrdila tudi obstoj preferenčnih politik javnih organov in bank v državni lasti do proizvajalcev papirja, saj provinca „usmerja finančne institucije province Longyou, naj izboljšajo finančno okolje ključnih podjetij, še naprej optimizirajo finančne storitve in povečujejo podporo realnemu gospodarstvu, zlasti papirni industriji“ (86).

(107)

Hkrati za vložke, ki se uporabljajo v proizvodnji dekorativnega papirja, veljajo tudi vladne politike. Natančneje, to velja za lesno celulozo, ki je zajeta v 14. petletnem načrtu LRK za razvoj gozdarske in travniške industrije (2021–2025) (87) (v nadaljnjem besedilu: 14. petletni načrt za gozdove), ki v zvezi s proizvodnjo lesne celuloze in papirja zahteva: „pospešitev odprave zastarelih proizvodnih zmogljivosti in zmanjšanje emisij onesnaževal [ter] spodbujanje tehnološke preobrazbe in izboljšanje uporabe energije in surovin“. V preiskavi sektorja TiO2 je bilo ugotovljeno tudi, da je kitajska vlada sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s tem sektorjem (88).

(108)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v prodajni verigi.

(109)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(110)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem.

(111)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država v postopkih v primeru insolventnosti še vedno močno in dejavno vlogo ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (89).

(112)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (90). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravice do uporabe zemljišč in dodeljevanje te pravice po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (91). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (92).

(113)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor gozdarstva in lesnopredelovalni sektor, torej tudi sektor dekorativnega papirja. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(114)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(115)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala številnih temeljnih konvencij MOD, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (93).

(116)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (94). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov.

(117)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (95).

(118)

Noben dokaz ni bil predložen o tem, da za sektor dekorativnega papirja ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(119)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(120)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (96), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (97), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(121)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter po navodilih industrijskih politik države (98). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(122)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (99). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (100).

(123)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (101). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (102). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(124)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(125)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (103). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (104). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(126)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(127)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(128)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(129)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II poročila.

(130)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 51 do 128. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce dekorativnega papirja enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(131)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila.

(132)

Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(133)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(134)

Prvič, združenje CNFPIA je zavzelo stališče, da člena 2(6a) osnovne uredbe ni mogoče uporabiti, ker je nezdružljiv s sporazumi STO in odločbami organa STO za reševanje sporov.

(135)

Združenje CNFPIA je trdilo predvsem, da:

(136)

Drugič, združenje CNFPIA je trdilo, da domnevna izkrivljanja niso zadostno podprta z dokazi in tudi če bi obstajala, niso vplivala na zadevni izdelek.

(137)

Poleg tega je združenje CNFPIA navedlo, da:

(138)

Kar zadeva trditve strani glede združljivosti s pravom STO, je Komisija opozorila, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki iz Kitajske deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški.

(139)

Kar zadeva sklicevanje strani na zadevo DS473, je Komisija opozorila, da se poročilo pritožbenega organa v zadevi DS473 ni nanašalo na izvajanje člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč na konkretno določbo iz člena 2(5) osnovne uredbe. Kljub temu pravo STO, kot ga razlaga pritožbeni organ v zadevi DS473, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki se ustrezno prilagodijo, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za konstruiranje normalne vrednosti. Zato trditev teh strani ni bilo mogoče sprejeti.

(140)

V zvezi s trditvami strani glede zadostnosti dokazov o obstoju znatnih izkrivljanj je Komisija na začetku opozorila, da lahko v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe, če meni, da dokazi o znatnih izkrivljanjih, ki so jih predložili pritožniki, zadostujejo, začne preiskavo na tej podlagi. Komisija je v zvezi s tem poudarila, da se, kot je Splošno sodišče potrdilo v zadevi Viraj Profiles, količina in kakovost dokazov, potrebnih za izpolnitev meril zadostnosti dokazov za začetek preiskave, razlikujeta od količine, ki je potrebna za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze (106). Pritožba je zato izpolnjevala standarde iz člena 5(9) osnovne uredbe v povezavi s členom 2(6a), točka (d). Kot je navedeno v obvestilu o začetku (107), je Komisija v začetni fazi dejansko menila, da v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe obstajajo zadostni dokazi, ki kažejo, da zaradi znatnega izkrivljanja, ki vpliva na cene in stroške, uporaba domačih cen in stroškov v LRK ne bi bila ustrezna, kar upravičuje začetek preiskave na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(141)

Komisija je zato nadaljevala, da bi dokazala taka izkrivljanja. Komisija je v ta namen v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe zbrala podatke, potrebne za ugotovitev obstoja in učinka znatnih izkrivljanj ter posledične uporabe metodologije iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Podatki, ki jih je zbrala Komisija, in iz tega izhajajoči sklepi o prisotnosti družb v državni lasti v sektorju zadevnega izdelka ali povezavah s KKP so predstavljeni v oddelku 6.3 te uredbe. Zato trditev strani o dokazih iz pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

(142)

Analiza iz tega oddelka, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor zadevnega izdelka, je pokazala, da cene in stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin in vložkov, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(143)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(144)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(145)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(146)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 36 do 38, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 2. oktobra 2024 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 6. decembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo).

(147)

V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih.

(148)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Tajsko kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(149)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Tajsko, Brazilijo, Indonezijo in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(150)

V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(151)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da je treba za države, opredeljene kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, in sicer Tajsko, Brazilijo, Indonezijo in Turčijo, dodatno preveriti, ali so podatki takoj na voljo, zlasti kar zadeva finančne podatke proizvajalcev izdelka v preiskavi, ki so takoj na voljo.

(152)

Komisija je preučila prisotnost proizvajalcev dekorativnega papirja v vsaki od štirih potencialnih reprezentativnih držav in iskala finančne podatke družb, ki proizvajajo izdelek v preiskavi, ki bi bili takoj na voljo. Komisija v nobeni od štirih potencialnih reprezentativnih držav ni mogla najti takih podjetij.

(153)

Komisija je nato preučila proizvajalce izdelka iz iste splošne kategorije izdelka v preiskavi v vsaki od štirih potencialnih reprezentativnih držav, kar je vključevalo tudi specialni papir (večinoma za fleksibilno embalažo in etikete) ter papir za tiskanje. V tej kategoriji ni bila opredeljena nobena družba s finančnimi podatki, ki bi bili takoj na voljo. Pritožniki so v pritožbi opredelili tajsko družbo (Thai Paper Mill) v tej kategoriji in predložili dokumente, ki naj bi zajemali njene finančne podatke za leto 2022. Vendar referenčno obdobje ni vključevalo nobenega dela OP, podatki pa so bili neuradni Excelov izvleček iz podatkovne zbirke (109). Zato Komisija ni mogla potrditi finančnih podatkov iz vira, ki bi bil na voljo takoj.

(154)

Komisija je nato preučila druge izdelke v isti splošni kategoriji kot izdelek v preiskavi (proizvajalci papirja in embalaže) (110), saj je embalaža navedena tudi v opisu štirih zadevnih oznak HS (111), ki izključuje lesno celulozo, ki je izdelek/surovina višje v prodajni verigi in se po naravi popolnoma razlikuje od zadevnega izdelka. Komisija je našla finančne podatke v zbirki Orbis za tajske proizvajalce, ki so bili na voljo takoj, in sicer: SIAM KRAFT INDUSTRY CO LTD; DOUBLE A (1991) PUBLIC COMPANY; THAI CONTAINERS GROUP CO LTD in SIG COMBIBLOC CO LTD., navedene tudi v oddelku 3, ki so pokazali dobičkonosnost za leto 2023. Tajska je bila edina možna reprezentativna država, za katero so bili najdeni finančni podatki proizvajalcev papirja in embalaže, ki so bili takoj na voljo. Za druge potencialne reprezentativne države je Komisija v podatkovni zbirki Orbis našla informacije o nekaterih družbah, ki so v poslovnem letu 2023 ustvarjale izgubo, ali družbah, ki za obdobje preiskave niso imele na voljo finančnih podatkov.

(155)

V roku ni bila prejeta nobena pripomba. Ena stran, KINGDECOR, je po izteku roka predložila pripombe, ki bodo obravnavane v sklepni fazi.

(156)

Ker je bilo na podlagi vseh navedenih elementov ugotovljeno, da se lahko Tajska šteje za primerno reprezentativno državo, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, zadnji stavek, osnovne uredbe.

(157)

Glede na zgornjo analizo Tajska izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(158)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(159)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA) (112), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je Komisija navedla, da bo statistične podatke, ki jih je objavil nacionalni statistični urad prek tajske centralne banke (113), knjižnice OECD (114) in publikacije Cost of Doing Business in Thailand 2023 (Stroški poslovanja na Tajskem za leto 2023) (115), uporabila za določitev neizkrivljenih stroškov dela in statističnih podatkov o cenah električne energije, ki jih je objavil organ Metropolitan Electricity Authority Thailand (tajski metropolitanski organ za električno energijo) (116) za električno energijo.

(160)

Komisija je v drugem obvestilu pojasnila, da namerava ceno pare na Tajskem izračunati na podlagi metodologije, ki jo je predlagalo ministrstvo ZDA za energijo (117). S to metodologijo se določajo stroški za paro na podlagi vhodne toplote, ki je potrebna za njeno proizvodnjo z zemeljskim plinom. V ta namen je Komisija nameravala zemeljski plin uporabiti kot vhodno toploto in s tem ceno zemeljskega plina na Tajskem, kot jo je objavilo tajsko ministrstvo za energijo (118). Ker se s to metodologijo izračunajo samo stroški goriva za paro, je Komisija te stroške prilagodila za vodo, potrošni material, druge stroške, PSU-stroške in dobiček.

(161)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da bodo plin, stisnjen zrak in voda, ki skupaj predstavljajo manj kot 0,3 % skupnih proizvodnih stroškov, tako združeni v potrošni material. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških vložkov in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi ugotovljenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(162)

Skupni proizvodni dejavniki, ki so bili združeni v potrošni material, so predstavljali približno 3 % skupnih proizvodnih stroškov, zato se kot potrošno blago šteje približno 4 % skupnih proizvodnih stroškov.

(163)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki dekorativnega papirja

(164)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Metodologija je ustrezno pojasnjena v oddelku Splošni stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček in amortizacija.

(165)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza.

(166)

Kar zadeva lesno celulozo (evkaliptus), vrsto lesa, ki ni običajna na Kitajskem ali v bližnjih državah in je druga najpomembnejša surovina za proizvodnjo dekorativnega papirja, sta kitajska proizvajalca med preverjanjem dokazala, da od nekitajskih virov kupujeta le od nepovezanih dobaviteljev. To pomeni, da so bile njune uvozne cene sprejete in niso bile nadomeščene.

(167)

Kar zadeva glavno surovino, titanov dioksid, je družba KINGDECOR med preverjanjem trdila in dokazala, da je omejeno količino svojega titanovega dioksida uvozila od nepovezanih dobaviteljev zunaj Kitajske. To se je nanašalo na vrste kakovosti, ki na Kitajskem niso bile na voljo. Za ta del titanovega dioksida so bile njene uvozne cene sprejete in niso bile nadomeščene.

(168)

Uvozna cena vseh drugih surovin v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (119).

(169)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Preostali obsegi so se šteli za reprezentativne.

(170)

Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke, ki jih je objavil nacionalni statistični urad prek tajske centralne banke, knjižnice OECD in publikacije Cost of Doing Business in Thailand 2023 (Stroški poslovanja na Tajskem za leto 2023), indeksirane za OP, pri čemer je uporabila povprečne stroške dela v proizvodnem sektorju Tajske (120).

(171)

Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem objavi organ Metropolitan Electricity Authority Thailand (121). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v THB/kWh, kot so bili redno objavljeni za vsak mesec v OP.

(172)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.3, je Komisija ceno pare na Tajskem izračunala na podlagi metodologije, ki jo je predlagalo ministrstvo ZDA za energijo (122). S to metodologijo se določajo stroški za paro na podlagi vhodne toplote, ki je potrebna za njeno proizvodnjo. V ta namen je Komisija kot vhodno toploto uporabila zemeljski plin in s tem ceno zemeljskega plina na Tajskem, kot jo je objavilo tajsko ministrstvo za energijo (123). Ker se s to metodologijo izračunajo samo stroški goriva za paro, je Komisija te stroške prilagodila za vodo, potrošni material, druge stroške, PSU-stroške in dobiček. Komisija je menila, da bi bila splošna stopnja, ki bi zajemala te stroške in dobiček, razumna. Zainteresirane strani v zvezi s tem v drugem obvestilu niso predložile nobenih pripomb.

(173)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(174)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(175)

Komisija se je pri določitvi neizkrivljenega in razumnega zneska za splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček oprla na finančne podatke za štiri tajske družbe, tj. SIAM KRAFT INDUSTRY CO LTD, DOUBLE A (1991) PUBLIC COMPANY, THAI CONTAINERS GROUP CO LTD in SIG COMBIBLOC CO LTD., kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis.

(176)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 11,38 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 9,29 %. Komisija je menila, da bi te stopnje, če bi se uporabile za neizkrivljene stroške proizvodnje, privedle do zneska za dobiček, ki bi bil v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe razumen za raven trgovanja franko tovarna.

(177)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(178)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Komisija je te stopnje porabe preverila. Komisija je stopnje porabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.2.4.1.

(179)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 173, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje.

(180)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter odstotni delež dobička, izračunan v uvodnih izjavah 174 in 175.

(181)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(182)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(183)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(184)

En proizvajalec izvoznik je zadevni izdelek delno izvažal v Unijo prek povezanega uporabnika, ki je deloval kot uvoznik in je nadalje predelal zadevni izdelek. Proizvajalec izvoznik ni predložil podrobnih informacij o stroških nadaljnje predelave in končni prodajni ceni, zato se je Komisija začasno odločila, da za te transakcije uporabi izvozno ceno za povezanega uporabnika. Komisija je zahtevala podatke o stroških predelave in končni prodajni ceni, ki se bodo nato v sklepni fazi uporabili za določitev izvozne cene na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(185)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(186)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 177, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(187)

Razen prilagoditve DDV zaradi nevračljivega DDV Komisija ni našla razlogov za kakršno koli prilagoditev normalne vrednosti, prav tako pa takih popravkov ni zahteval noben vzorčeni proizvajalec izvoznik.

(188)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, letne rabate, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(189)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in bančni stroški.

(190)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(191)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(192)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis ter stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe.

(193)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 33,6 %.

(194)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(195)

Raven sodelovanja je bila v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 90 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(196)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(197)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo sedem proizvajalcev (124). Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(198)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 473 000 ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, na primer na podlagi izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in preverila Komisija. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 60 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v EU in 61 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v EU.

(199)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(200)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 27, se dekorativni papir uporablja kot površinski material za dekorativne namene. Dekorativni papir se uporablja kot vmesni izdelek, ki se nato laminira na lesne plošče, kot so vlaknene plošče srednje gostote ali iverne plošče, z uporabo visokih temperatur in tlaka ali z lepili. Dekorativni papir se uporablja predvsem v sektorju pohištva, notranjega oblikovanja in gradbeništva.

(201)

V obravnavanem obdobju ni bilo prodaje izdelka v preiskavi za lastno uporabo na trgu Unije. Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je bil del velike skupine družb, ki so od svoje povezane strani kupovale dekorativni papir in ga uporabljale za proizvodnjo drugih izdelkov nižje v prodajni verigi. Komisija je analizirala povezane prodajne transakcije in povezane dokumente ter menila, da je ta prodaja povezanim družbam prodaja na prostem trgu, saj je ta prodaja ločenim pravnim subjektom potekala po približno enaki ceni, kot je bila zaračunana neodvisnim stranem, ti subjekti pa so prosto izbirali dobavitelja.

(202)

Proizvajalec Unije, ki se ni pritožil, je bil tudi del večje skupine družb, vključenih v nadaljnjo predelavo izdelka v preiskavi. Vendar Komisija zaradi nesodelovanja ni mogla ugotoviti pogojev prodaje tega proizvajalca povezanim stranem. Ker ni bilo podrobnih informacij, je Komisija ocenjeni obseg prodaje v Uniji, ki ga je predložil pritožnik, v analizi potrošnje Unije in obsega prodaje Unije na trgu Unije štela za prodajo na prostem trgu.

(203)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(204)

Zadevne oznake KN so zajemale tudi druge vrste posebnega papirja zunaj opredelitve izdelka v preiskavi. Komisija je za izračun potrošnje Unije primerjala statistične podatke o uvozu po OP na ravni osemmestnih oznak KN in desetmestnih oznak TARIC iz podatkovne zbirke Surveillance. Oznake TARIC so bile na voljo šele po začetku preiskave in so se nanašale izključno na izdelek v preiskavi. Primerjava je pokazala, da je v obdobju od julija 2024 do novembra 2024 količina dekorativnega papirja, uvoženega v Unijo na ravni TARIC, predstavljala približno 30 % celotnega obsega uvoza iz Kitajske pod ustreznimi oznakami KN. Razen Kitajske je uvoz dekorativnega papirja iz preostalega sveta na ravni TARIC predstavljal približno 15 % celotnega obsega uvoza na ravni KN.

(205)

Glede na navedeno je Komisija potrošnjo Unije določila na podlagi:

(206)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(207)

Potrošnja Unije se je med letoma 2020 in 2021 močno povečala (za 17 %). Razlog za to je bilo predvsem povečanje povpraševanja na trgu po gradbenih materialih, ki ga je povzročila pandemija COVID-19. Pandemija je povzročila omejitve gibanja in spodbudila trg prenove stanovanj, zaradi česar se je povečalo povpraševanje po dekorativnem papirju, saj se uporablja predvsem za proizvodnjo pohištva in laminatnih talnih oblog.

(208)

Po letu 2021 se je potrošnja Unije močno zmanjšala, in sicer za 17 %, leta 2023 in v obdobju preiskave pa za nadaljnjih 11 %.

(209)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, za katere se je štelo, da predstavljajo skoraj 90 % obsega uvoza v Unijo.

(210)

Tržni delež kitajskega uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo na trgu Unije (glej preglednico 2).

(211)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(212)

Kitajski uvoz je bil leta 2020 na začetku obravnavanega obdobja omejen na približno 4 600 ton, njegov tržni delež pa je znašal 1 %. Vendar se je leta 2021 uvoz eksponentno povečal za 157 %; ta strm trend naraščanja se je nadaljeval tudi v preostalem obravnavanem obdobju. V celotnem obravnavanem obdobju se je uvoz povečal za 437 % na več kot 24 000 ton. V obravnavanem obdobju se je kitajski uvoz povečal za 6 odstotnih točk.

(213)

Tržni delež je rasel enako hitro kot obseg uvoza iz Ljudske republike Kitajske in se je v obravnavanem obdobju povečal za 521 %. Poleg tega se je kitajski tržni delež v obdobju enega leta – med letoma 2022 in 2023 – povečal za tri odstotne točke, in sicer s 4 % na 7 %.

(214)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, za katere se je štelo, da predstavljajo skoraj 90 % uvoza v Unijo.

(215)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(216)

Uvozne cene iz Kitajske so se v letih 2021 in 2022 zvišale, in sicer po podobnem trendu kot povprečne prodajne cene industrije Unije, prikazane v preglednici 8. Vendar so kitajske uvozne cene v celotnem obravnavanem obdobju ostale precej nižje od povprečnih prodajnih cen Unije, ki so se v obdobju preiskave zvišale na 2 220 EUR/tono.

(217)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(218)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 9,3 % in 10,9 %.

(219)

Poleg tega je Komisija ugotovila obstoj oviranja dviga cen od leta 2022, ko se je industrija Unije soočala z višjimi stroški proizvodnje zaradi višjih stroškov surovin in energije. Vendar industrija Unije zaradi oviranja dviga cen s strani kitajskega uvoza, ki se je začelo leta 2022 in nadaljevalo v celotnem obravnavanem obdobju, ni mogla dovolj zvišati svojih cen, da bi izravnala zvišanja proizvodnih stroškov.

(220)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(221)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(222)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike, povezane z vsemi proizvajalci Unije, je ocenila na podlagi podatkov iz odgovorov na makro vprašalnik, ki jih je predložil pritožnik, prilagojenih podatkov sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in prilagojenih podatkov Eurostata o uvozu izdelka v preiskavi iz tretjih držav, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 204 ter opombah 126 in 127. Komisija je mikroekonomske kazalnike v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(223)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga.

(224)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(225)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(226)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšal za 13 % v skladu s trendi obsega prodaje, kot so prikazani v preglednici 8. Začasno povečanje obsega proizvodnje v letu 2021 bi bilo mogoče pripisati povečanju povpraševanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 207, in sicer zaradi gospodarstva, v katerem se je med omejitvami gibanja zaradi COVID-19 od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma. Vendar se je od leta 2022 obseg proizvodnje začel zmanjševati. Zmanjšanje je bilo posledica manjšega povpraševanja na trgu po dekorativnem papirju v Uniji, ki se je še poslabšalo zaradi visokih ravni zalog, ki so nastale v dobavni verigi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 245 in 246. Poleg tega se je po povečanju dampinškega uvoza iz LRK, ki se je večinoma nanašal na dekorativni papir za komercialno rabo (kot so beli, svetli in rjavi papir), za ohranitev tržnega deleža več proizvajalcev Unije moralo osredotočiti na intenzivnejše barve, kar je privedlo do daljše in pogostejše priprave in vzdrževanja papirnih strojev, zaradi česar je prišlo do daljših izpadov proizvodnje.

(227)

Skupna zmogljivost Unije je v obravnavanem obdobju nihala. V letu 2021 se je prijavljena proizvodna zmogljivost povečala zaradi daljših vmesnih obdobij načrtovanega vzdrževanja strojev za dekorativni papir. Od leta 2022 dalje se je zmogljivost začela zmanjševati. To je bilo predvsem posledica prenehanja proizvodnje dekorativnega papirja konec leta 2022 s strani enega proizvajalca Unije in insolventnosti drugega proizvajalca Unije, ki se je začela konec leta 2023.

(228)

Povečanje izkoriščenosti zmogljivosti, opaženo leta 2021, je bilo posledica povečanja neto obsega proizvodnje zaradi povečanega povpraševanja na trgu po dekorativnem papirju med pandemijo COVID-19. Obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti sta bila v letih 2022, 2023 in obdobju preiskave precej pod ravnmi pred letom 2022, to pa je bilo posledica splošnega zmanjšanja povpraševanja na trgu po dekorativnem papirju in okrepljene konkurence zaradi kitajskega dampinškega uvoza.

(229)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(230)

Obseg prodaje industrije Unije se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečal za 13 odstotnih točk, predvsem zaradi navedenega povečanja povpraševanja, ki so ga povzročile omejitve gibanja zaradi COVID-19 (glej uvodno izjavo 207). Kot je pojasnjeno, se je leta 2022 povpraševanje po dekorativnem papirju po velikem povpraševanju v letu 2021 začelo zmanjševati. Ker se je kitajski uvoz od druge polovice leta 2021 začel povečevati tako v absolutnem smislu kot v tržnem deležu, se je obseg prodaje Unije znatno zmanjšal.

(231)

Tržni delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 93 % na 90 %. Nadaljnje zmanjšanje na 88 % v letu 2022 je mogoče pripisati povečanju tržnega deleža iz tretjih držav, ki se je leta 2023 in v obdobju preiskave zmanjšal.

(232)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je industrija Unije zaradi razcveta prenove stanovanj, ki so ga povzročile omejitve gibanja med pandemijo COVID-19, lahko izkoristila veliko povpraševanje in prodajne cene, ki so bile višje od stroškov proizvodnje, zaradi česar je bilo leto 2021 edino dobičkonosno leto obravnavanega obdobja. Vendar se je to stanje obrnilo od leta 2022, ko se je industrija Unije soočala z upadanjem povpraševanja, skupaj s konkurenco kitajskega dampinškega uvoza, zaradi česar so bile cene nižje od stroškov proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 8.

(233)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(234)

Po rahlem 2-odstotnem povečanju števila zaposlenih v letu 2021 je industrija Unije od leta 2021 do obdobja preiskave zmanjšala svojo delovno silo, saj sta se zmanjšala njena proizvodnja in obseg prodaje. Poleg tega so se morali nekateri vzorčeni proizvajalci Unije med pandemijo COVID-19 leta 2020 in v obdobju od konca leta 2022 do obdobja preiskave zaradi pomanjkanja naročil in posledično pogostih ustavitev strojev zatekati k skrajšanemu delovnemu času. Vendar se to stanje ni odražalo v skupnem številu zaposlenih, saj so bili zadevni delavci še vedno zaposleni v podjetjih in so ostali na njihovih plačilnih listah.

(235)

Produktivnost se je razvijala v skladu s spremembami v obsegu proizvodnje. V obravnavanem obdobju se je zmanjšala za 11 %, leta 2021 pa se je začasno povečala zaradi povečanja proizvodnje in prodaje industrije Unije zaradi zgoraj navedenih izjemno ugodnih razmer v navedenem letu. S spremembo nabora izdelkov ter posledičnim daljšim časom vzdrževanja in zagona strojev, pojasnjenim v uvodni izjavi 225, se je od leta 2022 dodatno zmanjšala produktivnost na EPDČ.

(236)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(237)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(238)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(239)

V obravnavanem obdobju so prodajne cene sledile zvonasti krivulji, pri čemer so bile najvišje leta 2022, leta 2023 in v obdobju preiskave pa so se znižale. Prodajna cena na enoto je sledila enakemu trendu kot proizvodni stroški. Industrija Unije je leto 2020 začela v neugodnem gospodarskem položaju zaradi začasnega zmanjšanja proizvodnje in števila delujočih strojev ter ni mogla ohraniti povprečne prodajne cene na enoto nad proizvodnimi stroški. Po drugi polovici leta se je povpraševanje ponovno povečalo, saj je gospodarstvo, v katerem se je zaradi pandemije od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma, spodbujalo k vlaganju razpoložljivega dohodka v prenovo stanovanj. Leto 2021 je bilo edino leto, v katerem je industrija Unije lahko zvišala svoje cene nad raven stroškov proizvodnje. Ta trend se je v naslednjih letih hitro obrnil, ko industrija Unije ni mogla ohraniti prodajnih cen nad stroški proizvodnje.

(240)

Stroški proizvodnje so temeljili predvsem na stroških surovin in energije. Gibanje stroškov proizvodnje je zlasti tesno sledilo gibanju cen za dve glavni surovini, titanov dioksid (TiO2) in lesno celulozo. Poleg tega so se zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini leta 2022 močno zvišali stroški energije, kar se je nadaljevalo v letu 2023 in obdobju preiskave.

(241)

Hkrati so bile kitajske cene, kot je prikazano v preglednici 4, v obravnavanem obdobju dosledno nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, pri čemer se je razlika v ceni gibala med 9 % na vrhuncu leta 2021 in približno 25 % v preostalem obravnavanem obdobju, vključno z obdobjem preiskave. Zato industrija Unije v večini obravnavanega obdobja ni mogla dovolj zvišati svojih cen, da bi pokrila svoje proizvodne stroške, kar je pokazalo, da je dampinški uvoz iz Kitajske oviral dvig cen industrije Unije.

(242)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(243)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 7 %.

(244)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(245)

Raven zalog v absolutnem smislu in kot odstotek proizvodnje se je povečala za 53 % oziroma 70 %. Leta 2021 so največje povpraševanje in proizvodnja potrošnikov skupaj z vse večjim povpraševanjem po vsej dobavni verigi sprožili učinek volovskega biča. To je ustvarilo zaloge v skladiščih proizvajalcev Unije in njihovih strank, pri čemer so nekateri poročali o zapoznelih odpoklicih proizvedenih količin, kar je trajalo celotno poznejše obdobje.

(246)

Dejavnost dekorativnega papirja večinoma temelji na naročilih in ureditvah skladiščenja na odpoklic. Poleg tega je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije uvedel sistem, za katerega je značilna mešanica zalog, izdelanih po naročilu, in hitrih zalog, ki so na voljo za naročila najpogosteje prodanih vrst dekorativnega papirja v zadnjem trenutku. Zaradi teh mešanih zalog ter zmanjšanja povpraševanja in količine proizvodnje so se v obravnavanem obdobju povečale končne zaloge, posledično pa so se povečale tudi končne zaloge kot odstotek proizvodnje.

(247)

Ker pa je večino vrst podobnega izdelka proizvajala industrija Unije na podlagi posebnih naročil uporabnikov, se raven zalog ni štela za pomemben kazalnik škode za to industrijo.

(248)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(249)

Komisija je dobičkonosnost treh vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(250)

V letih pred obravnavanim obdobjem, tj. med letoma 2014 in 2019, je bila industrija Unije dobičkonosna, glej uvodno izjavo 281. Vendar so bili na začetku obravnavanega obdobja rezultati industrije Unije negativni zaradi upada gospodarske rasti v letu 2020, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in posledičnega zmanjšanja povpraševanja v prvi polovici navedenega leta. To krčenje trga je povzročilo zmanjšanje prodaje in povečanje stroškov, predvsem zaradi pogostih ustavitev strojev in skrajšanega delovnega časa v nekaterih proizvajalcih Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 234. V letu 2021 je bila dobičkonosnost najvišja zaradi razcveta stanovanjskih prenov po pandemiji COVID-19, leta 2022 pa se je začela zniževati ter leta 2023 in v obdobju preiskave dosegla negativne ravni dobičkonosnosti. Kot je že bilo prikazano v preglednici 11, je lahko industrija Unije šele leta 2021 obdržala svoje cene nad ravnjo stroškov proizvodnje.

(251)

Neravnovesje med proizvodnimi stroški in znižanimi cenami je povzročilo zmanjševanje dobičkonosnosti od leta 2022 naprej.

(252)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je v obravnavanem obdobju nihal, pri čemer se je leta 2021 močno povečal zaradi ugodnih okoliščin za industrijo dekorativnega papirja, ki so jih povzročili učinki omejitev gibanja. Denarni tok se je v letu 2022 vrnil na isto raven kot leta 2020, nato pa se je leta 2023 močno zmanjšal. Zaradi razlik med leti pred obdobjem preiskave in obdobjem preiskave za izračun sprememb zalog ni bilo mogoče šteti, da zagotavlja zanesljivo sliko dejanskega stanja denarnih tokov ene od vzorčenih družb EU. Zato se lahko šteje, da je bilo okrevanje, prikazano v obdobju preiskave, umetno napihnjeno. Tudi če se denarni tok za obdobje preiskave v celoti upošteva, se je industrija Unije v obravnavanem obdobju v vsakem primeru še vedno zmanjšala za 37 %.

(253)

Naložbe so se leta 2021 zmanjšale za –8 %, leta 2022 povečale za +42 %, nato pa so se leta 2023 oziroma v obdobju preiskave močno zmanjšale, in sicer za –59 % oziroma –21 %. Povečanje v letu 2022 je mogoče pripisati več naložbam, izvedenim po velikem povpraševanju na trgu in stopnjah dobička v letu 2021.

(254)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Kljub negativni donosnosti naložb v letu 2020 se je ta leta 2021 povečala za več kot štirikrat, nato pa se je v letih 2022 in 2023 spet zmanjšala. V obdobju preiskave je donosnost naložb dosegla 6,5 %, kar je 94-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020. Opozoriti je treba tudi, da se donosnost naložb izračuna na podlagi splošne dobičkonosnosti izdelka v preiskavi, kar vključuje tudi prodajo na izvoznih trgih. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 239, so bile cene na trgu Unije na splošno določene pod ravnjo stroškov proizvodnje (razen za leto 2021), cene na izvoznem trgu pa so bile na splošno višje in nada ravnjo stroškov proizvodnje, kot bo prikazano v preglednici 13. Medtem ko se je donosnost naložb med letom 2020 in obdobjem preiskave skoraj podvojila, so drugi kazalniki, kot so naložbe in denarni tok, v obravnavanem obdobju še vedno kazali negativen trend.

(255)

Zato se je štelo, da sta na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije v okviru industrije Unije za zbiranje kapitala vplivala zmanjšanje dobičkonosnosti in denarnega toka, do katerih je prišlo v obravnavanem obdobju.

(256)

Večina kazalnikov škode je v obravnavanem obdobju pokazala negativen trend. Čeprav se je položaj industrije Unije leta 2021 začasno izboljšal, so se kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje, obseg prodaje na trgu Unije in dobičkonosnost, leta 2022 zmanjšali, nato pa so se v obdobju preiskave še dodatno zmanjšali.

(257)

Obseg prodaje industrije Unije se je med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšal za 16 %. To zmanjšanje je bilo večje od zmanjšanja potrošnje Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 %. Zlasti se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije leta 2022 (9 %) ter v obdobju, ki zajema leto 2023 in obdobje preiskave (16 %), zmanjšal močneje od potrošnje (3 % v letu 2022 in 14 % v letu 2023 in obdobju preiskave).

(258)

Medtem ko je industrija Unije leto 2020 začela z neugodnim gospodarskim položajem zaradi pogostih ustavitev strojev in skrajšanega delovnega časa za več proizvajalcev industrije Unije, kar je povzročilo močno upadanje povpraševanja na začetku pandemije COVID-19 (uvodna izjava 250), je industrija Unije leta 2021 lahko izboljšala svoj gospodarski položaj zaradi povečanega povpraševanja na trgu po dekorativnem papirju na začetku pandemije COVID-19. Vendar se je ta pozitivni trend v letu 2022 in obdobju po njem obrnil, ko se je povpraševanje proizvajalcev Unije zmanjšalo, povečala pa se je tudi konkurenca hitro rastočih kitajskih dampinških količin.

(259)

Poleg tega, kot je že bilo poudarjeno v uvodni izjavi 219, se je od leta 2022 industrija Unije soočala s zvišanji stroškov proizvodnje zlasti zaradi višjih stroškov surovin in energije. Vendar industrija Unije ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen, da bi izravnala ta znatna povečanja stroškov zaradi oviranja dviga cen s strani kitajskega uvoza. Vrzel med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami v Uniji je v letu 2023 in obdobju preiskave znašala približno 4 %, kar je privedlo do močnega zmanjšanja dobičkonosnosti v primerjavi z letom 2021.

(260)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(261)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: učinki dampinškega uvoza, uvoz iz tretjih držav, učinki zmanjšanja potrošnje na trgu Unije in izvozna učinkovitost industrije Unije.

(262)

Kot je prikazano v preglednici 3, se je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju stalno povečeval, in sicer z 1-odstotnega tržnega deleža leta 2020 na 7 % v obdobju preiskave. Poleg tega se je obseg kitajskega uvoza v obdobju enega leta, tj. med letoma 2022 in 2023, skoraj podvojil. Kitajske cene z vsemi stroški so v obravnavanem obdobju ostale nižje od cen industrije Unije, tudi leta 2021, ko se je povpraševanje na trgu po dekorativnem papirju v Uniji znatno povečalo. Poleg tega se je kitajski tržni delež močno povečeval, saj se je v obravnavanem obdobju povečal za 521 % (uvodna izjava 213), in sicer z 1 % na 7 %.

(263)

Komisija je ugotovila tudi, da so bile kitajske uvozne cene dosledno nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, kar je oviralo dvig cen v obravnavanem obdobju. Ker se je povpraševanje leta 2022 zmanjšalo, industrija Unije pa se je začela soočati s povečano in hitro rastočo konkurenco kitajskega dampinškega uvoza, industrija Unije ni mogla določiti svojih cen nad ravnjo stroškov proizvodnje.

(264)

Kitajski damping na trgu Unije je oviral dvig prodajnih cen industrije Unije.

(265)

Poleg tega je Komisija, kot je že navedeno v uvodni izjavi 218, za uvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije v obdobju preiskave določila tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini med 9,3 % in 10,9 %, kar je časovno sovpadalo z vse slabšim položajem industrije Unije.

(266)

Analiza kazalnikov škode kaže, da se je gospodarski položaj industrije Unije zlasti proti drugi polovici obravnavanega obdobja poslabšal, kar je sovpadlo z znatnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevne države, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v obdobju preiskave nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije. Ta uvoz je v vsakem primeru povzročil znatno oviranje dviga cen v celotnem obravnavanem obdobju, saj industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu s povečanjem proizvodnih stroškov in je morala v obdobju preiskave celo znižati cene pod raven proizvodnih stroškov.

(267)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih premislekov v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da obstaja vzročna zveza med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene.

(268)

Komisija je tudi preučila, ali lahko drugi znani dejavniki, posamično ali skupaj, prekinejo vzročno zvezo med dampinškim uvozom, tako da taka zveza ne bi bila več resnična in bistvena.

(269)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije leta 2021 povečala zaradi ugodnih tržnih razmer v gradbenem sektorju in sektorju prenove, ki so bili posledica pandemije COVID-19. Po sprostitvi ukrepov v zvezi s COVID-19 leta 2022 se je povpraševanje po papirju v dekorativne namene posledično zmanjšalo. Ta trend upadanja se je začel leta 2022 ter trajal v letu 2023 in obdobju preiskave.

(270)

Vendar zmanjšanje povpraševanja ne more prekiniti vzročne zveze med pritokom dampinškega uvoza iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, saj se je obseg prodaje industrije EU na trgu EU bolj zmanjšal leta 2022 (za 9 %) ter v obdobju, ki zajema leto 2023 in obdobje preiskave (za 16 %) od potrošnje (3 % leta 2022 in 14 % v letu 2023 in obdobju preiskave). Poleg tega, kot je že poudarjeno v preglednici 3, so kitajski izvozniki v obravnavanem obdobju lahko močno povečali svoj izvoz v EU in skoraj podvojili svoj tržni delež samo v enem letu (od leta 2022 do leta 2023); trende potrošnje je zato treba obravnavati ne le v okviru ugotovljenega zmanjšanja povpraševanja na trgu Unije, temveč tudi ob upoštevanju trenda kitajskega uvoza, pri čemer je močna rast dampinškega uvoza negativno vplivala na obseg prodaje industrije Unije.

(271)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(272)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 204–205, je morala Komisija zaradi vključitve različnih izdelkov, ki niso izdelek v preiskavi, v zadevnih oznakah KN in ker ni bilo natančnejših virov informacij, uporabiti razmerje do uvoza iz Eurostata na podlagi razlike med dejanskim uvozom izdelka v preiskavi po začetku preiskave, kot je bil zabeležen pod ustreznimi desetmestnimi oznakami TARIC, in celotnim uvozom Unije pod ustreznimi oznakami KN. Zato so podatki iz tretjih držav večinoma navedeni kot pokazatelj tržnih gibanj v smislu obsega in tržnega deleža in ne za namen opredelitve uvoznih cen izdelka v preiskavi.

(273)

Komisija je ugotovila, da je imelo od vseh držav, ki izvažajo dekorativni papir v Unijo, le Združeno kraljestvo več kot 1-odstotni tržni delež. Vendar na podlagi tržnih informacij, ki jih je pridobila Komisija v postopku protidampinške preiskave in ki so jih pridobili pritožniki, v Združenem kraljestvu ni bilo znanih proizvajalcev dekorativnega papirja.

(274)

Tržni delež iz tretjih držav se je povečal šele leta 2021, tj. v obdobju velikega povpraševanja in visokih stopenj dobička, ter leta 2022, ko je na trgu še vedno vztrajal del preostalega povpraševanja iz prejšnjega leta. Do leta 2023 in v obdobju preiskave se je tržni delež zmanjšal za 6 odstotnih točk. V vsakem primeru je skupni tržni delež Združenega kraljestva v EU v obravnavanem obdobju ostal precej stabilen (približno 1–2 %), medtem ko se je tržni delež drugih tretjih držav dejansko zmanjšal s 5 % na 1 %. Zato je bilo začasno ugotovljeno, da uvoz iz drugih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(275)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(276)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju svoj obseg izvoza zmanjšala za 29 %, kar je sledilo enakemu trendu kot prodaja na trgu Unije. Obseg izvoza je bil največji leta 2021, saj so svetovne omejitve gibanja zaradi COVID-19 po vsem svetu sprožile povečanje povpraševanja po dekorativnem papirju. V naslednjih letih je bilo opazno stalno zmanjševanje obsega izvoza.

(277)

Povprečne izvozne cene so se v obravnavanem obdobju zvišale za 45 %. Izvozne cene so sledile istemu trendu kot prodajne cene v Uniji; vendar so bile izvozne cene določene nad ravnjo povprečnih proizvodnih stroškov, razen leta 2020. To je industriji Unije pomagalo tudi, da si je povrnila nekatere izgube na trgu EU.

(278)

Medtem ko je industrija Unije lahko zaračunavala višje cene za svoj izvoz, se je njen že tako omejen obseg izvoza v obravnavanem obdobju še dodatno zmanjšal, in sicer za 29 %. Ker je bil obseg izvoza omejen in še vedno dobičkonosen, trend izvoza ni zmanjšal vzročne zveze.

(279)

Leta 2020 se je povpraševanje na trgu Unije zmanjšalo zaradi negotovosti na trgu ob začetku pandemije COVID-19. To je povzročilo začasno zmanjšanje proizvodnje in števila delujočih strojev. Zato industrija Unije ni mogla ohraniti svojih prodajnih cen nad proizvodnimi stroški in je v tem obdobju utrpela izgube (uvodna izjava 239). Vendar se je tržno povpraševanje v drugi polovici leta začelo izboljševati, pri čemer je vrhunec doseglo leta 2021 zaradi razcveta prenove stanovanj (uvodna izjava 250). Kot je že prikazano v preglednici 11, je bilo leto 2021 edino leto, v katerem je industrija Unije lahko ohranila svoje cene nad stroški proizvodnje, saj se je gospodarski položaj Unije v letu 2022 in naslednjih letih, tudi v obdobju preiskave, poslabšal.

(280)

Čeprav je bil kitajski uvoz v Unijo na začetku obravnavanega obdobja zanemarljiv v smislu obsega in tržnega deleža, industrija Unije pa se je kljub temu soočala z negativnim upadom gospodarske rasti, je treba šteti, da je h krčenju trga in zmanjšanju dobičkonosnosti, do katerih je prišlo leta 2020, prispevala negotovost, povezana z začetkom pandemije COVID-19. Vendar vsi ti razlogi niso zmanjšali vzročne zveze med kitajskim uvozom in škodo, ki je nastala v obdobju preiskave.

(281)

Analiza pretekle dobičkonosnosti v Uniji za prodajo nepovezanim družbam je dejansko pokazala, da je bila industrija Unije v letih pred letom 2020 v na splošno pozitivnem finančnem položaju, pri čemer so tehtane stopnje dobička v obdobju 2014–2019 znašale med 2,3 % in 6,5 %, ko je bil kitajski uvoz dekorativnega papirja v Unijo zanemarljiv ali ga sploh ni bilo.

(282)

Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 250, je zmanjšanje povpraševanja že negativno vplivalo na industrijo Unije. Zaradi hitrega pritoka kitajskega dampinškega uvoza, katerega tržni delež se je med letoma 2022 in 2023 podvojil, je morala industrija Unije prodajne cene v Uniji določiti pod ravnjo stroškov proizvodnje, da bi ostala konkurenčna kitajskim cenam in ohranila prisotnost na trgu.

(283)

Ob upoštevanju zgornjih premislekov je bila začasno ugotovljena vzročna zveza med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske, ki je zgoraj navedeni dejavniki niso zmanjšali.

(284)

Združenje CNFPIA je po začetku preiskave navedlo, da sta škodo povzročila uvoz iz drugih držav in učinkovitost proizvodnje pritožnikov. Združenje CNFPIA je v podporo svoji trditvi uporabilo podatke Eurostata, da bi pokazalo, da je bila uvozna cena iz Kitajske višja od cene iz drugih držav in tudi da je bila uvozna cena iz drugih držav nižja od uvozne cene EU iz držav članic EU.

(285)

Komisija je menila, da, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 267 in oddelku 4.3, oznake KN, sporočene na začetku, vključujejo košarico različnih izdelkov zunaj obsega zadevnega izdelka. Čeprav so povprečne cene, navedene v preglednici 12, nižje od kitajskih cen, so podatki iz tretjih držav navedeni predvsem kot kazalnik za tržna gibanja v smislu obsega in tržnega deleža in ne za določitev uvoznih cen izdelka v preiskavi. V vsakem primeru, tudi če bi bile cene, navedene v preglednici 12, dejanske uvozne cene, ta uvoz zaradi majhnega obsega in tržnega deleža ne bi povzročil škode. Predvsem je bil tržni delež uvoza iz Združenega kraljestva precej omejen (na 2 %), medtem ko se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav leta 2023 drastično zmanjšal. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(286)

V tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode (glej uvodno izjavo 296 v nadaljevanju).

(287)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(288)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(289)

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba na podlagi predhodnega poslovanja industrije Unije v običajnih tržnih razmerah upoštevati razumen dobiček v višini 10 %. Vendar ta raven ciljnega dobička ni bila dokazana in podprta z ugotovitvami preiskave.

(290)

Informacije v zvezi z določitvijo normalnega dobička so bile vključene tudi v vprašalnike, poslane vzorčenim proizvajalcem Unije. To je vključevalo dobičkonosnost podobnega izdelka v desetih letih pred obdobjem preiskave.

(291)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki zajema celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih, na podlagi tehtanega povprečja stopenj dobička, ki so jih trije vzorčeni proizvajalci Unije dosegli leta 2014, tj. dobičkonosnega leta, za katero je bilo značilno ugodno gospodarsko obdobje v gradbenem sektorju in pred prihodom kitajskega dampinškega uvoza leta 2020. Taka stopnja dobička je bila določena na 6,5 %.

(292)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila na podlagi naložbenih načrtov ter zavrnjenih in odloženih projektov, kar dokazuje, da so bile te naložbe resnično načrtovane. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve predstavnikov industrije EU dejansko utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot so jih navedli predstavniki industrije Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Taka razlika, izražena kot odstotek prihodkov od prodaje, je bila za vsako vzorčeno družbo določena med 0,5 % in 1,3 %.

(293)

Taki odstotki so bili dodani osnovnemu dobičku v višini 6,5 % iz uvodne izjave 287, kar je privedlo do ciljnega dobička med 7,0 % in 7,8 %, odvisno razmer posamezne družbe.

(294)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno, ki znaša 2 361 EUR/tono, za podobni izdelek industrije Unije, tako da je zgoraj navedeno ciljno stopnjo dobička (glej uvodno izjavo 291) uporabila za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(295)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK določila raven stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(296)

Stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za „druge sodelujoče družbe“ in za „ves drug uvoz s poreklom iz LRK“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz (glej uvodno izjavo 192).

(297)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(298)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v LRK obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. V skladu z dokazi iz pritožbe za titanov dioksid in lesno celulozo, ki posamično predstavljata več kot 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, v LRK veljajo zahteve za izdajo izvoznih dovoljenj.

(299)

Zato je Komisija, kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe preučila domnevna izkrivljanja.

(300)

Komisija je najprej za vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov opredelila glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Kot glavne surovine so se upoštevale tiste surovine, ki predvidoma predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je ugotovila, da sta titanov dioksid in lesna celuloza predstavljala vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Za ta izračun je bila uporabljena neizkrivljena cena surovine, kot je bila določena na Tajskem. Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da lesna celuloza ni bila pridobljena na domačem trgu, temveč so jo uvažali vzorčeni proizvajalci izvozniki, zato te surovine ni bilo treba nadalje preučiti.

(301)

Komisija je nato preučila, ali je cena titanovega dioksida izkrivljena na podlagi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: shem dvojnih cen, izvoznih dajatev, dodatnih izvoznih dajatev, izvoznih kvot, prepovedi izvoza, davka na izvoz, zahtev za izdajo dovoljenj, najnižje izvozne cene, znižanja ali odprave vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve točk carinjenja za izvoznike, seznama kvalificiranih izvoznikov, obveznosti domačega trga, rudarskih pravic za lastno uporabo. V ta namen je Komisija uporabila seznam blaga, za katerega veljajo izvozna dovoljenja, ki ga oblikuje kitajska vlada (ministrstvo za trgovino in njegovi pristojni lokalni oddelki). Na seznamih za leti 2023 in 2024 je bilo navedeno, da za titanov dioksid (TiO2) in druge izdelke, povezane s titanom, veljajo zahteve za izdajo izvoznih dovoljenj.

(302)

Komisija je nato primerjala ceno titanovega dioksida s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih. Ugotovljeno je bilo, da je bila cena na enoto titanovega dioksida v LRK, kot so jo sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, skoraj za polovico nižja od cene na enoto v reprezentativnih državah, vključno s Tajsko, ki se je štela za primerno reprezentativno državo. To so potrdile tudi sporočene uvozne cene titanovega dioksida enega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki je nabavljal približno 10 % titanovega dioksida zunaj LRK.

(303)

Komisija je sklenila, da je titanov dioksid izpostavljen izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(304)

Komisija je v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe preučila, ali lahko nedvoumno sklene, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh ustreznih informacij za to preiskavo, vključno z informacijami o prostih zmogljivostih v državi izvoznici, konkurenci na področju surovin in učinku na dobavne verige za družbe Unije. Komisija je za izvedbo te ocene analizirala posebna vprašanja v vprašalnikih, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, in organizirala preveritvene obiske družb LamiGraf in Interprint ter zaslišanja z obema uporabnikoma (uvodna izjava 6).

(305)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili pritožniki (129), je bila prosta proizvodna zmogljivost za dekorativni papir na Kitajskem leta 2022 ocenjena na približno [600 000–650 000] ton. Komisija je v skladu s temi informacijami ugotovila, da sta imela v OP dva vzorčena proizvajalca izvoznika na Kitajskem proizvodne zmogljivosti v višini [550 000–600 000] ton in proste zmogljivosti v višini [40 000–60 000] ton. Nasprotno pa je velikost trga Unije med letom 2022 in obdobjem preiskave znašala [370 000–420 000] ton. V relativnem smislu so proste zmogljivosti na Kitajskem ogromne.

(306)

Komisija je zato sklenila, da na Kitajskem obstajajo znatne proste zmogljivosti in da bi te, če bi bile uporabljene, lahko povečale svetovno ponudbo izdelka v preiskavi, povzročile padec cen in posledično ogrozile učinkovitost ukrepa, če ne bi bil določen na ravni dampinga.

(307)

V zvezi s konkurenco na področju surovin je Komisija ugotovila, da za TiO2, ki predstavlja več kot 17 % neizkrivljenih proizvodnih stroškov, veljajo zahteve za izdajo izvoznih dovoljenj in da je znašala cena na enoto te surovine na Kitajskem, kot so jo sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, le približno polovico cene na enoto v vseh možnih reprezentativnih državah, ki so bile obravnavane v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, in sicer v Braziliji, Indoneziji, Maleziji, Tajski in Turčiji. . Kot je navedeno v oddelku 6.3 zgoraj, se je štelo, da je kitajski trg surovin za TiO2 izkrivljen.

(308)

Zahteve za izdajo izvoznih dovoljenj za TiO2 na Kitajskem zavezujejo izvozna podjetja, da za izvoz izdelka od vlade prejmejo predhodno odobritev v obliki licenc ali dovoljenj.

(309)

Taki postopki ne omogočajo le vladnega nadzora nad izvozniki in količinami izvoženega blaga, temveč lahko tudi povečajo stroške transakcij ali izvoznikom preprečijo, da bi se hitro odzvali na prodajne priložnosti v tujini zaradi dolgega časa obdelave.

(310)

Kitajska vlada z umetnim povečevanjem ravni dobave surovin niža cene domačega TiO2. To postavlja industrijo Unije v slabši položaj v primerjavi s proizvajalci izvozniki na Kitajskem.

(311)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 27, je dekorativni papir namenjen predvsem uporabi v sektorjih pohištva, notranje opreme, gradbeništva in prenovitvenih dejavnosti kot laminat na podložnem materialu. Glavni uporabniki nižje v prodajni verigi so tiskarne ter obrati za impregnacijo in laminiranje. Tiskarne natisnejo določen motiv na dekorativni papir (npr. motiv lesa, reliefne teksture, marmorja); obrati za impregnacijo običajno impregnirajo dekorativni papir s sintetično smolo, kot je melaminska ali sečninska smola, medtem ko obrati za laminiranje dekorativni papir laminirajo na lesne plošče, kot so vlaknene plošče srednje gostote ali iverne plošče, z uporabo visokih temperatur in tlaka ali z lepili.

(312)

V tej preiskavi se ni javil noben nepovezan uvoznik in trgovec. Dve družbi sta se sprva javili kot nepovezana uvoznika, obe pa sta se glede na stopnjo predelave dekorativnega papirja v njunih proizvodnih procesih šteli za uporabnika.

(313)

V tej preiskavi so skupaj sodelovali štirje uporabniki, ki so nasprotovali uvedbi dajatev. Od teh sta dve tiskarni predložili izpolnjena vprašalnika. Drugi so predložili pripombe.

(314)

Oba sodelujoča uporabnika sta trdila, da bi v primeru uvedbe protidampinških dajatev na kitajski uvoz uporabniki na trgu Unije lahko utrpeli višje stroške, kar bi se preneslo tudi na končne potrošnike. Oba uporabnika sta poudarila tudi, da bi turški trg v primeru uvedbe dajatev postal konkurenčnejši, kar bi neodvisne tiskarne in obrate za impregnacijo spodbudilo k selitvi proizvodnje izven Unije.

(315)

En uporabnik je tudi trdil, da se bo v primeru uvedbe visokih protidampinških dajatev kitajski uvoz dekorativnega papirja v Unijo praktično ustavil, EU pa bo ostala edini uspešno delujoč dobavitelj zaradi velikih vstopnih ovir za nove akterje v sektorju dekorativnega papirja, in sicer velikih naložb v nove projekte, okoljskih ovir (saj proizvajalci dekorativnega papirja tradicionalno potrebujejo dostop do vodnega vira) ter ovir za strokovno znanje in izkušnje in kakovost. Zaradi te kombinacije bi proizvajalci Unije zaradi pomanjkanja konkurence zvišali cene.

(316)

Prvič, Komisija je analizirala dobičkonosnost obeh sodelujočih uporabnikov in menila, da sta v težkem gospodarskem položaju. Čeprav bi se zvišali stroški nabave dekorativnega papirja iz Kitajske, razlika med dampinško stopnjo in stopnjo škode (v povprečju približno 8 odstotnih točk) ni taka, da bi dajatev, določena na nižji ravni stopnje škode, povzročila znatno izboljšanje njunega gospodarskega položaja. Poleg tega, ker drugi uporabniki niso sodelovali, položaj obeh uporabnikov morda ni reprezentativen za druge uporabnike, ki so dejavni v drugih tržnih segmentih, kot so obrati za impregnacijo in laminiranje. Komisija je dejansko opozorila, da se v tej preiskavi ni javil noben obrat za impregnacijo ali laminiranje.

(317)

Drugič, čeprav je možnost nabave dekorativnega papirja iz drugih tretjih držav omejena, industrija Unije še ni delovala s polno zmogljivostjo in bi lahko zadovoljila prihodnje povpraševanje na trgu in prihodnja povečanja povpraševanja, tudi glede na izpad naložb proizvajalcev Unije v dodatno proizvodno zmogljivost po OP.

(318)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je poročal o opuščeni naložbi v namestitev stroja za predhodno impregnirani papir. To ne bi le povečalo dodatnih zmogljivosti, temveč bi tudi diverzificiralo vire na področju predhodno impregniranega dekorativnega papirja in povečalo konkurenco na trgu Unije. To je pomembno, saj je eden od uporabnikov, družba Interprint, med zaslišanjem trdil, da tako posebno vrsto dekorativnega papirja proizvajata le dve družbi po vsem svetu.

(319)

Uvedba dajatev bi tako industriji Unije omogočila, da vlaga v širitev zmogljivosti in diverzifikacijo svojega nabora izdelkov, s čimer bi zagotovila več možnosti diverzifikacije tudi za uporabnike. Zato bi bil v primeru uvedbe protidampinških ukrepov na ravni stopenj dampinga učinek na nepovezane uvoznike in trgovce omejen in ne tolikšen, da bi odtehtal koristi za industrijo Unije, ki potrebuje to raven zaščite glede na škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, in ob upoštevanju zgoraj navedenega izkrivljanja na trgu surovin.

(320)

Družba LamiGraf je trdila, da na razlike v stroških surovin med Kitajsko in EU vplivajo različni dejavniki, ki bi jih bilo treba upoštevati pri oceni ravni ukrepov, in da bi neuporaba pravila nižje dajatve, ki so jo zahtevali pritožniki, omejila konkurenčno dobavo dekorativnega papirja v Uniji. Skupina Kastamonu je trdila, da bi uvedba kakršnih koli protidampinških ukrepov na uvoz dekorativnega papirja iz Kitajske omejila razpoložljivost ustrezne dobave dekorativnega papirja za zadovoljitev potreb uporabnikov EU.

(321)

Komisija je opozorila, da škoda, ugotovljena zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske in ob upoštevanju navedenega izkrivljanja na trgu surovin, upravičuje uvedbo ukrepov. V nasprotju s trditvijo družbe LamiGraf bi bila konkurenčna ponudba brez ukrepov omejena, saj industrija Unije ne bi več mogla zadostiti povpraševanju uporabniške industrije, za bi bil potreben uspešen gospodarski položaj industrije Unije, ki ga ni mogoče doseči, če se ne vzpostavijo ponovno enaki konkurenčni pogoji.

(322)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi sklenila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije. Glede na navedeno analizo je Komisija sklenila, da je v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije, da se raven začasnih dajatev določi na podlagi stopnje dampinga, ob upoštevanju dodatnih premislekov iz oddelka 7.2 spodaj v povezavi s členom 21.

(323)

Opozoriti je treba, da industrijo Unije sestavlja sedem proizvajalcev, ki so v obdobju preiskave zaposlovali več kot 2 000 delavcev.

(324)

Ne glede na dejstvo, da se je industrija Unije leta 2020 soočala z upadom gospodarske rasti zaradi krčenja trga, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, čemur je sledilo močno povečanje dobičkonosnosti, obsega prodaje, denarnega toka in donosnosti naložb v letu 2021, sta se prodaja in dobičkonosnost industrije Unije v drugi polovici obravnavanega obdobja znatno poslabšali, kar je negativno vplivalo na obseg njene proizvodnje, naložbe in denarni tok. Komisija je v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države (glej uvodno izjavo 174).

(325)

Odsotnost ukrepov bi verjetno imela znaten negativen učinek na industrijo Unije v smislu nadaljnjega oviranja dviga cen, manjše prodaje in nadaljnjega zmanjševanja dobičkonosnosti. Ukrepi bodo industriji Unije omogočili, da izkoristi svoj potencial na trgu Unije, izvede opuščene naložbe in poveča dobičkonosnost na stopnje, ki se pričakujejo v običajnih konkurenčnih pogojih.

(326)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba ukrepov v interesu industrije Unije in njenih dobaviteljev v zgornjem delu oskrbovalne verige.

(327)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 312, se za sodelovanje v preiskavi ni javil noben nepovezan uvoznik ali trgovec. Dve družbi sta se sprva javili kot nepovezana uvoznika, vendar sta se glede na stopnjo predelave dekorativnega papirja obe šteli za uporabnika. Obe družbi sta delovali kot tiskarni dekorativnega papirja. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 316, se v tej preiskavi ni javil noben obrat za impregnacijo ali laminiranje, zato Komisija ni mogla oceniti učinka dajatev na ti vrsti uporabnikov.

(328)

Komisija je preverila izpolnjene vprašalnike obeh sodelujočih uporabnikov in z obema opravila zaslišanja (uvodna izjava 6). Dekorativni papir je predstavljal približno [75–85] % njunih skupnih stroškov surovin in približno [40–50] % njunih skupnih stroškov proizvodnje. V povprečju sta obe tiskarni pridobivali [15–25] % izdelka v preiskavi iz LRK in sta predstavljali ocenjeni [10–20-odstotni] tržni delež v smislu potrošnje izdelka v preiskavi v Uniji. Oba uporabnika sta tudi dokazala, da sta v obdobju preiskave poslovala z izgubo. Komisija je ocenila, da bi se, če bi bile dajatve uvedene na predlagani ravni in bi drugi dejavniki ostali enaki, njuni proizvodni stroški zvišali za tehtano povprečje, ki bi znašalo manj kot 2 % (130). Poleg tega, kot je že priznano v uvodni izjavi 314, čeprav je možnost nabave dekorativnega papirja iz drugih tretjih držav omejena, uvedba dajatev ne bi povzročila tveganja pomanjkanja izdelka v preiskavi na trgu Unije, saj industrija Unije ne deluje s polno zmogljivostjo in bi lahko zadovoljila povečano povpraševanje na trgu.

(329)

Zato je Komisija potrdila svojo oceno, da bi bil učinek dajatev na uporabnike omejen in ne tolikšen, da bi odtehtal koristi za industrijo Unije (uvodna izjava 319).

(330)

Učinki ukrepov za proizvajalce Unije bi bili pozitivni. Tveganje morebitnega negativnega vpliva na uporabnike in nepovezane uvoznike/trgovce, zlasti v zvezi z dobavo, bi se ublažilo s prosto razpoložljivo zmogljivostjo industrije Unije in dodatno prihodnjo razširitvijo proizvodne zmogljivosti. Če dampinškega uvoza ne bi bilo, bi ponovna vzpostavitev poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev koristila zdravemu razvoju celotnega trga, industriji Unije pa bi omogočila kritje stroškov, nastalih zaradi obveznosti Unije in držav članic v okviru mednarodnih sporazumov.

(331)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da ni utemeljenih razlogov za sprejetje sklepa, da uvedba ukrepov za uvoz dekorativnega papirja s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

(332)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(333)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz dekorativnega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je v uvodni izjavi 322 sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(334)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(335)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz LRK“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(336)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi bilo treba za uvoz uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz LRK“.

(337)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(338)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(339)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(340)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/opustiti.

(341)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta oziroma je ni mogoče sprejeti.

(342)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(343)

Družba Kingdecor je pripomnila, da Komisija pri svojem izračunu ne bi smela upoštevati podvojene vrstice na seznamu posameznih transakcij. Poleg tega bi bilo treba količino izdelkov z napako, za katere so bili izdani dobropisi, odšteti od zadevnih računov in izvesti ponoven izračun stopnje dampinga. Nazadnje bi morala Komisija uporabiti drugačno referenčno vrednost za TiO2 in v skladu s tem ponovno izračunati stopnjo dampinga.

(344)

Komisija potrjuje, da je iz izračuna že izključila podvojeno vrstico, ki je znašala 0. Druga in tretja pripomba se ne nanašata na tipkarsko napako in bosta obravnavani v sklepni fazi.

(345)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(346)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –