(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1136/2006 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Svet je z Uredbo (EU) št. 796/2012 (3) po pregledu zaradi izteka ukrepov ponovno uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska).

(3)

Evropska komisija je z Uredbo (EU) 2018/1684 (4) po pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov) ponovno uvedla dokončne protidampinške ukrepe na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(4)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo 27,1 % na uvoz vzorčenega proizvajalca izvoznika in 47,4 % na uvoz vseh drugih družb iz Ljudske republike Kitajske.

(5)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (5) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Zahtevek za pregled je 8. avgusta 2023 vložilo Združenje proizvajalcev vzvodnih mehanizmov (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije vzvodnih mehanizmov v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode, povzročene industriji Unije.

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 8. novembra 2023 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(8)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj vzpostavijo stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce na Kitajskem in kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov ter jih povabila k sodelovanju.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

V obvestilu o začetku je bilo predvideno vzorčenje proizvajalcev Unije, vendar je Komisija po tem, ko je stopila v stik z vsemi znanimi proizvajalci podobnega izdelka v Uniji, prejela informacije samo od dveh proizvajalcev Unije. Komisija je zato oba proizvajalca Unije pozvala, naj izpolnita vprašalnik za proizvajalce Unije.

(13)

V obvestilu o začetku je bilo predvideno vzorčenje nepovezanih uvoznikov, vendar v roku iz obvestila o začetku noben nepovezan uvoznik ni predložil informacij za vzorčenje. En nepovezan uvoznik/trgovec se je v roku javil kot zainteresirana stran. Komisija se je odločila, da vzorčenje ni potrebno, in edinega nepovezanega uvoznika/trgovca, ki se je javil, pozvala, naj izpolni vprašalnik za uvoznike.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. Prejela ni nobenega izpolnjenega vprašalnika.

(15)

Vprašalniki za proizvajalce Unije ter vprašalniki za uvoznike, uporabnike in proizvajalce na Kitajskem so bili na voljo na spletu na dan začetka pregleda (7).

(16)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(17)

Komisija je oba proizvajalca Unije in enega nepovezanega uvoznika, ki se je javil po začetku preiskave, pozvala, naj izpolnijo vprašalnike.

(18)

Izpolnjena vprašalnika sta poslala dva vzorčena proizvajalca Unije. Nepovezani uvoznik/trgovec ni poslal izpolnjenega vprašalnika.

(19)

Niti kitajska vlada niti proizvajalci iz LRK niso predložili izpolnjenega vprašalnika.

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(21)

Komisija je 7. novembra 2024 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju. Prejeta ni bila nobena pripomba. Zaslišanja ni zahtevala nobena stran.

(22)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, tj. vzvodni mehanizmi, ki se običajno uporabljajo za arhiviranje listov in drugih dokumentov v fasciklih ali mapah z nepovezanimi listi. Ti vzvodni mehanizmi so sestavljeni iz (običajno dveh) čvrstih upognjenih kovinskih delov, ki sta pritrjena na hrbtišče in imata vsaj eno vzvodno ročico, ki omogoča vstavljanje in shranjevanje listov in drugih dokumentov (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), trenutno pa se ta izdelek uvršča pod oznako KN ex 8305 10 00 (oznaka TARIC 8305 10 00 50).

(23)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8305 10 00 (oznaka TARIC 8305 10 00 50).

(24)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(25)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je bil damping prisoten v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in ali obstaja verjetnost, da se bo nadaljeval ali ponovil zaradi morebitnega izteka veljavnih ukrepov.

(27)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz Kitajske. Zato je Komisija kitajske organe obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede Kitajske morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(28)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah iz zahtevka za pregled in informacijah, pridobljenih od sodelujočih strani (tj. vložnika) med preiskavo v zvezi s pregledom, in informacijah iz drugih javno dostopnih virov, zlasti iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA) (8).

(29)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(30)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(31)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(32)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede jeklarskega sektorja (9) na Kitajskem (10) ugotovila, da je bilo prisotno znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (11). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju proizvodnje jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo vzvodnih mehanizmov, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (12), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (13) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (14). Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (15). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (16) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (17).

(34)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem na Kitajskem, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, glede na to, da obstaja znatno izkrivljanje v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v zahtevku in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (18) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), kot tudi v posodobljeni različici navedenega dokumenta (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno poročilo) (19), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem, ki so bila ugotovljena tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(35)

V zahtevku je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo kot celoto močno vplivajo znatna posredovanja države, zaradi česar v tej preiskavi ni mogoče uporabiti domačih cen in stroškov kitajske jeklarske industrije. V podporo temu stališču se je zahtevek skliceval na poročilo, kitajsko zakonodajo, nadaljnja poročila in dodatne nepreverjene dokaze o izkrivljanjih v OPP.

(36)

Natančneje, v zahtevku je bilo poudarjeno, da ima na podlagi doktrine „socialističnega tržnega gospodarstva“, določene v ustavi Kitajske, vseprisotnosti Kitajske komunistične partije (KKP) in vpliva vlade na gospodarstvo s pobudami za strateško načrtovanje intervencionizem kitajske vlade različne oblike, tj. upravno, finančno in regulativno.

(37)

V zahtevku so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanja, kot je navedeno v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Vložnik je zlasti trdil, da:

(38)

V zahtevku je bila tudi poudarjena sistematična narava izkrivljanj. Posledica tega je, da se domače prodajne cene vzvodnih mehanizmov ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov, kot so surovine, vključno s hladno valjanim z nikljem prevlečenim jeklenim trakom, ki predstavlja približno 50 % skupnih stroškov vzvodnih mehanizmov in z nikljem prevlečeno žico, ki predstavlja približno 30 %, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd., saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen.

(39)

Skratka, v zahtevku je bilo izraženo stališče, da cene in stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe niso rezultat sil prostega trga. Na podlagi tega, kot je navedeno v zahtevku, za določitev normalne vrednosti v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(40)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s (posodobljenim) poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(41)

Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci in proizvajalci v državni lasti. Vendar je v sektorju jekla, ki je ena od glavnih surovin v proizvodnji vzvodnih mehanizmov, več proizvajalcev jekla pod neposrednim nadzorom države. To velja na primer za skupino Baowu Steel Group, ki je podjetje v državni lasti pod osrednjo komisijo SASAC (21), ter njeni hčerinski družbi Chongqing Iron & Steel Company Ltd (22). in Maanshan Iron & Steel Company Limited (23), skupino Baotou Steel Group, ki je podjetje v državni lasti vlade Notranje Mongolije (24), skupino Angang Steel Group, ki je podjetje v državni lasti pod osrednjo komisijo SASAC (25), in skupino Shougang Group, ki je podjetje v državni lasti, katerega 100-odstotni lastnik je Beijing State-Owned Asset Management Ltd (26).

(42)

Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da nacionalno panožno združenje, ki zastopa proizvajalce pisarniških potrebščin, kot so vzvodni mehanizmi, kitajsko združenje proizvajalcev pisarniških potrebščin in športnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: združenje CSSGA) (27), spoštuje splošno vodstvo Komunistične partije Kitajske, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij (28). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve, organizacija dela za krepitev partije pa partijski odbor komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti. Osebe, ki zastopajo združenje, morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (29).

(43)

Poleg tega je na ravni provinc združenje proizvajalcev pisarniških potrebščin mesta Ningbo (30) na svoji spletni strani pojasnilo, da je združenje panožna družbena organizacija industrije pisarniških potrebščin mesta Ningbo ter most in povezava med podjetji in vlado. Natančneje, marca 2020 sta občinski odbor KKP v mestu Ningbo in Ljudska vlada občine Ningbo združenju podelila častni naziv „izjemna skupina socialnih organizacij v mestu“. Poleg tega je na spletni strani navedeno, da „se je združenje vedno držalo namena pomagati vladi, promovirati industrijo in pomagati podjetjem ter vedno spoštovati načelo potreb vlade, ambicij podjetij in tega, kar lahko stori združenje“.

(44)

V preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da se eden od proizvajalcev izvoznikov, Anhui Qitian Stationery Mfg Co. Ltd., nahaja v „gospodarski razvojni coni Anhui Chaohu“ (31). Obstajajo dokazi, ki potrjujejo, da KKP posega v to gospodarsko razvojno cono (32). V preiskavi je bilo zlasti ugotovljeno, da ta cona „v naslednjem letu vodi mesto v gospodarski rasti in je med najboljšimi razvojnimi conami v pokrajini v obdobju 14. petletnega načrta“. Cona ponuja tudi preferenčne finančne storitve, družba Anhui Qitian pa je bila upravičenka te sheme, kot je bilo pojasnjeno na sestanku 24. septembra 2022, ki so se ga med drugim udeležili član delovnega odbora skupine in namestnik direktorja upravnega odbora za cono ter posebna skupina za financiranje znanosti in tehnologije pri pokrajinski podružnici Bank of Communications, predstavniki podružnice Bank of Communications v Chaohuju, predstavniki gospodarskega in trgovinskega urada, finančnega urada, tržnega urada, urada za spodbujanje naložb, davčnega urada, predstavniki skupine Dongxin in vodje desetih podjetij. Podružnica Bank of Communications v Chaohu je na srečanju podrobno predstavila finančne produkte in z njimi povezane podporne politike, kot so „posojilo za industrijski park“ (33), „posebno tehnološko posojilo“ in „posojilo za krepitev industrijske baze“ kot odziv na prilagojene potrebe podjetij po financiranju, ter izvedla poglobljene izmenjave s podjetji o povečanju jamstva za dejavnike financiranja, poenostavitvi postopka odobritve in znižanju jamstvenega praga, da bi se razširili načini financiranja za podjetja.

(45)

Javna in zasebna podjetja v jeklarskem sektorju so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti o politiki, ki se nanašajo na jeklarski sektor, potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje temu sektorju, in namero posredovanja v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu z vladnimi politikami. To je razvidno iz usmerjevalnega mnenja MIIT o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (34), iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (35), iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije odpadnega jekla, katerega ključna cilja sta „nenehno povečevati delež uporabe odpadnega jekla in do konca 14. petletnega načrta doseči delež odpadnega jekla v nacionalni proizvodnji jekla v višini 30 %“ (36), ali delovnega načrta za stabilno rast jeklarske industrije iz leta 2023 (37), v katerem so določeni naslednji cilji: „V letu 2023 […] bodo naložbe v osnovna sredstva v celotni industriji ohranjale stalno rast, gospodarske prednosti pa se bodo znatno izboljšale; naložbe industrije na področju raziskav in razvoja bodo sčasoma dosegle 1,5 %; rast dodane vrednosti industrije bo dosegla približno 3,5 %; v letu 2024 se bosta industrijsko razvojno okolje in industrijska struktura dodatno optimizirala, nadaljeval se bo premik k vrhunskim, pametnim in zelenim izdelkom, rast dodane vrednosti industrije pa bo presegla 4 %“, kar zahteva sodelovanje, da bi se „kitajski izdelki iz jekla, oprema, tehnologija, storitve itd. usklajeno usmerjali, da bi bili uspešni na svetovni ravni, spodbujali zeleno in nizkoogljično sodelovanje v globalni jeklarski industriji ter da bi se izboljšala odpornost in varnost globalnih industrijskih in dobavnih verig [ter] izvajali ukrepi za izboljšanje dobavne zmogljivosti, da bi se zagotovilo stabilno in učinkovito delovanje industrije“, in kar predvideva konsolidacijo podjetij v jeklarskem sektorju, ki jo predpisuje vlada: „[s]podbujati vodilna podjetja v industriji k združitvam in prevzemom, vzpostaviti izjemno velike skupine vrhunskih železarskih in jeklarskih podjetij ter spodbujati optimalno razporeditev nacionalnih zmogljivosti za proizvodnjo železa in jekla. Podpirati je treba vodilna specializirana podjetja v določenih tržnih segmentih jekla, da še naprej združujejo vire in ustvarjajo ekosistem jeklarske industrije. Spodbujati je treba železarska in jeklarska podjetja k medregionalnim […] združitvam in reorganizacijam […]. Proučiti možnost, da se železarskim in jeklarskim podjetjem, ki so izvedla obsežne združitve in reorganizacije, zagotovi večja podpora politike za nadomestitev zmogljivosti“.

(46)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj teh sektorjev, je mogoče opaziti tudi na ravni provinc, na primer v provinci Hebei, ki načrtuje „neprekinjeno izvajanje skupinskega razvoja organizacij, pospešitev reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, osredotočenost na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter prizadevanja za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ ter „nadaljnje širjenje kanalov za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepitev pregleda in razvrstitve odpadnega jekla“. Poleg tega je v načrtu za jeklarski sektor za provinco Hebei navedeno: „Upoštevati je treba strukturno prilagoditev in izpostaviti diverzifikacijo izdelkov. Neutrudno moramo spodbujati strukturno prilagoditev in optimizacijo razporeditve železne in jeklarske industrije, spodbujati konsolidacijo, reorganizacijo, preoblikovanje in nadgradnjo podjetij ter celovito spodbujati razvoj železarske in jeklarske industrije v korist velikih podjetij, posodobitev tehnične opreme ter diverzifikacijo proizvodnih procesov in izdelkov nižje v prodajni verigi.“

(47)

Podobno je v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta predvidena „izgradnja značilnih jeklarskih proizvodnih baz […], izgradnja šestih značilnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhoukouju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti in specializiranosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla pa na 15 milijonov ton.“

(48)

Nadaljnji cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtovalnih dokumentov drugih provinc, kot so Jiangsu, Shandong, Shanxi, Liaoning Dalian ali Zhejiang.

(49)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP. Ker pa izdelek, ki se pregleduje, predstavlja podsektor jeklarskega sektorja, so informacije iz nedavnih preiskav v zvezi z jeklarskim sektorjem, kot je navedeno v uvodni izjavi 33, pomembne tudi za izdelek, ki se pregleduje.

(50)

Poleg tega so v sektorju izdelka, ki se pregleduje, vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. V preiskavi so bili opredeljeni tudi drugi dokumenti, ki kažejo, da ima zadevna industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v jeklarski sektor, saj izdelek, ki se pregleduje, predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(51)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno (38). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o jeklu, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (39). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot so tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (40). Poleg tega zgoraj navedeni delovni načrt (glej uvodno izjavo 45) za stabilno rast jeklarske industrije kaže, kako je osredotočenost kitajskih organov na jeklarski sektor umeščena v širši okvir usmerjanja kitajskega gospodarstva s strani kitajske vlade: „[p]odpirati jeklarska podjetja, da natančno upoštevajo potrebe nove infrastrukture, nove urbanizacije, oživitve podeželja in nastajajočih industrij, da v različnih regijah združujejo velike inženirske projekte, povezane s 14. petletnim načrtom, in si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev oskrbe z jeklom. Vzpostaviti in poglobiti mehanizme sodelovanja višje in nižje v verigi med jeklarskim sektorjem in ključnimi sektorji, ki uporabljajo jeklo, kot so ladjedelništvo, promet, gradbeništvo, energetika, avtomobili, gospodinjski aparati, kmetijski stroji in težka oprema, izvajati dejavnosti združevanja proizvodnje in povpraševanja ter dejavno širiti področja uporabe jekla“ (41).

(52)

Na izdelek, ki se pregleduje, vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 33 in 37. Ta izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere na Kitajskem velja isti sistem delovnega prava) (42).

(53)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje. Zgoraj navedeni (glej uvodno izjavo 45) delovni načrt za stabilno rast zelo dobro ponazarja tudi tovrstno poseganje države: „Finančne institucije je treba spodbujati, naj v skladu z načeli obvladovanja tveganja in vzdržnosti poslovanja dejavno zagotavljajo finančne storitve jeklarskim družbam, ki izvajajo združitve in reorganizacije, prilagoditve razporeditve, preobrazbo in nadgradnjo.“ Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(54)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(55)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II (posodobljenega) poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(56)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(57)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(58)

Komisija je izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti, v katerem je opisala dejstva in dokaze, na katerih temeljijo ustrezna merila (v nadaljnjem besedilu: obvestilo). V obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava v tej zadevi kot primerno reprezentativno državo izbrati Turčijo.

(59)

V obvestilu je Komisija opredelila Turčijo kot državo, ki ima glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska, tj. Svetovna banka obe državi na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(60)

Komisija je v obvestilu pojasnila, da izdelek, ki se pregleduje, poleg Kitajske in Evropske unije očitno proizvajata le Indija in Iran. Indija in Iran glede na merila iz uvodne izjave 57 nista državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska.

(61)

Ker nobena država s podobno stopnjo gospodarske razvitosti ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se je upoštevala proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje. Komisija je zato navedla, da bo za določitev primerne reprezentativne države za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe uporabila proizvodnjo izdelkov pod isto oznako NACE, kot se uporablja za vzvodne mehanizme (tj. NACE 2599 – Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov). Turčija ima v okviru te oznake NACE 2599 tovarne za obdelavo kovin ter velike družbe za proizvodnjo avtomobilov in jeklenih izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi, z znatnim obsegom proizvodnje za regionalni in svetovni trg.

(62)

Komisija je v obvestilu navedla, da so za Turčijo takoj na voljo finančni podatki v zvezi s proizvajalci izdelkov iz iste splošne kategorije in/ali sektorja izdelka, ki se pregleduje, ter podatki o uvozu zadevnih surovin, energiji in delu.

(63)

Zato je Komisija v podatkovni zbirki Orbis Bureau van Dijk iskala razpoložljive finančne podatke proizvodnih družb v Turčiji (45). Podatki so bili takoj na voljo za enega proizvajalca v Turčiji – Iskenderun Demir Ve Celik A.S. Zadnji računovodski izkazi te družbe so zajemali poslovno leto 2022. Poleg tega je imela Turčija na voljo podatke o proizvodnih dejavnikih, električni energiji in stroških dela.

(64)

Komisija je tako v obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo in podatke družbe Iskenderun Demir Ve Celik A.S., da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(65)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Turčije kot reprezentativne države in družbe Iskenderun Demir Ve Celik A.S. kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(66)

Po objavi obvestila je vložnik poslal pripombe in navedel, da je Iskenderun Demir Ve Celik A.S. kompleksna skupina, sestavljena iz 98 konglomeratov, katerih glavna dejavnost je proizvodnja in prodaja ploščatih in dolgih izdelkov iz železa in jekla ter prodaja stranskih proizvodov, nastalih med proizvodnim procesom. Vložnik je tudi trdil, da predlagana družba proizvaja nekatere surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, in da je zato njena dejavnost višje v proizvodni verigi vzvodnih mehanizmov. Zato je vložnik predlagal uporabo finančnih podatkov družb v sektorju obdelave kovin in uporabo postopkov, kot so rezanje in vtiskovanje kovine, upogibanje žice in nanašanje niklja. Vložnik je predlagal družbi Inka Yapi Baglanti Elemanlari Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi in Samet Kalip Ve Madeni Esya Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, katerih podatki so na voljo za leto 2022.

(67)

Glavna dejavnost obeh družb je v istem sektorju kot dejavnost proizvajalcev vzvodnih mehanizmov (NACE 2599), družbi pa proizvajata izdelke, za katere se uporabljajo podobne surovine kot za vzvodne mehanizme. Poleg tega so za ti družbi javno dostopni podatki za leto 2022.

(68)

Komisija se je strinjala, da bo za določitev neizkrivljenih vrednosti PSU-stroškov in dobička uporabila informacije o družbah Inka Yapi Baglanti Elemanlari Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi in Samet Kalip Ve Madeni Esya Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi.

(69)

Ker je bilo na podlagi vseh navedenih elementov ugotovljeno, da je Turčija primerna reprezentativna država, in ker nobena od zainteresiranih strani ni nasprotovala uporabi Turčije niti ni predlagala druge reprezentativne države, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(70)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(71)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik in ki odražajo proizvodni proces v Uniji. Navedla je tudi, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA) (46), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila podatke turškega statističnega urada (47).

(72)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsakega od proizvodnih dejavnikov, omenjenih v navedenem obvestilu. Komisija po objavi obvestila ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov.

(73)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, ki jih je Komisija analizirala, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki vzvodnih mehanizmov

(74)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ter vključila uvozne dajatve in prištela stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (52).

(75)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 56 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Po izključitvi uvoza iz Kitajske v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(76)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji (53). Komisija je referenčno vrednost za OPP določila na podlagi povprečnih urnih stroškov dela za proizvodnjo v letu 2020 za oznako NACE, ki vključuje stroške dela v proizvodnem sektorju (54). Povprečni stroški dela na uro na EPDČ (55) so znašali 39,69 CNY/uro.

(77)

Komisija je v obvestilu navedla, da bo kot neizkrivljeno vrednost za cene električne energije uporabila košarico držav s podobno stopnjo gospodarskega razvoja, kot jo ima Kitajska (Brazilija, Malezija in Tajska). Vendar je Komisija naknadno ugotovila, da je bil razvoj cene električne energije v Turčiji v OPP v skladu s stopnjo inflacije v državi, zato uporaba cen električne energije v košarici držav, kot je navedena v obvestilu in uvodni izjavi 71, ni bila potrebna in se je lahko uporabila cena električne energije v Turčiji. Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Turčiji objavi turški regulativni organ za trg energije (56). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo, kot so bili objavljeni 15. julija 2024. Ti statistični podatki kažejo povprečno industrijsko tarifo za leto 2023 v višini 1,313 CNY na kWh.

(78)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(79)

Za določitev neizkrivljenih vrednosti splošnih stroškov proizvodnje, PSU-stroškov in dobička je Komisija glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(80)

Komisija je na podlagi podatkov dveh proizvajalcev, ki delujeta v istem sektorju kot proizvajalci vzvodnih mehanizmov (NACE 2599) in v Turčiji proizvajata izdelke, za katere se uporabljajo podobne surovine kot za vzvodne mehanizme, navedenih v uvodni izjavi 68 (tj. Inka Yapi Baglanti Elemanlari Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi in Samet Kalip Ve Madeni Esya Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi), PSU-stroške (16,0 %) in dobiček (15,7 %) izračunala kot odstotek stroškov prodanega blaga.

(81)

Komisija je za izračun splošnih stroškov proizvodnje uporabila informacije, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled. Ti stroški so bili določeni kot odstotni delež, pri čemer so bili splošni stroški proizvodnje razčlenjeni na neposredne in posredne stroške. Ta odstotni delež (8,9 %) je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje.

(82)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna.

(83)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je vložnik v zahtevku za pregled predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materialov in dela) pri proizvodnji vzvodnih mehanizmov. Komisija je deleže porabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi Turčiji, kot je opisano v oddelku 3.3.2.

(84)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija prištela naslednje splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot je navedeno v oddelku 3.3.2.5.

(85)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(86)

V obravnavanem obdobju in zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil uvoz vzvodnih mehanizmov iz Kitajske zanemarljiv. Po podatkih Eurostata v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo uvoza vzvodnih mehanizmov iz Kitajske. V skladu s tem je kitajski tržni delež v celotnem obravnavanem obdobju znašal praktično 0 %. Za primerjavo, v obdobju prvotne preiskave, ki je trajalo od januarja do decembra 2004, je tržni delež kitajskega uvoza znašal 51 %.

(87)

Ta zanemarljiv obseg ni mogel biti podlaga za analizo nadaljevanja dampinga. Komisija je zato v naslednjem oddelku analizirala verjetnost ponovitve dampinga.

(88)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. Analizirala je naslednje elemente: izvozne cene iz Kitajske za tretje države, proizvodno in prosto zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije in morebitno absorpcijsko sposobnost trgov tretjih držav glede na protidampinške ukrepe, ki veljajo v teh državah.

(89)

Komisija je analizirala cenovno raven kitajskega izvoza v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(90)

Komisija je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom najprej analizirala podatke o izvozu iz Kitajske v tretje države na ravni osemmestnih oznak blaga v podatkovni zbirki GTA. Vendar se za te izvozne cene ni štelo, da ustrezno predstavljajo cene vzvodnih mehanizmov, saj so uvrstitve na tej ravni vključevale velik nabor izdelkov poleg zadevnega izdelka, s čimer je bil obseg izvoza vzvodnih mehanizmov znatno presežen. Zato podatki GTA o kitajskem izvozu ne zagotavljajo prepričljivih dokazov o kitajskih izvoznih cenah na drugih trgih.

(91)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske pa je ocena izvoznih cen za izvoz iz Kitajske temeljila na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo, tj. informacijah, predloženih v zahtevku za pregled, in sicer enajstih dejanskih spletnih navedbah cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov za svetovni trg.

(92)

Povprečne svetovne izvozne cene, kot je opisano v uvodni izjavi 102, so znašale 140 EUR/1 000 kosov, izraženo na ravni franko na ladijski krov.

(93)

Dobljena povprečna izvozna cena za svetovni trg, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila za 58 % nižja od normalne vrednosti, določene, kot je opisano v oddelkih 3.2 in 3.3. Zato se je štelo, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve trenutnih ukrepov v Unijo po vsej verjetnosti začeli prodajati po cenah, ki so nižje od normalne vrednosti.

(94)

Ugotovitve v zvezi s proizvodno in prosto zmogljivostjo na Kitajskem so zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev morale temeljiti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov. Vložnik je predložil dokaze, da je bila proizvodna zmogljivost Kitajske za vzvodne mehanizme ocenjena na približno 760 milijonov kosov letno (57), kar je znotraj razpona proizvodne zmogljivosti, ocenjene v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (600–850 milijonov kosov) (58). Ocenjeno je bilo, da je proizvodna zmogljivost večja od dejanske proizvodnje, ki je po ocenah znašala približno 421 milijonov kosov. Iz tega izhaja, da je prosta zmogljivost 342 milijonov kosov.

(95)

Proizvodna zmogljivost na Kitajskem je torej približno petkrat večja od potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (ki je v OPP obsegala 100–150 milijonov kosov) in več kot štirikrat večja od proizvodnje Unije v istem obdobju (ki je obsegala 150–200 milijonov kosov). Podobno je prosta zmogljivost približno dvakrat večja od potrošnje Unije v OPP.

(96)

Kot je bilo že ugotovljeno v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (59), je poleg tega zaradi narave proizvodnega procesa na Kitajskem (predvsem zaradi dela) proizvodno zmogljivost za vzvodne mehanizme na Kitajskem mogoče preprosto povečati, med drugim z zaposlovanjem dodatne delovne sile in zgolj omejeno naložbo v opremo.

(97)

Ker ni drugih informacij, Komisija meni, da niti domače povpraševanje na Kitajskem niti tovrstno povpraševanje na svetovni ravni ne bosta mogla absorbirati znatne proste zmogljivosti, ki je na voljo na Kitajskem.

(98)

To je potrdilo sklepe Komisije iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov (60), da imajo kitajski proizvajalci zadostno prosto zmogljivost za oskrbo trga Unije v primeru izteka ukrepov.

(99)

Da bi ugotovila morebitno gibanje uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je Komisija proučila privlačnost trga Unije glede na cene. Trg Unije je privlačen v smislu velikosti in cen.

(100)

V smislu cen kljub vse manjši porabi vzvodnih mehanizmov na trgu Unije povpraševanje Unije po vzvodnih mehanizmih ostaja precejšnje in predstavlja približno 45 % svetovnega trga. Trg Unije ostaja na svetovni ravni največji trg za vzvodne mehanizme.

(101)

Poleg tega je število drugih trgov, na katerih se uporabljajo vzvodni mehanizmi, omejeno. Hkrati ostajajo pomembni trgi, kot so ZDA in Kanada, zaprti, saj potrošniki uporabljajo druge oblike shranjevanja dokumentov. Preostali trgi so veliko manjši od trga Unije, zato ne bi mogli absorbirati velike presežne kitajske zmogljivosti. Poleg tega je na podlagi razpoložljivih informacij poraba vzvodnih mehanizmov na kitajskem zelo majhna in se ne pričakuje, da se bo bistveno povečala. To kaže, da bi bile, če bi se ukrepi iztekli, obsežne količine kitajskega izvoza, ki bi izhajale iz ponovne uporabe proste zmogljivosti, verjetno preusmerjene v Unijo.

(102)

Kar zadeva cene, se je povprečna prodajna cena industrije Unije v OPP gibala med 200 in 250 EUR na 1 000 kosov. To je znatno višje od prodajne cene kitajskih vzvodnih mehanizmov na svetovnem trgu (tj. 140 EUR/1 000 kosov, glej uvodno izjavo 92), ocenjene z uporabo dejanskih spletnih navedb cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov za svetovni trg iz zahtevka za pregled.

(103)

Te izvozne cene so bile znatno nižje od cen industrije Unije, zato je bil trg Unije v smislu cen še vedno privlačen za kitajske proizvajalce.

(104)

Komisija je na podlagi navedenega zlasti glede na znatno prosto zmogljivost, ki je na voljo na Kitajskem, in privlačnost trga Unije sklenila, da bi razveljavitev ukrepov verjetno povzročila ponovitev dampinga in da bi dampinški izvoz na trg Unije vstopil v znatnih količinah. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga.

(105)

Podobni izdelek so v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovali štirje proizvajalci. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(106)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na obseg med 150 in 200 milijoni kosov. Komisija je celotno proizvodnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so zahtevek za pregled in preverjena izpolnjena vprašalnika obeh proizvajalcev Unije. Proizvajalca Unije (v Sloveniji in na Češkem), ki sta izpolnila vprašalnik, sta predstavljala več kot 90 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Od preostalih dveh proizvajalcev Unije je tisti iz Italije marca 2023 dokončno prenehal proizvajati podobni izdelek.

(107)

Glede na to, da sta od štirih proizvajalcev Unije dva povezana in da sta oba izpolnila vprašalnik, so podatki, uporabljeni za celotno analizo škode, v tej uredbi navedeni v razponih in indeksirani obliki, da se ohrani zaupnost poslovno občutljivih informacij med sodelujočima proizvajalcema Unije v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Zato so bili podatki predloženi v razponih, za prikaz trendov v obravnavanem obdobju pa so bili uporabljeni indeksi.

(108)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi skupnega obsega prodaje proizvajalcev Unije in skupnega uvoza v Unijo, ki jo je Eurostat sporočil na ravni oznake TARIC. Ker Eurostat evidentira obseg uvoza v kilogramih, so bili kilogrami pretvorjeni v kose z uporabo povprečnega pretvorbenega razmerja dveh proizvajalcev Unije, ki sta odgovorila na vprašalnik.

(109)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(110)

Skupno se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 22 %, kar je mogoče večinoma pojasniti z nenehno digitalizacijo pisarniškega poslovanja in elektronskim shranjevanjem dokumentov, zaradi česar je manj arhiviranja v papirni obliki, posledično pa se poraba izdelka, ki se pregleduje, zmanjšuje.

(111)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata na ravni oznake TARIC, kot je navedeno v uvodni izjavi 108. Na tej podlagi sta se uvoz v Unijo iz LRK in njegov tržni delež razvijala, kot je prikazano v nadaljevanju.

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(112)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza vzvodnih mehanizmov iz Kitajske bistveno zmanjšal, tako da je ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašal le nekaj tisoč kosov.

(113)

Zato je bil tržni delež kitajskega uvoza zanemarljiv.

(114)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatovih podatkov.

(115)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene

(116)

Čeprav so se uvozne cene leta 2021 zvišale za 41 %, nato pa so se do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom znižale za 21 %, ta trend ni zelo informativen zaradi zelo majhnega obsega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(117)

Uvoz vzvodnih mehanizmov iz tretjih držav razen iz Kitajske je prihajal predvsem iz Indije.

(118)

Skupni obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz aluminijastih radiatorjev iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

(119)

Skupno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zmanjšal za 33 %. To zmanjšanje je povzročilo zmanjšanje njihovega tržnega deleža v istem obdobju s 6,2 % leta 2020 na 5,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(120)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena izdelka, uvoženega iz drugih tretjih držav, leta 2021 znižala, nato pa se je leta 2022 zvišala in se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej zviševala. Skupno so se cene v obravnavanem obdobju zvišale za 13 %.

(121)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(122)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled (če so bili na voljo) in izpolnjenih vprašalnikov obeh preverjenih proizvajalcev Unije. Podatki so se tako nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov obeh proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(123)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(124)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(125)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(126)

Celotni obseg proizvodnje Unije se je leta 2021 povečal, vendar se je od takrat stalno zmanjševal. Skupno se je v skladu z upadajočim trendom potrošnje na trgu Unije v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala za 23 %.

(127)

Proizvodna zmogljivost Unije je od leta 2020 do leta 2022 ostala stabilna. Vendar se je zmanjšala za 12 %, ker je en proizvajalec Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prenehal opravljati svojo dejavnost.

(128)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je sledila trendu proizvodnje. Posledično se je v obravnavanem obdobju zaposlovanje zmanjšalo za 12 %.

(129)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(130)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 %. V primerjavi s tem se je tržni delež industrije Unije predvsem zaradi vse manjše potrošnje Unije in zmanjševanja uvoza iz drugih tretjih držav, na primer Indije, povečal za 1 %.

(131)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja industrije Unije zmanjšala za 23 %, potrošnja Unije se je zmanjšala za 23 %, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pa se je zmanjšal za 21 %.

(132)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(133)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Produktivnost se je gibala v skladu s spremembami v proizvodnji in zaposlenosti, in sicer se je v letih 2020 in 2021 povečala za 8 %, nato pa se je leta 2022 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala. Skupno se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %.

(134)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 87, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovitev o obstoju dampinga ni bila mogoča. Stopnje dampinga zato ni bilo mogoče določiti. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga ob morebitni razveljavitvi protidampinških ukrepov.

(135)

Protidampinški ukrepi, uvedeni po prvotni preiskavi, so industriji Unije omogočili, da si je opomogla od preteklega dampinga, kot je razvidno iz podatkov za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, medtem pa je dobičkonosnost ostala višja od ciljnega dobička, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(136)

Povprečne prodajne cene obeh proizvajalcev Unije, ki sta izpolnila vprašalnik, na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(137)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju zvišala za 37 %.

(138)

V istem obdobju so se povprečni stroški proizvodnje na enoto povečali bolj kot povprečna prodajna cena na enoto, in sicer za 47 %, predvsem zaradi višjih stroškov surovin in cen energije. To je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(139)

Povprečni stroški dela obeh proizvajalcev Unije, ki sta izpolnila vprašalnik, so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(140)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju zvišali za 29 %.

(141)

Ravni zalog obeh proizvajalcev Unije, ki sta izpolnila vprašalnik, so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(142)

Raven zalog se je v obravnavanem obdobju povečala za 50 %. To povečanje zalog ob koncu obravnavanega obdobja je industrija Unije pojasnila kot posledico sezonske prodaje, saj se obdobje preiskave v zvezi s pregledom konča septembra, vrhunec prodaje vzvodnih mehanizmov pa je običajno decembra, medtem ko je proizvodnja stabilna skozi vse leto.

(143)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb obeh proizvajalcev Unije, ki sta izpolnila vprašalnik, so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(144)

Komisija je dobičkonosnost obeh proizvajalcev Unije, ki sta izpolnila vprašalnik, določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala. Skupno se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 43 %, vendar je ostala nad ciljnim dobičkom v višini 5 %, kot je bil določen v prejšnjih preiskavah v zvezi z istim izdelkom.

(145)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je med letoma 2020 in 2022 skupno zmanjšal za 7 %, medtem ko se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal, vendar je bil še vedno za 39 % nižji kot na začetku obravnavanega obdobja.

(146)

Naložbe industrije Unije, zlasti v ohranjanje proizvodnje podobnih izdelkov, so se leta 2021 povečale za 8 %, nato pa so se leta 2022 zmanjšale za 35 %. Vendar so se do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečale zaradi zamenjave nekaterih proizvodnih strojev, kar je povzročilo skupno 70-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju.

(147)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Od leta 2020 do leta 2022 se je zmanjšala za 35 %, nato pa se je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom stabilizirala.

(148)

Preiskava je pokazala, da je lahko industrija Unije v obravnavanem obdobju zaradi veljavnih protidampinških dajatev še vedno okrevala po škodi, ki jo je utrpela pred tem. Čeprav so se kazalniki škode, kot sta proizvodnja in prodaja, zmanjšali v skladu s trendom zmanjševanja potrošnje, se je tržni delež industrije povečal za dve odstotni točki zaradi zmanjšanja uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti Indije. Dobičkonosnost je v celotnem obdobju ostala nad ciljnim dobičkom, čeprav se je zmanjšala, saj so se povprečni proizvodni stroški povečali bolj kot povprečna prodajna cena. Kljub temu sta pozitivna dobičkonosnost in pozitiven denarni tok industriji Unije omogočila nadaljnje naložbe.

(149)

Uvoz vzvodnih mehanizmov iz Kitajske v obravnavanem obdobju skoraj ni vplival na stanje industrije Unije. Zaradi veljavnih ukrepov je bil njegov tržni delež skozi celotno obdobje zelo majhen.

(150)

Komisija je zato sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, čeprav so se nekateri dejavniki škode poslabšali.

(151)

Komisija je v uvodni izjavi 150 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, če bi se ukrepi proti njemu iztekli.

(152)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno in prosto zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije, verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

(153)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.5.2, imajo kitajski proizvajalci na Kitajskem precejšnjo proizvodno zmogljivost, posledično pa tudi prosto zmogljivost, ki več kot dvakrat presega celotno potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(154)

Poleg tega ni bilo ugotovljenih elementov, ki bi lahko kazali na morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja po vzvodnih mehanizmih na Kitajskem ali na trgih drugih tretjih držav v bližnji prihodnosti. Glede na zmanjšanje porabe vzvodnih mehanizmov v Uniji v obravnavanem obdobju je Komisija ugotovila, da domače povpraševanje na Kitajskem ali trgih drugih tretjih držav ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti na Kitajskem.

(155)

Kot je navedeno v oddelku 3.3.5.3, je trg Unije največji enotni trg za vzvodne mehanizme, poleg tega pa so na njem privlačne cene za kitajske proizvajalce. Drugih velikih izvoznih trgov, ki bi lahko absorbirali kitajsko presežno zmogljivost, ni, saj se vzvodni mehanizmi uporabljajo le na omejenem številu trgov. Iz navedenih razlogov imajo kitajski proizvajalci izvozniki velik interes za preusmeritev svojega izvoza v Unijo, kjer bi dosegali višje cene, hkrati pa bi lahko še vedno močno nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije. Poleg tega bi imeli interes za uporabo vsaj dela prostih zmogljivosti za izvoz po nizkih cenah na trg Unije.

(156)

Zato se ugotovi, da imajo proizvajalci izvozniki iz Kitajske zmožnost in spodbudo za precejšnje povečanje obsega izvoza vzvodnih mehanizmov v Unijo po dampinških cenah, s čimer bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov znatno nelojalno znižale cene industrije Unije.

(157)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, proizvajalci izvozniki na Kitajskem niso sodelovali, uvoz iz Kitajske pa je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljiv. Zato je bila najprimernejša podlaga za možne ravni cen kitajskega uvoza povprečna izvozna cena za svetovne trge, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 92 in 93. Na podlagi teh izvoznih cen, prilagojenih za stroške prevoza, stroške iztovarjanja in konvencionalne carine, bi uvoz iz Kitajske v Unijo, brez protidampinške dajatve, v OPP nelojalno znižal prodajne cene Unije za 27 %. To bi pomenilo, da bi povečani obseg kitajskega uvoza v odsotnosti ukrepov povzročil znaten cenovni pritisk na industrijo Unije.

(158)

Na tej podlagi je mogoče skleniti, da bo uvoz iz Kitajske v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov zelo verjetno še bolj cenovno pritiskal na industrijo Unije.

(159)

Povečanje poceni uvoza bi povzročilo znaten pritisk na cenovno občutljiv trg Unije. Če bi industrija Unije ohranila sedanje ravni cen, bi verjetno izgubila obseg prodaje in tržni delež zaradi cenejšega uvoza iz Kitajske. Zelo verjetno je, da bi se kitajski tržni delež v Uniji v primeru izteka veljavnosti ukrepov hitro povečal, kar bi neposredno vplivalo na industrijo Unije. Izguba obsega prodaje bi povzročila nižjo stopnjo izkoriščenosti in zvišanje povprečnih stroškov proizvodnje. Posledično bi se finančni položaj industrije Unije poslabšal, zmanjšala pa bi se tudi njena dobičkonosnost, ki je bila v obravnavanem obdobju sicer nad ciljnim dobičkom, med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšala za več kot 40 %. V takem primeru bi vsako zvišanje stroškov povzročilo kratkoročno zmanjšanje dobičkonosnosti pod ciljni dobiček, zaradi česar bi bila izničena pretekla prizadevanja industrije Unije, zaradi katerih ji je uspelo do zdaj ohranjati zahtevano raven naložb, da je ostala konkurenčna.

(160)

Če pa bi se industrija Unije odločila znižati svoje ravni cen, da bi poskusila ohraniti obseg prodaje in tržni delež, bi se njen finančni položaj skoraj takoj poslabšal. Če bi morala industrija Unije prodajne cene na trgu Unije dejansko znižati za 27 %, da bi jih izenačila s cenami uvoženih kitajskih izdelkov, bi z njimi dejansko takoj začela ustvarjati izgubo.

(161)

V tem scenariju bi iztek ukrepov verjetno takoj negativno vplival na industrijo Unije, kar bi jo potisnilo v položaj, v katerem bi ustvarjala izgubo. Srednjeročno bi to postalo nevzdržno in bi povzročilo zapiranje proizvodnih obratov ter nazadnje izginotje industrije Unije. Število proizvajalcev Unije se je zaradi težkih tržnih razmer že v obravnavanem obdobju zmanjšalo s štirih na tri.

(162)

Zato je mogoče ugotoviti, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov privedel do ponovitve škode zaradi kitajskega uvoza vzvodnih mehanizmov ter da bi se gospodarski položaj industrije Unije verjetno poslabšal in povzročil znatno škodo.

(163)

Dejstvo, da zdaj na trg Unije prihaja precej manj vzvodnih mehanizmov, uvoženih iz Kitajske, kot pred uvedbo ukrepov, kaže, da so bili s sedanjimi protidampinškimi dajatvami uspešno ponovno vzpostavljeni neizkrivljeni konkurenčni pogoji med kitajskimi izvozniki izdelka, ki se pregleduje, in industrijo Unije.

(164)

Komisija ugotavlja, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza vzvodnih mehanizmov iz Kitajske po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, s tem pa bi dampinški uvoz vzvodnih mehanizmov iz Kitajske znova povzročil znatno škodo industriji Unije. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(165)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(166)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(167)

Spomniti bi bilo treba, da se sprejetje ukrepov v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ni zdelo v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je ta preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, torej analiza stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(168)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Unije.

(169)

Preiskava je pokazala, da bi morebitni iztek ukrepov verjetno pomembno negativno vplival na industrijo Unije. Zaradi tega bi se hitro zmanjšala njena dobičkonosnost oziroma bi industrija Unije celo ustvarjala izgubo, kar bi negativno vplivalo na druge dejavnike škode, kot so obseg proizvodnje, stopnja izkoriščenosti, naložbe in zaposlenost. Dolgoročno tak položaj ne bi bil vzdržen, zaradi česar bi morali proizvajalci Unije končati svoje dejavnosti na trgu Unije.

(170)

V preteklosti je industrija Unije dokazala, da je sposobna preživeti ter da ustvarja pozitivne gospodarske in finančne rezultate. Ko dampinškega uvoza iz Kitajske praktično ni bilo, ji je uspelo ohraniti dobičkonosnost s stopnjo dobička, ki presega ciljni dobiček.

(171)

Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(172)

Uvozniki vzvodnih mehanizmov so običajno tudi njihovi uporabniki, saj jih uvažajo zaradi proizvodnje fasciklov z vzvodnim mehanizmom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, na vprašalnik ni odgovoril noben nepovezan uvoznik-trgovec ali uporabnik, več pa jih je brez utemeljenih informacij predložilo pozitivno ali negativno mnenje o protidampinških ukrepih.

(173)

V prejšnjih preiskavah je bilo ugotovljeno, da stroški vzvodnega mehanizma predstavljajo le majhen delež v maloprodajni ceni fasciklov z vzvodnim mehanizmom, zato se je štelo, da (morebitni) učinek dajatev ni bil znaten. Ker ni nasprotnih dokazov, je torej mogoče potrditi, da zdaj veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov/trgovcev in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(174)

Poleg tega je preiskava pokazala, da obstaja verjetnost, da bi industrija Unije brez ukrepov proti dampinškemu uvozu izgubila večino prisotnosti na trgu, dolgoročno pa bi lahko celo izginila. To bi vsekakor pomenilo, da bi bili proizvajalci fasciklov z vzvodnim mehanizmom odvisni od uvoza in da bi se konkurenca na trgu Unije zelo zmanjšala.

(175)

Na podlagi tega je mogoče sklepati, da ukrepi v zvezi z vzvodnimi mehanizmi niso v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(176)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih ukrepov za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(177)

Na podlagi sklepov Komisije o ponovitvi dampinga, ponovitvi škode in interesu Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za vzvodne mehanizme s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ohraniti.

(178)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1 te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(179)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1 te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(180)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal [odvisno od primera se lahko vstavi odstotni delež, vendar se to odsvetuje], bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(181)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz [zadevnih držav], ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(182)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (61). Vsebovati mora vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(183)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (62) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(184)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –