(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. maja 2018 sprejela Uredbo (EU) 2018/683 (2) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 (v nadaljnjem besedilu: pnevmatike ali zadevni izdelek), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK).

(2)

Komisija je 18. oktobra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1579 (3) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotna protidampinška uredba).

(3)

Komisija je 9. novembra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1690 (4) o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (v nadaljnjem besedilu: prvotna protisubvencijska uredba).

(4)

Na podlagi tožbe, ki sta jo vložila China Rubber Industry Association (združenje gumarske industrije Kitajske, v nadaljnjem besedilu: združenje CRIA) in China Chamber of Commerce of Metals, Minerals & Chemicals Importers & Exporters (gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske, v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCMC), je Splošno sodišče Evropske unije 4. maja 2022 v sodbi v združenih zadevah T-30/19 in T-72/19 (5) (v nadaljnjem besedilu: sodba Splošnega sodišča) razglasilo ničnost prvotne protidampinške uredbe in prvotne protisubvencijske uredbe v zvezi z več proizvajalci izvozniki.

(5)

Po sodbi Splošnega sodišča je Komisija ponovno začela preiskavi in 4. aprila 2023 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/737 (6) (druga protidampinška uredba) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev, z Izvedbeno uredbo Komisije 2023/738 (7) (druga protisubvencijska uredba) pa dokončno izravnalno dajatev.

(6)

Komisija je 6. septembra 2024 zaključila delna vmesna pregleda protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (8) (9).

(7)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve so v eurih na kos in znašajo od 0 do 35,74 EUR na kos.

(8)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (10) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

(9)

Zahtevek za pregled je 19. julija 2023 vložila koalicija proti nepoštenemu uvozu pnevmatik (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode, povzročene industriji Unije.

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 20. oktobra 2023 na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (11) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(11)

Preiskava nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija vložnika, znane proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski in organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov ter jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi:

(16)

V vzorec je bilo vključenih šest proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 25 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(17)

Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejeta ni bila nobena pripomba. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(19)

Komisiji se je javil en nepovezani uvoznik, ki pa ni predložil zahtevanih informacij niti se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Odzval se ni noben drug nepovezani uvoznik.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske in združenja proizvajalcev izvoznikov pozvala, naj opredelijo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(21)

Zahtevane informacije so predložili trije proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Dve skupini proizvajalcev izvoznikov sta zajemali približno 50 % sporočenega obsega izvoza v Evropsko unijo v obdobju od julija 2022 do junija 2023, za obseg izvoza tretjega proizvajalca izvoznika pa je bilo ugotovljeno, da ni bil znaten. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(22)

V prvotni preiskavi se je 49 proizvajalcev izvoznikov strinjalo z vključitvijo v vzorec. Čeprav je bilo v tej preiskavi v zvezi s pregledom v pritožbi navedenih več kot 140 proizvajalcev izvoznikov, so izpolnjene obrazce za vzorčenje predložili le trije proizvajalci izvozniki ali skupine proizvajalcev izvoznikov.

(23)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so predstavljali približno 50 % celotnega obsega uvoza pnevmatik iz LRK v Evropsko unijo in manj kot 2 % celotne proizvodnje pnevmatik v LRK. Ker je tržni delež uvoza iz LRK v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal približno 5,4 %, je Komisija menila, da bi polovica tega uvoza zagotovila zadostne informacije za oceno izvozne cene in nadaljevanja ali ponovitve dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ter da je ta delež zato mogoče šteti za reprezentativnega za celotni uvoz iz LRK.

(24)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(25)

Komisija je vprašalnik poslala dvema vzorčenima skupinama izvoznikov in šestim vzorčenim proizvajalcem Unije. Ta vprašalnik je bil na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (13). Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik vložniku.

(26)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od dveh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov in šestih proizvajalcev Unije. Odgovor enega proizvajalca Unije, Recauchutagem São Mamede, Lda (v nadaljnjem besedilu: družba RSM), je bil pomanjkljiv, zato je Komisija od tega proizvajalca zahtevala, naj odgovor dopolni. Ker ni prejela nobenega nadaljnjega odgovora, je družbo RSM obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in razpoložljiva dejstva. Od tega proizvajalca Unije ni prejela nobenih nadaljnjih pripomb.

(27)

Zato je Komisija uporabila podatke, ki jih je predložilo preostalih pet proizvajalcev Unije. Nepridobitev podatkov od družbe RSM je imela le obroben vpliv na reprezentativnost vzorca. Preostalih pet proizvajalcev Unije je še naprej predstavljalo več kot 25 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Preostali vzorec petih proizvajalcev Unije se je zato štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(28)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika.

(29)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(30)

Komisija je 11. novembra 2024 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem.

(31)

Komisija je pripombe zainteresiranih strani obravnavala in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje. Zaslišanje je potekalo na zahtevo skupine Giti.

(32)

Izdelek, ki se pregleduje, so nekatere nove ali protektirane pnevmatike iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 4011 20 90 in ex 4012 12 00 (oznaka TARIC 4012 12 00 10). Oznaki KN in TARIC sta zgolj informativni in ne vplivata na naknadne spremembe tarifne uvrstitve (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(33)

Izdelek, ki se pregleduje, zajema nove in protektirane pnevmatike za avtobuse ali tovornjake, ki imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti. Obe vrsti zadevnega izdelka sta izdelani iz istih surovin (čeprav se uporabljena tehnologija lahko razlikuje) in imata podobno strukturo. Posledica razlike v surovinah in strukturi so različne značilnosti glede zmogljivosti.

(34)

Postopek izdelave novih pnevmatik za tovornjake in avtobuse zajema: (1) sestavljanje, pripravo in mešanje kavčukovih zmesi, (2) pripravo sestavnih delov pnevmatike, (3) (okolju prijazno) izdelovanje pnevmatike, (4) vulkanizacijo in (5) končni pregled. Vse pnevmatike za tovornjake in avtobuse so izdelane iz istih surovin, in sicer iz naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, jekla, industrijskih saj, drugih kemikalij in olj ter tekstila, ter imajo enake sestavne dele, in sicer tekalno plast, bočnico, notranjo karkaso, trak za nogo, jeklene žice in kord karkase pnevmatike, čeprav med različnimi proizvajalci tega izdelka obstajajo nekatere razlike.

(35)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se pri postopkih izdelave novih pnevmatik za tovornjake in avtobuse uporabljajo različne tehnologije, ki pa niso vplivale na splošno ugotovitev o zamenljivosti.

(36)

Protektiranje je v bistvu postopek recikliranja, s katerim se izrabljene pnevmatike obnovijo z zamenjavo tekalne plasti na stari karkasi. Karkase so glavni elementi postopka protektiranja, zato je ključni del dejavnosti izvajalca protektiranja izbira in nabava karkas, primernih za protektiranje. Karkase so zato glavna surovina proizvodnega postopka in predstavljajo, odvisno od kakovosti, bodisi dejanski polizdelek bodisi odpadek.

(37)

Ta postopek lahko vključuje različne tehnologije, ki ne vplivajo na ugotovitve Komisije glede zamenljivosti.

(38)

Proizvaja se veliko različnih vrst in velikosti pnevmatik za tovornjake in avtobuse, ki se uporabljajo za najrazličnejša gospodarska vozila, od tovornjakov za lokalno dostavo in avtobusov v mestih ali regionalnih okoljih do tovornjakov in avtobusov za vožnjo na dolge razdalje glede na njihovo velikost in specifikacije indeksa nosilnosti. Niso primerne za uporabo na osebnih vozilih ali drugih lahkih gospodarskih vozilih niti za popolnoma terenska vozila, kot so kmetijski traktorji.

(39)

Prodajajo se dve vrsti in štiri kategorije pnevmatik za tovornjake ali avtobuse. Vrsta pnevmatik z zračnico je bolj klasična možnost; ima notranjo zračnico z lastnim ventilom in je nameščena v pnevmatiko. Pri pnevmatiki brez zračnice pnevmatika in platišče kolesa tvorita nepredušno zaporo, ventil pa je pritrjen neposredno na platišče. Velika večina pnevmatik za tovornjake ali avtobuse, prodanih v Uniji, so pnevmatike brez zračnice. Štiri kategorije pnevmatik za tovornjake ali avtobuse so: za krmiljeno os, za pogonsko os, za os priklopnega vozila ter za vse položaje. Pnevmatike za krmiljeno os so zasnovane za uporabo na sprednji osi za pomoč pri krmiljenju, vendar se lahko uporabljajo na vseh položajih na tovornjakih ali avtobusih, odvisno od uporabe vozila. Pnevmatike za pogonsko os so zasnovane za pogonski sklop in zagotavljajo boljši vlek. Pnevmatike za os priklopnega vozila so zasnovane za namestitev na priklopna vozila, medtem ko so pnevmatike za vse položaje zasnovane za uporabo v vseh položajih na vozilu, odvisno od njegove uporabe.

(40)

Za pnevmatike, nove ali protektirane, veljajo enake varnostne zahteve na trgu Unije, kot so določene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(41)

Informacije, ki jih je zbrala in prejela Komisija, kažejo, da je trg Unije za pnevmatike za avtobuse in tovornjake razdeljen v tri razrede ali segmente. Čeprav ni jasnih ločnic med razredi, obstaja splošno soglasje med zainteresiranimi stranmi in ugotovitvami Komisije o naslednji kategorizaciji.

(42)

Prvi razred zajema nove premium pnevmatike vodilnih znamk glavnih proizvajalcev. Prepoznavnost znamke je ključni dejavnik za pnevmatike tega razreda in utemeljuje znatno višje cene za pričakovano visoke zmogljivosti in še posebej velike tržne naložbe. Ta razred zajema predvsem pnevmatike za originalno opremo proizvajalcev tovornjakov ali avtobusov (OE1). Kakovost pnevmatik prvega razreda zagotavlja visoko raven možnosti protektiranja pnevmatik, ki so zasnovane tako, da so pnevmatike „z več življenjskimi cikli“, s čimer se dodatno poveča znatno višje število prevoženih kilometrov originalnega izdelka (do trikratno protektiranje za običajno uporabo). Pnevmatike prvega razreda so povezane tudi z višjo stopnjo varnosti in jih pogosto spremlja dobra raven poprodajnih storitev.

(43)

Drugi razred zajema večino nepremium pnevmatik, novih in protektiranih, katerih cene se gibljejo med približno 65 % in 80 % cene pnevmatik prvega razreda. Ta razred lahko zajema pnevmatike za originalno opremo proizvajalcev priklopnih vozil (OE2). Prepoznavnost znamke je v tem razredu še vedno pomembna, kupci pa znamke običajno dobro poznajo ter lahko opredelijo tudi proizvajalce pnevmatik. Na splošno jih je mogoče protektirati vsaj enkrat in imajo dobre zmogljivosti v smislu števila prevoženih kilometrov, čeprav so ti bolj omejeni kot pri pnevmatikah prvega razreda.

(44)

Med pnevmatike tretjega razreda spadajo tako nove kot protektirane pnevmatike z manjšo zmogljivostjo glede števila prevoženih kilometrov in zelo omejeno možnostjo protektiranja ali celo brez te možnosti. Njihova cena običajno znaša manj kot 65 % cene pnevmatik prvega razreda, kar velja tudi za njihovo zmogljivost glede števila prevoženih kilometrov. V tem razredu prepoznavnost znamke skoraj ne obstaja in cena postane odločilni dejavnik pri odločitvi potrošnika za nakup. Poprodajne storitve običajno niso zagotovljene.

(45)

Protektirane pnevmatike se lahko razvrstijo v drugi ali tretji razred. Čeprav je nekatere kitajske pnevmatike mogoče protektirati, se protektiranje na Kitajskem zelo redko izvaja. Nasprotno pa je protektiranje precej široko razširjeno v Uniji in na drugih trgih, na primer v Braziliji. Dejavnost protektiranja v Uniji zajema:

(46)

Komisija je uporabila enako evidenco novih in protektiranih pnevmatik po blagovnih znamkah kot v prvotni preiskavi. Te informacije je zagotovil tudi pritožnik in so bile na dan začetka na voljo vsem zainteresiranim stranem.

(47)

Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(48)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(49)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(50)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Ljudske republike Kitajske nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. julija 2016 do 30. junija 2017). Po podatkih Eurostata je uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, iz Ljudske republike Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 5,4 % trga Unije v primerjavi z 21,3-odstotnim tržnim deležem med prvotno preiskavo. Te vrednosti so absolutne.

(51)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, so pri preiskavi sodelovale tri skupine proizvajalcev izvoznikov iz LRK, kar predstavlja približno 50 % celotnega obsega uvoza pnevmatik iz LRK v Evropsko unijo.

(52)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi glede LRK kazali na znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(53)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo pnevmatik. Ustrezne informacije sta predložili vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov.

(54)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe.

(55)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(56)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(57)

Komisija je 23. januarja 2024 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V tem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delovna sila in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države in kot primerne določila Brazilijo, Indonezijo, Malezijo, Tajsko, Turčijo in Južno Afriko.

(58)

Komisija je pripombe k prvemu obvestilu prejela od vložnika, skupine Giti in skupine Hankook.

(59)

Komisija je 16. julija 2024 po analizi prejetih pripomb in dodatnih informacij, ki jih je predložila skupina Hankook, z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo.

(60)

Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbi Brisa Bridgestone in Goodyear Lastikleri Turk, ki sta proizvajalca v reprezentativni državi.

(61)

Komisija je pripombe k drugemu obvestilu prejela od vložnika, skupine Giti in skupine Hankook. Vse prejete pripombe so podrobno obravnavane v oddelku 3.3.

(62)

Komisija je zato sklenila, da bi bilo treba normalno vrednost konstruirati z uporabo metode iz člena 2(6a) osnovne uredbe ter da bi bilo treba stroške in cene na Kitajskem zavrniti.

(63)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(64)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(65)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(66)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(67)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(68)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(69)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(70)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (15) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delovna sila) ter v določenih sektorjih (kot je kemijski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v spisu preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo, ki se nanaša na Kitajsko, je bilo v spisu preiskave ob njenem začetku. Vloga je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(71)

Vložnik se je pri trditvi, da vseprisotnost kitajske vlade močno vpliva na samo kitajsko industrijo pnevmatik in tudi na druge sektorje višje v verigi, ki so ključni za proizvodnjo pnevmatik, kot so sektorji gume, energije in jekla, ter na avtomobilsko industrijo nižje v verigi, kar povzroča znatno izkrivljene cene in stroške, oprl na dokaze iz poročila. Vložnik poudarja prisotnost KKP v gospodarstvu in njen vpliv nanj, pri čemer se opira na „Sklep centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (KKP) o poglobitvi reforme partije in državnih institucij“ iz leta 2018, govor kitajskega predsednika na 20. nacionalnem kongresu Komunistične partije, odredbo, ki jo je leta 2020 objavil centralni komite KKP in v kateri sta izrecno izražena namen uvedbe nadaljnje prisotnosti države v zasebnih družbah ter poziv k političnemu in ideološkemu izobraževanju direktorjev zasebnih družb. Vložnik je navedel, da ima intervencionizem kitajske vlade več oblik, ki jih je v bistvu mogoče razvrstiti na tri različne osi: upravno, finančno in regulativno.

(72)

Vložnik je poudaril, da se načrti izdajajo na različnih vladnih ravneh – državni ravni, ravni provinc in občinski ravni – in da so dopolnjeni s sektorskimi načrti. Ti načrti so pravno zavezujoči, izvajati jih je treba na vseh ravneh in imajo zato zelo neposredne posledice v smislu dostopa do financiranja, davčnih ureditev ali odločitev, sprejetih v podjetjih. Skliceval se je zlasti na 14. petletni načrt za obdobje 2021–2025, na podlagi katerega je menil, da je aktivna vloga države v gospodarstvu jasno razvidna, na primer z določitvijo njene vloge pri „spodbujanju“, „krepitvi“ ali „izgradnji“ celotnih segmentov kitajskega gospodarstva. Vložnik ugotavlja, da je cilj petletnih načrtov tudi vzpostaviti močnejšo povezavo med kitajsko vlado in podjetji v državni lasti ter še dodatno povečati sistem nadzora nad premoženjem v državni lasti. To lahko poteka v različnih oblikah, vključno z učinkovitim preprečevanjem izgub premoženja v državni lasti.

(73)

Vložnik poudarja, da v kitajskem finančnem sistemu prevladuje prisotnost bank v državni lasti, ki morajo delovati v skladu s politikami vlade, ne pa po tržnih načelih. Navedel je tudi, da se regulativni posegi kitajske vlade izvajajo predvsem z urejanjem javnih naročil in pravili o naložbah.

(74)

Vložnik se je skliceval tudi na ugotovitve Komisije v več nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim in petrokemičnim sektorjem na Kitajskem, ki so potrdile obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s ključnimi vložki v proizvodnji zadevnega izdelka, in sicer v preiskavah v zvezi s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz nerjavnega jekla (16), izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla (17), valjano žico (18), nekaterimi sistemi grafitnih elektrod (19), silicijem (20) in prejo visoke trdnosti iz poliestra (21).

(75)

Poleg tega je bilo v vlogi opozorjeno na naslednje elemente, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(76)

Prvič, industrijski sektor pnevmatik v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov.

(77)

Vložnik je trdil, da kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v industriji višje v verigi zadevnega izdelka, med drugim v naslednjih družbah in skupinah družb:

(78)

Vložnik je tudi trdil, da kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v industriji zadevnega izdelka, med drugim v naslednjih družbah in skupinah družb:

(79)

Vložnik je trdil tudi, da kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v industriji nižje v verigi zadevnega izdelka, med drugim v naslednjih družbah in skupinah družb:

(80)

Zato je vložnik ugotovil, da kitajska vlada usmerja in nadzoruje družbe kitajske industrije pnevmatik po netržnih načelih, kar povsod povzroča znatna izkrivljanja.

(81)

Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo pnevmatike, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške.

(82)

Po navedbah v vlogi se nadzor nad kitajskim gospodarstvom izvaja z vzpostavljanjem celic KKP v zasebnih in javnih podjetjih, pri čemer imajo prevladujočo vlogo pri delovanju podjetja in njegovega osebja. Vložnik je tudi poudaril, da je bilo v zadnjih letih sprejetih več predpisov, ki so se nanašali bodisi na podjetja v državni lasti bodisi na zasebna podjetja, da bi se zagotovilo odločnejše in učinkovitejše izvrševanje. To vključuje pravilnik Kitajske komunistične partije o delu lokalnih organizacij podjetij v državni lasti iz leta 2020, zlasti njegov člen 11, ki celici KKP v podjetjih podeljuje pomembna izvršilna pooblastila. To se odraža v statutu podjetij, kot je Aeolus. V vlogi je bilo navedeno tudi, da so bile podobne zahteve izdane za zasebna podjetja. Od leta 2016 so družbe pod vse večjim pritiskom, da KKP dodelijo večjo vlogo pri odločanju. Zlasti kodeks korporativnega upravljanja iz leta 2018 je že vseboval poziv podjetjem, ki kotirajo na borzi, naj KKP dodelijo vlogo v svojih notranjih pravilih. Vložnik se je skliceval tudi na podpredsednika vsekitajske industrijske in trgovinske zveze Je Činga, ki je pojem „sodobnega podjetniškega sistema s kitajskimi značilnostmi“ pojasnil tako, da vključuje tri osi nadzora partije prek (i) mehanizma človeških virov, (ii) izvajanja nadzora in revizije ter (iii) sindikatov. Opozoril je tudi, da KKP rutinsko uporablja prakso „dvojnih funkcij“, po kateri ima ena oseba več vlog v različnih strukturah.

(83)

Vložnik je ugotovil, da na zmožnost kitajskih družb, da svobodno določajo svoje cene (kar posledično vpliva tudi na stroške), zaradi njihove pripadnosti državi in partiji ter posledične obveznosti, da spodbujajo cilje politike države in partije, neposredno vplivajo netržni vidiki.

(84)

Poleg tega je v vlogi navedeno, da je vpliv KKP na osebje podjetja še posebno obsežen in zajema zlasti imenovanje ključnih vodstvenih delavcev. Navedeno je tudi, da obstaja znaten preplet med KKP in kitajskimi podjetji ter da morajo člani KKP v podjetjih v državni lasti zasedati ključne izvršne položaje in položaje na področju človeških virov. Kar zadeva zasebna podjetja, se tem svetuje tudi, da vzpostavijo nadzorni mehanizem, ki ga bo vodila partijska celica z disciplinskimi pooblastili.

(85)

Vložnik je zato sklepal, da lahko KKP in kitajska vlada s svojo prisotnostjo na različnih vodstvenih ravneh v javnih in zasebnih podjetjih sprejemata pomembne in neposredne odločitve v poslovnem življenju podjetij, ločeno od načel prostega trga ter v skladu s političnimi in industrijskimi cilji, določenimi na ravni države ali partije. Posledica tega so netržne sile, ki znatno vplivajo na stroške in cene.

(86)

Vložnik je trdil, da ima komisija NDRC neposreden nadzor nad razvojem podjetij, zlasti ker je odgovorna za pripravo strateških razvojnih načrtov. Načrtovanje gospodarstva neposredno vpliva na podjetja, ki morajo izvajati zavezujoče smernice iz različnih načrtov. Zato komisija NDRC ni le odgovorna za usmerjanje podjetij, temveč neposredno vpliva na njihove vodstvene odločitve. V te različne načrte je vključeno spoštovanje ideologije KKP, zato ga morajo kitajska podjetja upoštevati. Ta načela se izvršujejo prek celic KKP, prisotnih v podjetjih.

(87)

Vložnik je tudi trdil, da je država prek industrijskih združenj prisotna v industriji pnevmatik. V tem smislu je China Rubber Industry Association (CRIA) nacionalno združenje, pristojno za celotno kitajsko gumarsko industrijo, vključno z njenimi izdelki nižje v verigi, kot so pnevmatike. Ker združenje CRIA nadzoruje komisija SASAC državnega sveta in pozdravlja načela KKP pri njegovem delovanju, je industrija pnevmatik neposredno pod vplivom KKP prek svojega industrijskega združenja, ki ima prav tako medsebojno prepletene povezave z vodstvenimi delavci proizvajalcev pnevmatik. Poleg združenja CRIA je v vlogi naveden vpliv države prek zbornice CCCMC in združenja CAAM, ki državi in partiji omogočata nadzor nad celotno proizvodno verigo pnevmatik, zato so cene in stroški ločeni od načel prostega trga.

(88)

V vlogi je navedeno tudi, da KKP redno imenuje člane partije kot ključne vodstvene delavce v družbah, ki delujejo v industriji pnevmatik. Sklicuje se predvsem na primer podjetij v državni lasti, zlasti družbe Aeolus, pa tudi družb, za katere se zdi, da niso podjetja v državni lasti, kot so družbe Prinx Chengshan, Zhongce Rubber Group Co., Ltd in Sailun Group Co., ki imajo v upravnem odboru ali nadzornem svetu tudi člane KKP.

(89)

Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga.

(90)

Vložnik je zlasti navedel, da je industrija pnevmatik deležna ugodnih politik, in sicer z dodeljevanjem sredstev za petrokemične proizvode in gumo ter s politikami, ki dajejo prednost pomembnim stroškovnim komponentam, kot so jeklo, energija ali tekstil. Glede tega se sklicuje na dejstvo, da proizvodnja in prodaja naravnega kavčuka potekata v skladu s smernicami združenja CRIA. Omenil je tudi triletni akcijski načrt vlade Junana za posodobitev kmetijstva, v katerem je naravni kavčuk opredeljen kot „ključna industrija“ in področje, ki ga je treba razviti. Načrt je namenjen „razširitvi proizvodnje posebnega kavčuka za pnevmatike“. Dolgoročni cilji okrožja Sanmen za leto 2035 so prav tako osredotočeni na gumarsko industrijo ter usmerjeni v gradnjo nacionalnega središča za pregled in preskušanje gume.

(91)

V zvezi z jeklom vložnik ugotavlja, da 14. petletni načrt obravnava tudi spodbujanje in nadgradnjo jeklarske industrije, ter se sklicuje na objavo usmerjevalnih mnenj iz začetka leta 2022 o spodbujanju visokokakovostnega razvoja železarske in jeklarske industrije za izvajanje 14. petletnega načrta in 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin. Nadzor nad trgom jekla izvaja China Iron and Steel Association (kitajsko združenje železarjev in jeklarjev, CISA), ki je pod nadzorom agencije za krepitev partije, to pa je prav partijski odbor komisije SASAC državnega sveta.

(92)

Kar zadeva energijo in tekstil, se je vložnik skliceval na nedavni protidampinški preiskavi Komisije in ZDA v zvezi s kitajskimi izdelki, kar ponazarja obstoj določanja cen v primeru električne energije, saj provincialna komisija NDRC določa ceno električne energije. Tekstilna industrija je imenovana v 14. petletnem načrtu. Zato je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo objavilo obvestilo o začetku izvajanja dejavnosti na področju tekstila in oblačil za leto 2022 z naslovom Optimizacija dobave in spodbujanje nadgradnje. V skladu s tem obvestilom je kitajski nacionalni svet za tekstil in oblačila odgovoren za načrtovanje in izvajanje nalog ter je pod „poslovnim vodstvom, nadzorom in upravljanjem komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti“.

(93)

Pnevmatike so vključene v gumarsko industrijo v usmerjevalnih mnenjih o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemične in kemijske industrije v okviru 14. petletnega načrta, v skladu s katerim je treba „povečati delež zelenih izdelkov v panogah, kot so pnevmatike,“ in spodbujati digitalno preobrazbo v zvezi s pnevmatikami. Industrijo pnevmatik dodatno usmerjajo smernice združenja CRIA. Drugo področje razvoja v 14. petletnem načrtu, ki koristi proizvajalcem pnevmatik, je podpora raziskovalnim in razvojnim dejavnostim, zlasti prek nacionalnega inženirskega raziskovalnega centra za napredno opremo za pnevmatike in ključne materiale. Poleg tega je vložnik poudaril, da je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo (MIIT) tudi izbralo družbo Sailun Group v svojem „prvem sklopu ‚nacionalnih pilotnih predstavitvenih podjetij na področju pametne proizvodnje‘ in ‚nacionalnih pilotnih predstavitvenih podjetij na področju industrijskega interneta‘ v industriji ter prvem sklopu ‚značilnih platform industrijskega interneta za ključne industrije‘“.

(94)

Poleg več provincialnih politik se je vložnik skliceval na številne druge ukrepe, med drugim na:

(95)

Glede panog nižje v verigi so bili v vlogi navedeni:

(96)

Glede finančnih ukrepov je vložnik navedel zlasti, da:

(97)

Poleg tega je v vlogi navedeno, da je kitajska vlada poleg ukrepov v obliki obsežne finančne podpore prek svojih lokalnih subjektov posegala v upravljanje družb s spodbujanjem združitev in reorganizacij.

(98)

Nazadnje se je vložnik skliceval na politike širitve na svetovni ravni, ki koristijo industriji pnevmatik, vključno z ustvarjanjem trgov v okviru pobude En pas, ena pot, izvozno podporo za posredni prevoz blaga in dejstvo, da je pobuda En pas, ena pot na splošno diskriminatorna in je v bistvu prikrito sredstvo za financiranje kitajskih podjetij v tujini na račun sodelujočih držav.

(99)

Četrtič, podobno kot vsak drug sektor kitajskega gospodarstva je industrijski sektor pnevmatik izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini.

(100)

Petič, v industrijskem sektorju pnevmatik so izkrivljeni tudi stroški plač.

(101)

Po trditvah vložnika obstajajo dokazi, da višje položaje v sindikatu zasedajo višje partijske osebnosti v podjetjih v državni lasti ali vodstveni delavci v nedržavnih podjetjih, s čimer se sposobnost sindikata, da učinkovito zastopa delavce, pomika na področje teoretičnega. Navaja tudi, da LRK še vedno ni ratificirala več najpomembnejših mednarodnih konvencij o delu, in se sklicuje na obstoj institucionalnih omejitev, ki preprečujejo svobodno določanje plač. Poleg tega vložnik meni, da na kitajsko delovno silo vpliva t. i. sistem registracije gospodinjstev, in navaja, da uporaba prisilnega dela v regiji Šinjang prispeva k izkrivljanju plač, saj verjetno koristi proizvajalcem pnevmatik z obrati v regiji, kot je podjetje v državni lasti Double Coin (Xinjiang) Kunlun Engineering Tire Co., Ltd, in sicer neposredno in prek akterjev višje v verigi.

(102)

Šestič, proizvajalcem pnevmatik dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(103)

Vložnik je trdil, da so zgoraj navedena izkrivljanja sistemska, in navedel, da kitajska vlada posega na vseh ravneh dobavne verige pnevmatik in tako ustvarja razmere, v katerih vladna izkrivljanja na tak ali drugačen način vplivajo na vložek, vložek tega vložka in tako naprej.

(104)

Vložnik je nazadnje trdil, da so v sektorju pnevmatik prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(105)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v spisu. Med dokazi v spisu so bili dokazi iz poročila in njegove posodobljene različice (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno poročilo) (22), ki temelji na javno dostopnih virih.

(106)

Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente še dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(107)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (23).

(108)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (24). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(109)

Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima javno lastništvo vodilno vlogo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (25).

(110)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(111)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je vodilna vloga KKP še bolj poudarila, saj je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(112)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Kitajske komunistične partije.“ (26) To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(113)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade splošen makroekonomski nadzor izvajajo znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(114)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko, da bi dosegla cilje, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (27). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(115)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(116)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(117)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti poudarjeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(118)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo svoje poslovne dejavnosti uspešno prilagoditi glede na dejanske razmere, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte pripravijo do tega, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (28).

(119)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike podpirati vladne cilje na področju industrijske politike, namesto da bi predvsem ocenjevale ekonomske prednosti določenega projekta (29).

(120)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju posredovanja države in KKP (30).

(121)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev ni bila opredeljena, zato imajo organi odločanja široko polje proste presoje (31).

(122)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanja državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitve domače industrije (32).

(123)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih osnovnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (33).

(124)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistven del gospodarstva.

(125)

Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo podjetja v državni lasti, kot so: družba China National Tyre & Rubber Co. Ltd (CNRC), ki je v lasti družbe SINOCHEM (podjetje v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC) (34), družba Aeolus Tyres, ki je v 57,5-odstotni lasti državnega podjetja CNRC (35), in družba Shuangqian (Double Coin) Tire Group Co., Ltd, ki je v 58,57-odstotni državni lasti (36).

(126)

Poleg tega imajo druga podjetja znatno stopnjo državnega lastništva, vključno z družbo Qingdao Doublestar, ki je v 42,4-odstotni državni lasti (37), in družbo Guizhou Tyre Co., Ltd, ki je v 26,47-odstotni državni lasti (38).

(127)

Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (39), tako da je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik.

(128)

Poleg tega za sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik, kot je usmerjevalno mnenje MIIT o spodbujanju visokokakovostnega razvoja kemijske in petrokemične industrije v okviru 14. petletnega načrta, ki v oddelku II.3 določa izvajanje „ukrepov za izboljšanje kakovosti oskrbe s kemičnimi izdelki. Osredotočenost na strateške nastajajoče industrije […] in pospešitev razvoja […] visokozmogljivih gumijastih in plastičnih materialov, […]. Povečanje deleža zelenih izdelkov v panogah, kot so […] pnevmatike, […]. Spodbujanje podjetij k izboljšanju kakovosti izdelkov ter ustvarjanju in podpiranju blagovnih znamk“. Poleg tega je v oddelku V tega usmerjevalnega mnenja določena vzpostavitev „spremljanja industrijske verige, ki temelji na internetu in se lahko uporablja za izdelke v razsutem stanju, kot so gnojila, in pnevmatike“. (40)

(129)

Industrija pnevmatik je zajeta tudi v politike na ravni provinc, kot je 14. petletni načrt province Šandung o razvoju kemične industrije, ki posebej za industrijo pnevmatik določa: „ Strogo izvajati industrijske politike in industrijske standarde, integrirati in umakniti podjetja z letno proizvodno zmogljivostjo manj kot 1,2 milijona popolnoma jeklenih radialnih pnevmatik (razen tehničnih pnevmatik, letalskih pnevmatik in širokopresečnih pnevmatik brez zračnice) in manj kot 5 milijonov poljeklenih radialnih pnevmatik (razen pnevmatik s podaljšano mobilnostjo, vrhunskih dirkalnih pnevmatik in ultranizkopresečnih pnevmatik). […] Slediti dogajanju na trgih višjega cenovnega razreda in segmentiranih trgih, razviti vrhunske izdelke z značilnostmi, kot so ultranizek presek, sploščitev, majhen kotalni upor, nizka raven hrupa in podaljšana mobilnost, razširiti raziskave in razvoj ter proizvodnjo visokozmogljivih radialnih pnevmatik, kot so pametne pnevmatike, varnostne pnevmatike, pnevmatike z majhnim kotalnim uporom in superodporne proti obrabi, da se povečajo dodana vrednost izdelkov in tržni deleži. Okrepiti industrijske grozde pnevmatik na polotoku Šandung in v severnem Šandungu, okrepiti povezave z industrijskimi podpornimi objekti, razviti industrijski grozd gumarskih dodatkov v zahodnem Šandungu in razširiti industrijski grozd opreme za predelavo gume v vzhodnem Šandungu. Celovito izboljšati digitalizacijo, razvoj omrežja in pametni razvoj industrije pnevmatik, spodbujati gradnjo pametnih tovarn v industriji pnevmatik po vsej provinci ter ustvariti spletno platformo v oblaku za sektor proizvodnje pnevmatik. Dejavno spodbujati proizvodne procese zelenih pnevmatik, kot sta kemijska tehnologija za rafiniranje gume in predvulkanizacija s tehnologijo sevanja, spodbujati sekundarno uporabo pnevmatik, spodbujati zeleno pirolizo in tehnologijo regeneracije odpadnih pnevmatik z industrijskimi sajami ter spodbujati zeleni krožni razvoj industrije. […] Do leta 2025 bo vrednost proizvodnje industrije pnevmatik dosegla 200 milijard RMB; osem podjetij, ki izdelujejo pnevmatike, bo imelo prihodke od prodaje, ki bodo presegali 10 milijard RMB, od tega bosta vsaj dve podjetji presegli 20 milijard RMB, eno do dve podjetji pa se bosta uvrstili med prvih 10 v svetovni industriji pnevmatik“ (41).

(130)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (42).

(131)

Na primer, China Rubber Industry Association (CRIA), katerega članice so družbe CNRC, Aeolus Tyres, Qingdao Doublestar, Shuangqian (Double Coin) Tire Group Co., Ltd, in Guizhou Tyre Co., Ltd (43), ima v členu 3 statuta navedeno, da „spoštuje splošno vodstvo Komunistične partije Kitajske. V skladu z določbami ustave Komunistične partije Kitajske združenje vzpostavi organizacijo Komunistične partije Kitajske, izvaja dejavnosti partije in zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Organ, pristojen za registracijo in upravljanje združenja, je ministrstvo za civilne zadeve, organ, pristojen za krepitev partije, pa je partijski odbor komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti. Združenje sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje organa, pristojnega za registracijo in upravljanje, ter organa, pristojnega za krepitev partije, in ustreznega upravnega oddelka, pristojnega za upravljanje industrije (44)“. Člen 36 dalje določa, da morajo osebe, ki vodijo združenje, izpolnjevati pogoje, kot so „[s]poštovanje vodstva Kitajske komunistične partije, podpiranje socializma s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajanje smernic, načel in politik partije ter dobre politične lastnosti (45)“.

(132)

Poleg tega ima združenje CRIA 15 sekcij in strokovnih odborov, od katerih je sekcija za pnevmatike največja. Ima več kot 270 članskih enot, predvsem proizvajalcev pnevmatik, drugi pa so raziskovalni inštituti, proizvajalci gumarskih strojev ter podjetja za proizvodnjo in distribucijo surovin in pomožnih materialov, povezanih s proizvodnjo pnevmatik. Sekcija za pnevmatike združenja CRIA sledi določbam statuta združenja, za svoje poslanstvo šteje delovanje v dobro članov, je most med vlado in podjetji ter izvaja različne naloge pod vodstvom splošnega združenja (46).

(133)

Proizvodnja pnevmatik družb članic predstavlja približno 80 % kitajske domače proizvodnje pnevmatik. Združenje ima 62 upravnih enot, predsedujoča enota je družba Zhongce Rubber Group Co., Ltd, podpredsedniške enote pa so družbe Sailun Group Co., Ltd, Linglong Tire Co., Ltd, SHUANGQIAN Tire Group Co., Ltd, Triangle Tire Co., Ltd, Michelin (China) Investment Co., Ltd ter drugi znani domači in tuji proizvajalci pnevmatik (47).

(134)

Združenje sámo poudarja vpliv svojih politik na trg in navaja zlasti, da so bile „[leta 2023] […] cene glavnih surovin v prvi polovici leta v padajočem trendu, v tretjem četrtletju pa so se še naprej zviševale, kar je povzročilo val rasti cen v industriji pnevmatik. Kljub temu so v prvih desetih mesecih dobički, ustvarjeni z industrijskimi sajami, dodatki za gumo in jeklenimi vrvmi, še vedno kazali znaten medletni upad, pri čemer so se dobički od industrijskih saj zmanjšali za 14,99 %, od dodatkov za 7,45 %, od materialov za ogrodje pa za 2,90 %“. Združenje poudarja tudi vpliv politik na izvozno uspešnost industrije pnevmatik in navaja, da je „čezmorski izvozni trg […] še posebno ugoden, saj nadomešča vrzel v domači potrošnji in postaja pomembna gonilna sila za podporo povečanju prodaje. Po statističnih podatkih združenja gumarske industrije Kitajske je od januarja do oktobra izvozna stopnja industrije znašala 37,5 % (po vrednosti). V tem obdobju je izvoz pnevmatik ohranil trend visoke rasti, stopnja izvoza (vrednost) pa je več mesecev zapored presegala 50 %. […]. Statistični podatki splošne carinske uprave kažejo, da je od januarja do novembra izvoz novih pnevmatik iz Kitajske znašal približno 564 milijonov, kar je 11,4-odstotno povečanje; obseg izvoza je znašal približno 7,86 milijona ton, kar je 16,8-odstotno povečanje; vrednost izvozne trgovine pa je znašala 137,51 milijarde RMB, kar je 20,3-odstotno povečanje“ (48).

(135)

Podjetja za proizvodnjo pnevmatik tudi izrecno omenjajo vpliv KPK na njihovo ravnanje. Na primer, družba Qingdao Doublestar je v svojem letnem poročilu za leto 2023 navedla, da je „[l]eta 2023 […]podjetje še naprej sledilo vodilu krepitve partije s ciljem visokokakovostnega razvoja, dejavno izvajalo strategijo ‚novih štirih posodobitev‘, tj. ekologije, visoke tehnologije, lokalizacije in digitalizacije, se osredotočalo na dve glavni področji izboljšanja poslovanja in inovacijskega preboja“, ter podčrtala nove dosežke vodenja, ki krepi partijo: „Spoštovati vodstvo za krepitev partije, osredotočiti se na glavne odgovornosti in glavne dejavnosti, razviti in poglobiti izobraževanje o temi Ši Džinpingovega razmišljanja o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo, okrepiti politično konstrukcijo, utrditi krepitev partije na lokalni ravni ter v celoti izkoristiti vlogo podružničnih odborov v delovnih skupinah in vlogo članov partije v prvih vrstah (49)“. Podobno družba Shuangqian (Double Coin) Tire Group Co., Ltd navaja, da so „[p]od močnim vodstvom partijskega odbora in upravnega odbora podjetja […] vsi kadri in zaposleni okrepili svoje zaupanje, se spoprijeli z izzivi, premagali vpliv upada industrijskega cikla in dosegli stalen napredek pri proizvodnji in delovanju podjetja, nenehno izboljševali njegovo ključno konkurenčnost in pospešili hitrost izgradnje svetovnega podjetja“ (50). Nazadnje, družba Guizhou Tyre Co., Ltd meni, da „[k]ot podjetje, ki je holding v državni lasti, vedno spoštuje ‚neomajno vodstvo partije v podjetjih v državni lasti‘. Statut potrjuje pravni status partijske organizacije pri korporativnem upravljanju in vključuje vodstvo partije v vse vidike korporativnega upravljanja.“ (51)

(136)

Zato zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Pravzaprav so tako javna kot zasebna podjetja v sektorju podvržena nadzoru politik in navodilom.

(137)

Kitajski vladi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(138)

V skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (52)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije.

(139)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (53), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (54).

(140)

Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da bi imele organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (55). O podobnih ocenah so poročali leta 2022 (56). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(141)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (57), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila.

(142)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (58).

(143)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom v KKP/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju pnevmatik. Na primer, več vodstvenih delavcev in/ali članov upravnega odbora družb China National Tyre & Rubber Co. Ltd, Qingdao Doublestar, Shuangqian (Double Coin) Tire Group Co., Ltd in Guizhou Tyre Co., Ltd je članov KKP in opravlja funkcije v sekretariatu partijskega odbora (59). To velja tudi za predsednika upravnega odbora, generalnega direktorja in člane upravnega odbora družbe Aeolus, pri čemer je treba opozoriti, da je en član upravnega odbora tudi finančni direktor družbe China National Chemical Rubber Co., Ltd (60).

(144)

Prisotnost države na finančnih trgih in v oskrbi s surovinami in vložki ter njeno poseganje vanje imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (61). Prisotnost države v podjetjih v sektorju pnevmatik in drugih sektorjih (kot so finančni sektor in sektorji vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(145)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(146)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (62).

(147)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(148)

Namen 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin (63) je doseči preboj v ključnih kategorijah surovin, in sicer z „osredotočanjem na ključna področja uporabe, kot so […] bionski sintetični kavčuk“ (64). Nadaljnje določbe, specifične za industrijo pnevmatik, so vključene tudi v usmerjevalno mnenje MIIT o spodbujanju visokokakovostnega razvoja kemijske in petrokemične industrije v obdobju 14. petletnega načrta ter v 14. petletni načrt province Šandung za razvoj kemijske industrije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 128 in 129 zgoraj.

(149)

Podobno naj bi na ravni province vladni organi v skladu s 14. petletnim načrtom province Anhui o razvoju industrije novih materialov (65) oblikovali industrijsko ureditev sektorja na naslednji način: „[z] osredotočanjem na avtomobilski, elektronski, visokohitrostni železniški, letalski in vesoljski ter jedrski sektor in opiranjem na industrijske baze v Ančingu, Huajnanu in drugih krajih povečati intenzivnost raziskav in razvoja ter inovacij, pa tudi energično razviti izdelke iz gumijastih materialov s posebnimi lastnostmi in procesi, kot so odpornost proti visokim in nizkim temperaturam, odpornost proti staranju, odpornost proti ablaciji, odpornost proti kemičnim medijem, odpornost proti vremenskim vplivom, odpornost proti ozonu, odpornost proti obloku itd.“. Na seznamu ključnih izdelkov so navedeni tudi „hidrogenirana nitrilna guma, bromirana nitrilna guma, suspenzijsko polimerizirana stiren-butadienska guma (S-SBR), izoprenska guma in njeni monomeri, akrilatna guma, posebna guma, ki vsebuje fluor, fluorosilikonska guma, električna izolacijska silikonska guma“, na seznamu prelomnih tehnologij pa „tehnologija hidrogeniranja nitrilne gume, tehnologija priprave karboksilne nitrilne gume, funkcionalna proizvodna tehnologija S-SBR, energetsko varčna tehnologija postopka sušenja sintetičnega kavčuka, tehnologija emulzijske polimerizacije s koncentracijo emulgatorja, okolju prijazna tehnologija zamenjave dodatkov itd.“ (66).

(150)

Podobno tudi 14. petletni načrt province Gansu za razvoj industrije surovin (67) vključuje oddelek o „industriji finih kemikalij“, ki določa, da si bo „[i]ndustrija do leta 2025 prizadevala doseči skupno vrednost proizvodnje v višini 50 milijard juanov“ in da je cilj na področju sintetičnega kavčuka „[o]piranje na osrednja podjetja [za] odločen razvoj okolju prijaznih dodatkov v kavčuku, pospeševalcev vulkanizacije serij CBS/MBS, ogljikovega disulfida, netopnega žvepla, visokokakovostnih industrijskih saj in drugih izdelkov“, na področju naprednih petrokemičnih novih materialov pa „opiranje na osrednja podjetja [za] izboljšanje ravni in zmogljivosti province Gansu na področju posebne tehnične plastike, posebnega sintetičnega kavčuka, [itd.]“ in „[o]dločen razvoj ključnih strateških novih materialov“. Na področju petrokemične industrije pa „razvoj tehnične plastike, posebnega sintetičnega kavčuka, posebnih vlaken, biološko razgradljivih visokozmogljivih materialov in visokozmogljivih kompozitnih materialov.

(151)

V 14. petletnem načrtu province Gansu sta na seznamu ključnih projektov navedeni družba PetroChina Lanzhou Petrochemical Company in gradnja nove posebne enote za nitrilne gume z zmogljivostjo 35 000 ton/leto, ki vključuje predvsem enoto za pripravo kemikalij, enoto za polimerizacijo, enoto za rekuperacijo monomera, skladiščenje suspenzije, mešalno enoto ter enoto za koagulacijo/sušenje ter pakiranje itd., pri čemer vrednost skupne naložbe znaša več kot 84 milijonov CNY (68).

(152)

V 14. petletnem načrtu province Džjangši za visokokakovosten razvoj petrokemične industrije (69) je navedeno: „[Razširili bomo] področje uporabe […] izdelkov iz organskega silicija, kot so silikonsko olje, silikonska guma, […] in oborjeni silikagel. Okrepili bomo raziskave in razvoj ter proizvodnjo novih kemičnih materialov ter intenzivno razvijali najsodobnejše nove materiale, kot je posebni kavčuk […]“. Glede posebnega kavčuka načrt določa tudi, da se bo vlada „osredotočila na razvoj suspenzije stiren-butadienske gume (S-SBR), hidrogenirane nitrilne gume, halogenirane butilne gume, hidrogeniranih termoplastičnih elastomerov na osnovi stirena, izoprenskega kavčuka (IR), termoplastičnega vulkanizata, etilen-propilenskega kavčuka (EPR) itd.“.

(153)

Nazadnje, v 14. petletnem načrtu province Džilin za razvoj petrokemične industrije (70) določa, da bo vlada „v celoti spodbujala razvoj nove industrije kemičnih materialov, kot so tehnična plastika, posebni sintetični kavčuk in visokozmogljiva vlakna, razširila področje uporabe novih kemičnih materialov na področju avtomobilov, železniškega prevoza, letalske in vesoljske industrije itd. ter uresničila visokokakovosten razvoj sistema petrokemične industrije v naši provinci“, pa tudi „[o]krepila deset osrednjih izdelkov, tj. polietilen, ABS, akrilonitril, metil metakrilat, fenol/aceton, benzen, butil oktanol, etilen oksid, etilen-propilenski kavčuk in etanol za gorivo, izpopolnila posebna ogljikova vlakna, visokoaktivni poliizobutilen, posebni kavčuk ter plastične materiale in druge specializirane izdelke, […] in oblikovala tri glavne konkurenčne sektorje ‚sintetične smole, sintetičnega kavčuka in osnovnih organskih kemičnih surovin‘, povečala konkurenčnost in endogeni razvojni zagon petrokemične industrije ter pomagala pri vzpostavitvi konkurenčnih skupin izdelkov in specifičnih proizvodnih verig“.

(154)

V letnem poročilu glavnih proizvajalcev pnevmatik je omenjen tudi obstoj vladnih subvencij ali podpore. V letnem poročilu družbe Aeolus Tyres je na primer navedeno, da je leta 2023 prejela za 9,4 milijona CNY vladnih subvencij, leta 2022 pa za 11 milijonov CNY (71). Družba Qingdao je leta 2023 prejela vladne subvencije v višini 105,6 milijona CNY, leta 2022 pa v višini 625 milijonov CNY (72). Družba Shuangqian (Double Coin) Tire Group Co., Ltd je za leto 2023 poročala o 163 milijonih CNY, za leto 2022 pa o 760,8 milijona CNY (73). Nazadnje, letno poročilo družbe Guizhou Tyre Co., Ltd kaže, da je družba leta 2023 prejela vladne subvencije, povezane s poslovanjem, v višini 25,2 milijona CNY, leta 2022 pa 19,8 milijona CNY (74).

(155)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige.

(156)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(157)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem.

(158)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država v postopkih v primeru insolventnosti še vedno močno in dejavno vlogo ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (75).

(159)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (76). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravice do uporabe zemljišč in dodeljevanje te pravice po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (77). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (78).

(160)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za industrijski sektor pnevmatik. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(161)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(162)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (79).

(163)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (80). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov.

(164)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče. (81) Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(165)

Predložen ni bil noben dokaz o tem, da opisani kitajski sistem delovnega prava ne velja za sektor pnevmatik. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(166)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(167)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (82), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo druga merila kot ekonomsko uspešnost projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (83), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(168)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter po navodilih industrijskih politik države (84). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(169)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (85). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (86).

(170)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (87). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (88). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(171)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(172)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (89). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (90). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(173)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(174)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(175)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(176)

Letno poročilo in javno dostopni viri dejansko kažejo, da so glavna podjetja, dejavna v industrijskem sektorju pnevmatik, prejela podporo bank, ki izvajajo državno politiko. V javnih virih je bilo na primer navedeno, da „podružnica Kitajske izvozno-uvozne banke v provinci Henan dejavno izvaja nov razvojni koncept, spoštuje odgovornost in poslanstvo zagotavljanja finančnih storitev za realno gospodarstvo ter je družbi Aeolus Tire Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Aeolus Tire) zagotovila kredit v višini 1 milijarde juanov in posojilo v višini 300 milijonov RMB, da bi ji pomagala razviti izvozno usmerjen poslovni model in še izboljšati njeno konkurenčnost na mednarodnem trgu (91). Podobno so mediji poročali, da sta „12. avgusta […] skupina Doublestar in podružnica Industrijske in komercialne banke Kitajske v Čingdau organizirali slovesnost ob podpisu strateškega sodelovanja v centru Doublestar Global Model and Market Innovation Center, kar je model sodelovanja med bankami in podjetji ‚sorazvoja in sorasti‘ povzdignilo na novo raven. Slovesnosti so se udeležili Čaj Jungsen, sekretar partijskega odbora in predsednik skupine Doublestar Group, Džang Džunhva, namestnik sekretarja partijskega odbora in predsednik, Caj Čjan, sekretar partijskega odbora in predsednik podružnice Industrijske in komercialne banke Kitajske v Čingdau, Li Šja, član partijskega odbora in namestnik predsednika, ter drugi voditelji“, in da bo „[p]odružnica Industrijske in komercialne banke Kitajske v Čingdau […] še naprej zagotavljala dobre finančne storitve, povečevala kreditno in posojilno lestvico za skupino Doublestar Group ter v celoti podpirala hiter razvoj skupine Doublestar Group“ ter da je „[r]azvoj družbe Doublestar […] neločljivo povezan z močno podporo Industrijske in komercialne banke Kitajske“ (92). O močnih povezavah z Bank of Communications in Banko Kitajske so poročali tudi v člankih, in sicer, da bo „[p]odružnica Bank of Communications v Čingdau […] skupino Doublestar Group sprejela kot ključno stranko in za prihodnji razvoj skupine Doublestar Group zagotovila močno podporo pri naložbah in financiranju kreditnih linij, čezmorskih projektih za nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti družbe Kumho Tire in drugih vidikih, da bi pomagala ‚tretjemu podjetništvu‘ družbe Doublestar in jo podprla, da čim prej postane svetovno podjetje z visoko tehnologijo, digitalizacijo in družbeno odgovornostjo“ in da „Ju Čun, sekretar partijskega odbora in predsednik podružnice Banke Kitajske v Čingdau, pravi, da bo v celoti podprl razvoj realnega gospodarstva v Čingdau in povečal kreditno lestvico skupine Doublestar, da bi podprl njen hitri razvoj. Po podpisu bosta obe strani še naprej širili poslovno sodelovanje, začenši s splošnimi potrebami prihodnjega razvoja družbe Doublestar, da bi dosegli skupni razvoj in rast, skupaj spodbujali nove preboje v svojem poslovnem obsegu in dosegli položaj vzajemne promocije med bankami in podjetji“ (93).

(177)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(178)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka te vložke kupijo/naročijo, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu sistemskemu izkrivljanju, kot je naveden zgoraj. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 66 in 106. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce pnevmatik enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(179)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse vhodne stroške (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(180)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(181)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov.

(182)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(183)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 57 in 59, je Komisija objavila dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo z dne 14. januarja 2024 in drugo obvestilo z dne 16. julija 2024.

(184)

V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, ki so jih strani predložile o teh elementih in ustreznih virih.

(185)

V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi upoštevati Turčijo, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(186)

Komisija se je na podlagi prvotnih stališč, ki jih je prejela od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, odločila, da bo surovine razvrstila v skupine glede na njihovo težo v smislu proizvodnih stroškov. Opredeljene so bile tri kategorije: glavne surovine, ki predstavljajo več kot 35 % skupnih stroškov, sekundarne surovine, ki predstavljajo več kot 10 % skupnih stroškov, in zadnja kategorija z drugimi surovinami glede na proizvodne stroške. Te kategorije so bile nato proučene na podlagi podatkovne zbirke o uvozu Global Trade Atlas (95), da bi se zagotovila njihova reprezentativnost.

(187)

Poleg tega je Komisija proučila, ali so za surovine veljale omejitve (na podlagi evidence OECD) v skladu s podatkovno zbirko izvoznih omejitev za industrijske surovine (96), podatkovno zbirko Global Trade Alert (97) in zemljevidom dostopa do trga (98). Za Turčijo niso bile ugotovljene nobene omejitve.

(188)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila Brazilijo, Indonezijo, Malezijo, Tajsko, Turčijo in Južno Afriko kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK (tj. na podlagi bruto nacionalnega dohodka se uvrščajo med države z višjim srednjim dohodkom) in za katere je znano, da proizvajajo izdelek v preiskavi.

(189)

Komisija je na podlagi prvotnih stališč vzorčenih proizvajalcev izvoznikov menila, da sta imeli Brazilija in Turčija zadosten uvoz za večino surovin, uvoz s poreklom iz Kitajske pa na skupni uvoz ni znatno vplival.

(190)

Za drugo merilo je Komisija opredelila takoj dostopne podrobne računovodske izkaze v Braziliji in Turčiji: družbe Vipal Borrachas S.A. (99) v Braziliji ter družb Brisa Bridgestone Sabancı Lastik Sanayi in Ticaret AŞ (100) v Turčiji. Družba Vipal Borrachas je proizvajalka materialov za tekalne plasti, družba Bridgestone pa proizvaja nove pnevmatike.

(191)

Komisija je menila, da je izbira Brazilije primernejša, saj se tam proizvajajo tudi nove pnevmatike za tovornjake.

(192)

Komisija je pozvala k predložitvi pripomb o utemeljitvi, uporabljeni za ugotavljanje reprezentativne države v prvem obvestilu.

(193)

Komisija je prejela pripombe skupine Giti, skupine Hankook in koalicije proti nepoštenemu uvozu pnevmatik.

(194)

Skupina Giti je trdila, da Komisija ni predložila nobenega dokaza za domnevo, da bi lahko raven kitajskega uvoza vplivala na povprečne uvozne cene iz nekitajskih virov.

(195)

Komisija je trditev ocenila in menila, da je raven kitajskega uvoza v Malezijo taka, da obsega uvoza ni mogoče šteti za reprezentativnega, saj bi nanj verjetno vplivala izkrivljanja, če bi bila v dokončnem razkritju potrjena znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to tveganje in dejstvo, da je bil kitajski uvoz v Turčijo znatno manjši, je Komisija trditev zavrnila in potrdila izbiro Turčije.

(196)

Skupina Giti je trdila, da ker brazilski proizvajalec, ki je bil predlagan kot vir finančnih podatkov (PSU-stroški in dobiček), ni proizvajal novih pnevmatik, ga ni mogoče uporabiti za izračun normalne vrednosti. Poleg tega je predlagani brazilski proizvajalec, po odstranitvi rezultata enakovrednosti lastniškega kapitala iz izkaza poslovnega izida, poročal o izgubi iz poslovanja za leto 2022.

(197)

Komisija je trditev ocenila in potrdila, da je predlagani proizvajalec poročal o izgubah za leto 2022. Zato je poleg zgornje analize, ki kaže neobstoj uvoza v Brazilijo za štiri izdelke iz druge kategorije, ob upoštevanju dejstva, da alternativni finančni podatki niso na voljo, ugotovila, da Brazilija ni primerna reprezentativna država.

(198)

Skupina Giti je trdila, da se Indonezija ne bi smela zanemariti zaradi nezadostnega uvoza ali neobstoja uvoza za oznake HS 4001 21 , 4001 22 in 4002 80 , saj bi se lahko vrednosti nadomestile z mednarodno referenčno vrednostjo (tj. singapurska blagovna borza). Skupina Giti ni pojasnila, zakaj bi bila lahko Indonezija primerna morebitna reprezentativna država in zakaj je singapurska blagovna borza zanesljiv vir podatkov. Zato je Komisija menila, da ta trditev ni bila utemeljena.

(199)

Komisija je menila, da se lahko v primeru, ko za določeno surovino (tj. oznaka HS 4001 22 ) ni zanesljive uvozne vrednosti, sklicuje na vrednosti, pridobljene iz drugih virov. Vendar je bil v tem primeru ugotovljen uvoz navedenih surovin za druge potencialne reprezentativne države.

(200)

Skupina Giti je trdila tudi, da upoštevanje določene oznake HS v njenem primeru ni pomembno, saj take surovine ne porablja.

(201)

Komisija opozarja, da je seznam proizvodnih dejavnikov določila na podlagi stališč vseh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, saj je morala analiza veljati za vse.

(202)

Ker ni podatkov o uvozu za Indonezijo za ustrezne oznake in ker so taki podatki na voljo v drugih morebitnih reprezentativnih državah, Komisija Indonezije ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(203)

Skupina Giti je trdila, da je ministrstvo Združenih držav za trgovino Malezijo uporabilo kot primarno nadomestno državo (101) za enako vrsto izdelkov. Poleg tega je Malezija edina država, za katero obstaja znaten uvoz po reprezentativnih cenah za vse surovine glavne kategorije. Poleg tega so reprezentativne tudi uvozne cene surovin za drugo kategorijo, saj so skladne z uvoznimi cenami v drugih državah, za katere Komisija ni sprožila nobenih vprašanj glede reprezentativnosti ali zanesljivosti. Prav tako Malezija v primerjavi s Turčijo ne trpi zaradi visoke inflacije, stopenj devalvacije in visokih obrestnih mer. Skupina Giti je predlagala uporabo finančnih podatkov družbe Toyo Tyre Malaysia, ki jih je prav tako uporabilo ministrstvo Združenih držav za trgovino.

(204)

Glede proizvajalca, ki ga je predlagala skupina Giti, je Komisija na podlagi spletišča družbe Toyo Tyre Malaysia ugotovila, da ta ne proizvaja pnevmatik za tovornjake (102), temveč pnevmatike za lahka tovorna vozila (tj. za športna terenska vozila in vozila s štirikolesnim pogonom), saj se navedeni postopek Združenih držav ni nanašal na pnevmatike za tovornjake.

(205)

Komisija je menila, da glede na znaten obseg uvoza glavnih vložkov iz Kitajske v Malezijo uvoza ni mogoče šteti za reprezentativnega, saj bi nanj verjetno vplivala izkrivljanja, če bi bila v dokončnem razkritju potrjena znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(206)

Glede na to tveganje je Komisija trditev zavrnila.

(207)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti ponovila, da ima Malezija stabilne gospodarske razmere z nizko stopnjo inflacije v višini 3,3 % leta 2022 in skromno 10-odstotno devalvacijo valute, zaradi česar naj bi bila Malezija primernejša reprezentativna država.

(208)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 222, je Komisija menila, da se gospodarski položaj morebitne reprezentativne države ne bi smel šteti za odločilni negativni dejavnik. Gospodarski položaj države namreč ne vpliva neposredno na določitev referenčnih vrednosti. Pristop Komisije k določanju referenčnih vrednosti temelji na uvoznih cenah surovin in uporabi odstotkov za PSU-stroške ter dobiček, ki pomagajo izravnati notranja nihanja. Poleg tega se stroški električne energije pretvorijo v kitajski juan (CNY) z uporabo menjalnega tečaja, ki odraža razvoj lokalne valute v razmerju do CNY. Glede na to je Komisija menila, da je Turčija primerna reprezentativna država. Zato se trditev ni upoštevala.

(209)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti trdila, da sta družbi Brisa Bridgestone in Goodyear Lastikleri proizvajali predvsem pnevmatike za avtomobile in lahka tovorna vozila, podobne izdelku v preiskavi. Predlagane referenčne vrednosti za PSU-stroške in dobiček so tako večinoma temeljile na pnevmatikah za avtomobile in lahka tovorna vozila, zato je bila družba Toyo Tyre Malaysia ustrezna referenca.

(210)

Pri iskanju reprezentativne države je Komisija ugotovila, da nobena država ni imela družbe, ki bi proizvajala izključno pnevmatike za tovornjake. Kot je navedeno v uvodni izjavi 204, družba Toyo Tyre Malaysia ni proizvajala pnevmatik za tovornjake, družbi Brisa Bridgestone in Goodyear Lastikleri pa sta pnevmatike za tovornjake proizvajali v svojih turških obratih. Glede na to se je Komisija odločila, da bo pri določanju referenčnih vrednosti za PSU-stroške in dobiček dala prednost družbam, ki proizvajajo pnevmatike za tovornjake. Ta pristop zagotavlja, da so referenčne vrednosti ustreznejše in reprezentativnejše za industrijo.

(211)

Skupina Giti je trdila, da bi morala biti Tajska najprimernejša izbira med tistimi, ki jih je obravnavala Komisija. Skupini Giti in Hankook sta trdili, da se Tajska ne bi smela zanemariti zaradi nezadostnega uvoza ali neobstoja uvoza za oznake HS 4001 21 , 4001 22 in 4002 80 , saj bi se lahko vrednosti nadomestile z mednarodno referenčno vrednostjo (tj. singapurska blagovna borza ali Statista), in da v osnovni uredbi ni določb, ki bi zahtevale uporabo podatkov o uvozu. Poleg tega je skupina Giti trdila, da je upoštevanje oznake HS 4001 21 v njenem primeru neuporabno, saj take surovine ne porablja. Predložila je seznam treh proizvajalcev pnevmatik za tovornjake.

(212)

Komisija je ugotovila, da skupina Giti svoje trditve ni utemeljila in da ni pojasnila, zakaj je Tajska najprimernejša izbira za reprezentativno državo, niti ni pojasnila, zakaj sta singapurska blagovna borza ali Statista (103) zanesljiva vira informacij. Komisija opozarja, da je seznam proizvodnih dejavnikov določila na podlagi stališč vseh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, saj je morala analiza veljati za vse. Poleg tega je menila, da se ob praktično neobstoječem uvozu za enega od glavnih vložkov iz zgoraj navedene glavne kategorije Tajska ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(213)

Koalicija proti nepoštenemu uvozu je trdila, da Komisija ni upoštevala, da je Turčija uvažala znatne količine vložkov iz Rusije. Sankcije po invaziji na Ukrajino februarja 2022 so močno vplivale na trgovinske tokove iz Rusije, velike količine izdelkov pa so bile preusmerjene na trge zunaj EU pod trgovinskimi pogoji, ki ne morejo zagotoviti ohranitve pogojev prostega trga. Zato se po mnenju koalicije proti nepoštenemu uvozu Turčija ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(214)

Komisija je trditev ocenila in ugotovila, da so bile v Turčiji ugotovljene znatne količine ruskega uvoza dveh oznak HS glavne kategorije (kot sta opredeljeni v prvem obvestilu: 2803 00 in 4002 19 ). Vendar koalicija ni predložila dokazov, da bi lahko uvoz iz Rusije povzročil nezanesljivost uvoza v Turčijo. Komisija ni opazila dokazov o kakršnem koli neobičajnem nihanju cen za uvoz za obe oznaki HS iz Rusije v Turčijo, ki se ni prodajal z znatnimi popusti v primerjavi s povprečno uvozno ceno tega vložka v Turčiji. Zato se trditev ni upoštevala.

(215)

Skupina Giti je trdila, da je Turčija uvedla protidampinške ukrepe za zaščito svoje jeklarske industrije in da so zato ti ukrepi izkrivljali uvozne cene jeklene žice (vložek za proizvodnjo pnevmatik) ter da so poleg tega lokalni proizvajalci pnevmatik uživali znatno zaščito, tj. protidampinške ukrepe za pnevmatike, kar je privedlo do umetno povečanega dobička. Komisija je menila, da uvedba protidampinških ukrepov ni bila namenjena zaščiti lokalnih proizvajalcev pred konkurenco, ampak je, nasprotno, spet vzpostavila običajne konkurenčne razmere. Trditev je bila zato zavrnjena.

(216)

Skupina Giti je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni obravnavala trditve, navedene po razkritju drugega obvestila o proizvodnih dejavnikih, da je jeklena žica, ki se uporablja v izdelku v preiskavi, osnovni izdelek iz jekla, ki se običajno pridobiva na domačem trgu, uvoz pa bi moral odražati specializirane izdelke in ne splošnih tržnih trendov. To izkrivljanje je dokazala primerjava turške izvozne cene z uvozno ceno, saj je znašala približno polovico uvozne cene.

(217)

Skupina Giti je trdila, da se pri proizvodnji pnevmatik za tovornjake uporablja posebna vrsta jeklene žice, vendar ni predložila nobenih dokazov v podporo tej trditvi. Glede na pomanjkanje takih dokazov je Komisija menila, da je trditev špekulativna in je zato ni upoštevala.

(218)

Glede Turčije je skupina Hankook trdila, da so konsolidirani računovodski izkazi družbe Brisa Bridgestone vključevali odvisne družbe Arvento, ki so sodelovale pri razvoju in proizvodnji mobilnih tehnologij. Zato se je štelo, da družba Brisa Bridgestone očitno ni reprezentativna za konstruiranje normalne vrednosti. Skupina Hankook je predlagala uporabo družbe Goodyear Lastikleri Turk (104), ki naj bi bila primernejša od družbe Brisa Bridgestone, saj ni bilo konsolidacije drugih vrst dejavnosti.

(219)

Kar zadeva družbi Brisa Bridgestone in Arvento, je Komisija ugotovila, da skupina svoje trditve ni utemeljila, zlasti ne glede učinka prometa družbe Arvento na konsolidirane računovodske izkaze. Zato je sklenila, da so finančni podatki družbe Brisa Bridgestone še vedno ustrezen vir za določitev PSU-stroškov in odstotkov dobička. Poleg tega je Komisija proučila trditev o družbi Goodyear Lastikleri Turk in sklenila, da bi lahko bili finančni podatki te proizvajalke pnevmatik za tovornjake poleg podatkov družbe Brisa Bridgestone prav tako vir za določitev PSU-stroškov in odstotkov dobička za konstruiranje normalne vrednosti v Turčiji. Finančni podatki družbe Goodyear Lastikleri Turk so dejansko na voljo, njeni računovodski izkazi pa so revidirani. Na podlagi podatkov obeh proizvajalcev tehtani povprečni stopnji PSU-stroškov in dobička, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga, znašata 22,0 % oziroma 10,8 % in se lahko štejeta za razumni za tako industrijo.

(220)

Trditev je bila zato zavrnjena.

(221)

Skupini Giti in Hankook sta trdili, da gospodarske razmere (kot so visoka inflacija, devalvacija turške lire, zvišanje posojilnih obrestnih mer ali cen energije) vplivajo na turško gospodarstvo in da je na stroške dela vplivala politična odločitev. Po njunem mnenju bi to lahko vplivalo na zanesljivost posrednih stroškov in spodkopalo zanesljivost normalne vrednosti.

(222)

Komisija je menila, da devalvacija turške lire ni vplivala na uvozne cene, zato je menila, da se bo vsako zvišanje odražalo v zvišanju skupnih stroškov prodanega blaga in/ali PSU-stroškov ter s tem v znižanju stopnje dobička reprezentativnega proizvajalca. Ker so bili PSU-stroški in stopnje dobička izraženi v odstotkih, to ni vplivalo na izračun normalne vrednosti. Kar zadeva inflacijo nekaterih posebnih stroškov, kot sta delo ali električna energija, je Komisija menila, da je inflacija, sporočena v Turčiji, zaradi razvoja menjalnega tečaja med turško liro in kitajskim juanom v veliki meri oslabljena. Trditev je bila zato zavrnjena.

(223)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti trdila, da pristop Komisije k izračunu PSU-stroškov ni upošteval znatnega vpliva devalvacije valute na izvoz in uvoz, ki sta bila izražena v tujih valutah. Skupina Giti je zlasti navedla, da zahteva Komisije, da se razlikuje med realiziranimi dobički/izgubami in dobički/izgubami iz prevedbe tečajev, ni izvedljiva, saj finančni podatki turških družb ne omogočajo te ravni podrobnosti podatkov.

(224)

Komisija je proučila tudi morebitni učinek dobičkov ali izgub iz tečajnih razlik na stopnjo PSU-stroškov, vendar v spisu ni našla dokazov za to, da bi bil ta učinek znaten. Vsekakor je jasno, da bi vse spremembe skupnega zneska PSU-stroškov ustrezno vplivale na skupni znesek dobička in zato ne bi vplivale na končno določitev stopenj dampinga. Trditev je bila zato zavrnjena.

(225)

Kar zadeva Južno Afriko, se skupina Giti strinja s Komisijo, da se Južna Afrika zaradi zanemarljivega uvoza za vse proizvodne dejavnike ne zdi primerna reprezentativna država.

(226)

Komisija zato namerava kot reprezentativno državo upoštevati Turčijo.

(227)

Po razkritju prvega obvestila je skupina Hankook večkrat revidirala svoje prvotno stališče o proizvodnih dejavnikih. Zato je Komisija revidirala seznam oznak HS za vsako kategorijo, opisano v uvodni izjavi 186, in svojo prvotno analizo. Po reviziji je glavna kategorija v drugem obvestilu predstavljala približno 64 % neposrednih stroškov materiala, druga kategorija izdelkov pa približno 22 % neposrednih stroškov materiala.

(228)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti trdila, da Komisija ni zagotovila pojasnil o prerazvrstitvi oznake HS 4002 80 iz kategorije A v kategorijo B.

(229)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 227, je bil seznam oznak HS za vsako kategorijo revidiran po pregledu proizvodnih dejavnikov skupine Hankook. Metodologija, uporabljena za določitev vsake kategorije, je temeljila na teži posameznih oznak HS, kot je opisano v uvodni izjavi 186. Zato je Komisija menila, da je bila uporabljena metodologija izrecno razkrita zainteresiranim stranem. Zato se ta trditev ni upoštevala.

(230)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 219, je bil seznam oznak HS za vsako kategorijo popravljen v odziv na pregled proizvodnih dejavnikov skupine Hankook. Ta pregled je bila izveden v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 186, ki temelji na teži vsake oznake HS. Komisija je to metodologijo izrecno razkrila zainteresiranim stranem, zato je menila, da je trditev neutemeljena. Trditev je bila zato zavrnjena.

(231)

Skupina Hankook je v svojih pripombah ponovila svojo trditev, da konsolidiranih računovodskih izkazov ni mogoče uporabiti (glej uvodno izjavo 218) in da Komisija ni predložila nobenih dokazov v podporo upoštevanju družbe Brisa Bridgestone kot zanesljivega vira. Zato je skupina Hankook menila, da je uporaba finančnih podatkov družbe Brisa Bridgestone neupravičena.

(232)

Komisija je ugotovila, da skupina Hankook svoje trditve ni utemeljila z novimi dokazi, da je pripojitev družbe Arvento vplivala na stopnjo dobička družbe Brisa Bridgestone. Ko so bili računovodski izkazi družb Brisa Bridgestone in Goodyear Lastikleri Turk konsolidirani, je to zagotovilo razumno stopnjo dobička v višini 10,8 %, zato bi jo bilo treba šteti za najustreznejšo razpoložljivo referenčno vrednost.

(233)

Skupina Giti je v pripombah ponovila svojo trditev, da Malezije ne bi smeli zanemariti, saj sta jo Komisija in ministrstvo Združenih držav za trgovino izbrala v nedavnih zadevah. Skupina Giti je menila, da je Malezija veliko primernejša reprezentativna država, saj so bili glavni vložki uvoženi v zadostni količini. Poleg tega je v zvezi z izbiro proizvajalca v reprezentativni državi skupina Giti menila, da bi se lahko družba Toyo Tyre Malaysia še vedno štela za primerno, čeprav proizvaja samo pnevmatike za športna terenska vozila. To je temeljilo na dejstvu, da turška proizvajalka, družba Goodyear Lastikleri Turk, ni proizvajala izključno pnevmatik za tovornjake. Zlasti v prvem četrtletju leta 2023 so pnevmatike za avtomobile predstavljale 85 % števila pnevmatik, ki jih je proizvajalka izvoznica prodala v Uniji.

(234)

Komisija je trditev zavrnila, saj družba Toyo Tyre Malaysia sploh ni proizvajala izdelka, ki se pregleduje.

(235)

V zvezi s Turčijo je skupina Giti ponovila svoje trditve o inflaciji in devalvaciji turške lire, da so na cene električne energije ali stroške dela vplivali politični dejavniki in da so se za pnevmatike s poreklom iz različnih držav uporabljali protidampinški ukrepi.

(236)

Ker skupina Giti ni predložila nobenih dodatnih dokazov, se trditev ni upoštevala.

(237)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(238)

Glede na zgornjo analizo in v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe je Komisija menila, da je Turčija najprimernejša reprezentativna država, konsolidirani računovodski izkazi družbe Brisa Bridgestone in računovodski izkazi družbe Goodyear Lastikleri Turk pa ustrezen in razumen vir finančnih podatkov.

(239)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih vzorčeni proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in lahko dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(240)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela, zemeljskega plina, utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) in pare uporabila podatke turškega statističnega urada (105), za določitev neizkrivljenih stroškov električne energije pa statistične podatke, ki jih je predložil regulativni organ za energetski trg (106). Za določitev neizkrivljenih stroškov vode bo Komisija uporabila statistične podatke, ki jih je predložilo predsedstvo urada Republike Turčije za naložbe (107).

(241)

Komisija je sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti iz primerne reprezentativne države.

(242)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki

(243)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (109). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2 ugotovila, da domačih cen in stroškov v LRK ni primerno uporabiti zaradi obstoja znatnih izkrivljanj po členu 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(244)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(245)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti trdila, da Komisija napačno ni upoštevala njenih nakupov naravnega kavčuka, kadar je bil neposredno uvožen in fakturiran v tujih valutah.

(246)

Komisija je navedla, da tudi če bi uporabila stroške nakupa naravnega kavčuka, kadar je bil neposredno uvožen in fakturiran v tujih valutah, bi se stopnja dampinga znižala le za približno 2 % in ostala precej nad vrednostjo de minimis, zato se splošna ugotovitev o nadaljevanju dampinga ne bi spremenila. Zato Komisija te trditve ni nadalje obravnavala.

(247)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji (110). Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov za leto 2022 za povprečne stroške dela na uro za gospodarsko dejavnost „proizvodnja zračnic za vozila in gumijastih plaščev“ oznake NACE C.22 v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 in za kategorijo števila zaposlenih z več kot 1 000 zaposlenimi. Vrednosti so bile dalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa stroškov dela, ki ga je objavil turški statistični urad (111), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave.

(248)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti trdila, da se zdi uporabljena referenčna vrednost v primerjavi z drugimi nedavnimi primeri napihnjena.

(249)

Komisija je pregledala trditev in ni našla nobenih dokazov za napake pri izračunu. Sklicevanja skupine Giti na druge primere v drugih panogah, kot so primeri jeklenih vrvi in kablov, melamina in volframovega karbida, niso podlaga za izpodbijanje izračunov Komisije. Razlike, ugotovljene v teh primerih, je mogoče pripisati posebnim značilnostim vsake panoge. Zato se ta trditev ni upoštevala.

(250)

Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Turčiji objavi organ za regulacijo energetskega trga (EMRA) (112) v Turčiji. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo, za katere je organ EMRA določil, da se uporabljajo od 1. januarja 2023, brez DDV, saj so turški proizvajalci izdelka v preiskavi upravičeni do povračila.

(251)

Cene zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Turčiji objavlja turški statistični urad. Komisija je uporabila razpoložljivo ceno za drugo polovico leta 2021 in prvo polovico leta 2022, kar ustreza skupini porabe 2 610 000–26 100 000 m3 (113). Ta cena je bila nadalje prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa cen proizvajalcev, ki ga je objavil turški statistični urad (114), da bi se odražala cena za obdobje preiskave. DDV, ki je vključen v objavljeno ceno, je bil odštet, saj so turški proizvajalci izdelka v preiskavi upravičeni do povračila.

(252)

Za parni plin je bila referenčna vrednost izpeljana iz referenčne vrednosti za zemeljski plin z uporabo pretvorbenega razmerja. Natančneje, pod standardnimi pogoji se ocenjuje, da se za proizvodnjo ene tone parnega plina porabi približno 0,421 tone zemeljskega plina.

(253)

Urad predsedstva Republike Turčije za naložbe (115) je objavil stroške vode za industrijsko uporabo. Komisija je uporabila ceno, veljavno leta 2023 za regijo Balikesir, od kjer ima sedež družba Sisecam Elyaf, brez DDV, saj so turški proizvajalci izdelka v preiskavi upravičeni do povračila.

(254)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(255)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot odstotek stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(256)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička za obdobje preiskave v zvezi s pregledom uporabila takoj dostopne finančne podatke turških proizvajalk Brisa Bridgestone in Goodyear Lastikleri Turk iz uvodne izjave 238.

(257)

Na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov družbe Brisa Bridgestone in računovodskih izkazov družbe Goodyear Lastikleri znašata tehtani povprečni stopnji PSU-stroškov in dobička, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga, 22,0 % oziroma 10,8 %. Ti stopnji sta se šteli za razumni za industrijo pnevmatik.

(258)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti trdila, da je Komisija kot stopnjo dobička uporabila referenčno vrednost, ki odraža dobiček družb, ki proizvajajo blagovne znamke prvega razreda, zato ta zanje ne more predstavljati razumne referenčne vrednosti.

(259)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 257, se je Komisija oprla na razpoložljive informacije in določila stopnjo v višini 8,1 % (izraženo kot odstotek skupnih prihodkov). Čeprav izračun na podlagi treh razredov ni bil izvedljiv, je Komisija menila, da je ta stopnja blizu tehtanega povprečja med prvim in drugim razredom, saj družbi Bridgestone in Goodyear ne proizvajata le pnevmatik za tovornjake prvega razreda, temveč tudi pnevmatike za tovornjake drugega razreda pod različnimi blagovnimi znamkami. Vendar je Komisija menila, da je ta referenčna vrednost razumna za namene pregleda zaradi izteka ukrepov. Razlog za to je, da pri takem pregledu natančna stopnja ni potrebna. Trditev je bila zato zavrnjena.

(260)

Po razkritju je skupina Hankook ponovila, da se računovodski izkazi družbe Brisa Bridgestone ne bi smeli uporabiti za izračun dampinga in da je skupina Hankook predložila argumente v različnih fazah preiskave. Skupina Hankook je menila, da Komisija ni obravnavala njenih argumentov in je tako ovirala njeno pravico do obrambe, saj njena trditev očitno ni bila ocenjena v skladu s standardom, ki ga zahtevajo temeljna načela dobrega upravljanja.

(261)

Skupina Hankook je trdila, da so razlogi, na katere se je sklicevala Komisija, da bi upravičila uporabo družbe Brisa Bridgestone, zgolj špekulacije, ki niso podprte z dokazi, ter da Komisija ni utemeljila svoje izbire in ni izpolnila zahtevanega dokaznega standarda za določitev reprezentativne vrednosti PSU-stroškov in dobička, kot je določeno v členu 2(6a) osnovne uredbe.

(262)

Splošno sodišče je nedavno potrdilo to načelo, saj je ponovilo temeljno načelo, da stranka, ki se namerava sklicevati na trditev, nosi ustrezno dokazno breme (116). Ker v tem specifičnem primeru zadevni PSU-stroški in dobiček niso PSU-stroški in dobiček skupine Hankook Group, mora Komisija dokazati, da so ti podatki „primerni“, kot se zahteva v členu 2(6a). Zato mora Komisija predložiti dosledne dokaze, da sta izbira Turčije kot reprezentativne države in izbira, med drugim, družbe Brisa Bridgestone kot reprezentativnega lokalnega proizvajalca ustrezni in utemeljeni v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, namesto da bi morale zainteresirane strani dokazati nasprotno.

(263)

Skupina Hankook je trdila, da se je Komisija odločila izključiti malezijskega proizvajalca, ker je bil dejaven tudi v drugih sektorjih.

(264)

Nadalje je trdila, da mora v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe Komisija dokazati, da je njena izbira reprezentativnega lokalnega proizvajalca primerna, namesto da bi morale zainteresirane strani dokazati nasprotno.

(265)

Konsolidirani podatki družbe Brisa Bridgestone so vključevali različne izdelke, vključno z nekaterimi, ki očitno niso povezani s preiskavo, zato so nereprezentativni v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe.

(266)

Skupina Hankook je trdila, da Komisija ni pojasnila, zakaj je bila uporaba računovodskih izkazov družbe Brisa Bridgestone potrebna. Poleg tega je skupina pojasnila, da uporaba računovodskih izkazov družbe Goodyear Lastikleri ni bila nikoli sporna, zato ni bilo potrebe, da se doda še ena družba.

(267)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Komisija je menila, da je družba Brisa Bridgestone reprezentativni proizvajalec v reprezentativni državi, saj (i) proizvaja zadevni izdelek, (ii) je imela na voljo finančne podatke za obravnavano obdobje ter (iii) se njeni PSU-stroški in dobiček niso zdeli nesorazmerno visoki in so se zato šteli za ustrezne. Nasprotno, skupina Hankook ni predložila nobenih dokazov, da je konsolidacija drugih dejavnosti v računovodskem izkazu družbe Brisa Bridgeston povzročila neobičajne PSU-stroške in dobiček. Ker je Komisija tako imela na voljo finančne podatke za dva proizvajalca zadevnega izdelka v Turčiji, ni našla elementov, ki bi izključili enega ali drugega.

(268)

Kar zadeva trditev o izključitvi malezijskega proizvajalca, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 234, ta v nasprotju z ugotovljenima proizvajalcema iz Turčije sploh ni proizvajal zadevnega izdelka.

(269)

Skupini Hankook in Giti sta trdili, da je Komisija napačno določila PSU-stroške, saj nekateri stroški, kot so stroški prevoza in skladiščenja, niso bili izločeni iz skupnega zneska PSU-stroškov. Poleg tega sta skupini Hankook in Giti trdili, da bi bilo treba iz PSU-stroškov odstraniti tudi druge vrste stroškov, kot so stroški provizij ali trženja.

(270)

Komisija je pregledala te trditve in ugotovila, da je potreben pregled odstotka PSU-stroškov. Kar zadeva uporabljeno metodologijo, je Komisija uporabila standardno metodologijo za določitev odstotka PSU-stroškov brez stroškov prevoza: iz skupnih prihodkov so bili izločeni stroški prodanega blaga in dobiček, nato pa so bili odšteti stroški prevoza.

(271)

Komisija je na podlagi razpoložljivih računovodskih izkazov izločila stroške prevoza iz skupnega zneska PSU-stroškov (kot je bil določen na podlagi zgoraj opisane metodologije). Ker četrtletne informacije niso bile na voljo, je Komisija stroške prevoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenila na podlagi računovodskih izkazov za obdobje od januarja do junija 2023. Ocenjeni stroški prevoza so predstavljali odstotek skupnega zneska PSU-stroškov. Zaradi tega pregleda se je odstotek PSU-stroškov zmanjšal z 22,0 % na 18,5 %, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga (in 13 %, izražen kot odstotek skupnih prihodkov).

(272)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(273)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Ti deleži porabe, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili preverjeni med preveritvenim obiskom. Komisija jih je pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.3.14.

(274)

Po določitvi neizkrivljenih stroškov proizvodnje je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, kot so opisani v uvodni izjavi 255.

(275)

Komisija je nato dodala PSU-stroške v višini 18,5 % in dobiček v višini 10,8 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 271.

(276)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam in/ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice.

(277)

Če so proizvajalci izvozniki izdelek, ki se pregleduje, izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi dejansko plačane ali plačljive cene za izdelek, ki se pregleduje, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(278)

Če so proizvajalci izvozniki izdelek, ki se pregleduje, izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček.

(279)

Zaradi nesodelovanja nepovezanega uvoznika se je Komisija oprla na dobiček, ugotovljen med prvotno preiskavo nepovezanega uvoznika, tj. 6,7 %.

(280)

Komisija je za posamezno vrsto izdelka konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna, kot je navedeno zgoraj.

(281)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za prevoznino v Uniji, carinske dajatve, količinske rabate, stroške kredita in bančne stroške.

(282)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje, pri čemer je zajela vse izvozne transakcije.

(283)

Na tej podlagi je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za vzorčene sodelujoče proizvajalce znašala od približno 7 % do približno 22 %. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(284)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov.

(285)

Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti v LRK, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije.

(286)

Zaradi nesodelovanja je Komisija proizvodno in prosto zmogljivost v LRK določila na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov.

(287)

Po podatkih iz zahtevka vložnika je združenje CRIA poročalo o proizvodnji 122,39 milijona pnevmatik v letu 2021, pri čemer je bila proizvodna zmogljivost v istem letu ocenjena na 141,76 milijona pnevmatik, kar pomeni povečanje proizvodnje pnevmatik za 2,72 milijona v primerjavi s predhodnim letom. Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki izhajajo iz teh podatkov, bi znašale približno 86 %. Po poročanju združenja CRIA je bilo leta 2022 dodanih že vsaj 1,5 milijona enot dodatnih proizvodnih zmogljivosti za pnevmatike. To pomeni, da je skupna proizvodna zmogljivost pnevmatik za leto 2022 znašala približno 143,25 milijona enot. Če se upoštevajo enake stopnje izkoriščenosti zmogljivosti kot za leto 2021, bi proizvodnja znašala približno 123,67 milijona proizvedenih pnevmatik. Razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem v letu 2022 torej znaša skoraj 20 milijonov enot, kar je skoraj enako skupni potrošnji na trgu EU (117).

(288)

Kitajski proizvajalci so v skladu z zgoraj opisanimi industrijskimi politikami kitajske vlade in KKP od obdobja prvotne preiskave še naprej povečevali svoje že tako preveč razvite proizvodne zmogljivosti. V nedavnih preiskavah trgovinske zaščite v tujini je bil ugotovljen pomen obstoječe proizvodne zmogljivosti na Kitajskem. V brazilski protidampinški preiskavi, objavljeni maja 2021, je že bil poudarjen obstoj znatnih proizvodnih zmogljivosti z dokazi o več naložbah največjih družb v proizvodne zmogljivosti, ki bi lahko presegle brazilsko potrošnjo (118). V južnoafriški protidampinški preiskavi, objavljeni avgusta 2022, so bile upoštevane tudi znatne proizvodne zmogljivosti kitajskih proizvajalcev, ki bi lahko povečali svojo proizvodnjo za izvozno povpraševanje (119).

(289)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov na trg Unije še naprej izvažali po dampinških cenah. Zato je analizirala raven cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav in jo primerjala z ravnjo cen kitajskega izvoza na trg Unije, da bi ugotovila, ali je trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(290)

Komisija je proučila raven cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, in ugotovila, da je za primerljive transakcije (tj. trgovinski račun, določen na podlagi FOB (Incoterms)) cena na enoto pnevmatik za tovornjake, izvoženih v tretje države, predstavljala približno 80 % njihove cene na enoto v EU. Poleg tega je privlačnost trga Unije dokazovalo dejstvo, da je obseg kitajskega izvoza v Unijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom še vedno znašal približno 30 % obsega uvoza med prvotno preiskavo.

(291)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je za kitajske proizvajalce izvoznike pnevmatik za tovornjake trg Unije privlačen z vidika cen in tudi velikosti.

(292)

Poleg navedenega je Komisija ugotovila, da ukrepi trgovinske zaščite za izvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK veljajo v Armeniji, Bocvani, Braziliji, Egiptu, Esvatiniju, Kazahstanu, Kirgiški republiki, Lesotu, Namibiji, Ruski federaciji, Južni Afriki, Turčiji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike (120) .. Zato so trgi teh tretjih držav, ki so pomembni potrošniki pnevmatik za tovornjake, za kitajske proizvajalce izvoznike manj privlačni. To je dodaten element, ki podpira ugotovitev, da bi sedanja proizvodna zmogljivost LRK v primeru razveljavitve ukrepov najverjetneje končala na trgu Unije.

(293)

Preiskava je pokazala, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na trg Unije še naprej vstopal velik obseg uvoza (glede na velikost trga) iz LRK po dampinških cenah.

(294)

Poleg tega je bila prosta zmogljivost v LRK med navedenim obdobjem v primerjavi s potrošnjo Unije precejšnja (uvodna izjava 301). Hkrati privlačnost trga Unije v smislu velikosti in cen kaže, da bi bil kitajski izvoz v primeru izteka ukrepov verjetno usmerjen na trg Unije, prosta zmogljivost pa bi se uporabila tudi za povečanje proizvodnje in izvoza v Unijo.

(295)

Zato je Komisija sklenila, da zaradi velike proste zmogljivosti v LRK in ravni cen na trgu Unije v primerjavi z drugimi namembnimi kraji izvoza obstaja verjetnost, da bi iztek protidampinških ukrepov povzročil znatno povečanje dampinškega uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK v Unijo.

(296)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da se bo damping v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval.

(297)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajalo več kot 400 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(298)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 18 milijonov pnevmatik. Komisija je podatke o celotni proizvodnji Unije določila na podlagi informacij, ki sta jih predložila Evropsko združenje proizvajalcev pnevmatik in gume (v nadaljnjem besedilu: združenje ETRMA) in vložnik, ter na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, je pet proizvajalcev Unije v končnem vzorcu predstavljalo več kot 25 % proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Zato so bili mikroekonomski kazalniki proučeni na podlagi podatkov, pridobljenih iz izpolnjenih vprašalnikov navedenih petih proizvajalcev Unije.

(299)

Za nekatere vzorčene proizvajalce je bilo ugotovljeno, da uvažajo zadevni izdelek iz LRK in ga naprej prodajajo na trgu Unije. Vendar je v primerjavi z njihovo celotno prodajo uvoz še vedno zanemarljiv (manj kot 1 % njihove celotne prodaje) in ne vpliva na njihovo opredelitev kot proizvajalcev Unije.

(300)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi informacij, ki sta jih predložila združenje ETRMA in Eurostat.

(301)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v kosih)

(302)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %. Med letoma 2020 in 2022 se je znatno povečala. To je verjetno povezano z okrevanjem po krizi zaradi COVID-19 in je mogoče pojasniti z dejstvom, da je potrošnja pnevmatik neločljivo povezana s kilometri, ki jih prevozijo vozni parki, kar pa je zelo odvisno od celotne gospodarske dejavnosti in zlasti količine blaga, ki se prevaža po cesti. Povečanje potrošnje je bilo največje leta 2022, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je upočasnilo.

(303)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije iz preglednice 1.

(304)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež

(305)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije je razviden iz preglednice 3.

(306)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 22 %, in sicer s približno 900 tisoč pnevmatik v letu 2020 na približno 1,1 milijona pnevmatik v obdobju preiskave. Povečanje kitajskega uvoza je bilo zlasti znatno leta 2022, ko je Splošno sodišče Evropske unije prvotne ukrepe razglasilo za delno nične, kot je opisano v uvodni izjavi 4. Obseg uvoza je kljub zmanjšanju povpraševanja ostal na isti ravni tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato se je tržni delež kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju povečal s 4,9 % na 5,4 %.

(307)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatovih podatkov.

(308)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/kos)

(309)

V obravnavanem obdobju so se povprečne kitajske uvozne cene v Unijo (vsi razredi) zvišale za 61 %.

(310)

Ker so vzorčeni proizvajalci izvozniki izvažali predvsem pnevmatike prvega in drugega razreda, Komisija ni imela podrobnih informacij o kitajskem izvozu v tretjem razredu, v katerem je primarna škoda nastala med prvotno preiskavo, kar je pozneje povzročilo obratni kaskadni učinek v drugih dveh razredih.

(311)

Zato je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen za celoten uvoz ocenila na podlagi statističnih podatkov o uvozu.

(312)

Komisija je tako primerjala:

(313)

Ta primerjava je pokazala, da je bila povprečna kitajska uvozna cena z vsemi stroški (270 EUR/kos) nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije (281 EUR/kos) in le malenkost višja od povprečnih proizvodnih stroškov industrije Unije (260 EUR/kos). Če bi bila cena z vsemi stroški določena brez protidampinških dajatev, bi znašala 254 EUR/kos, s čimer bi se znatno nelojalno znižala povprečna prodajna cena industrije Unije, bila pa bi tudi nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije.

(314)

Komisija je zato sklenila, da so bile cene kitajskega uvoza na splošno nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije.

(315)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila, da je Komisija nepravilno spremenila svojo metodologijo izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen v primerjavi s prvotno preiskavo. Skupina Hankook je trdila, da bi morala Komisija namesto ocene nelojalnega nižanja prodajnih cen za celoten uvoz na podlagi statističnih podatkov o uvozu izvesti analizo za posamezne vrste ali razrede. V občutljivi različici svojih pripomb je skupina Hankook predložila tudi podatke o obsegu svojega izvoza in svojih cenah ter trdila, da bi lahko Komisija z uporabo teh podatkov izpeljala uvozne cene za vse razrede in izvedla analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen za posamezne razrede.

(316)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Prvič, Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so dejavni v tretjem razredu, in kot je navedeno v uvodni izjavi 310, ni imela podrobnih informacij o kitajskem izvozu, zlasti pnevmatik tretjega razreda, in ni mogla izvesti analize nelojalnega nižanja prodajnih cen po posameznih razredih. Zato so se osnovni podatki, ki so bili na voljo Komisiji spremenili. Drugič, podatki, ki jih je predložila skupina Hankook o obsegu svojega izvoza in svojih cenah, niso zadostovali za izvedbo kakršne koli nadaljnje analize nelojalnega nižanja prodajnih cen. Tudi glede na te podatke še vedno velja, da obstajajo drugi gospodarski subjekti, dejavni v prvem, drugem in tretjem razredu, o katerih ni na voljo podrobnih informacij, in v nasprotju s tem, kar trdi skupina Hankook, ti podatki ne zadostujejo za pridobitev dodatnih informacij o nelojalnem nižanju prodajnih cen po posameznih razredih ali za ovrženje katerega koli rezultata analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je opravila Komisija. Ta trditev se zato zavrne.

(317)

Pnevmatike iz tretjih držav, razen Kitajske, so se uvažale predvsem iz Tajske, Turčije in Vietnama.

(318)

Obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene uvoza pnevmatik iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

(319)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz drugih tretjih držav povečal za približno 2 milijona kosov, tj. za 41 %. To je hitreje od rasti potrošnje Unije, povzročilo pa je povečanje tržnega deleža s 26,5 % na 33,5 %.

(320)

Najbolj se je povečal uvoz iz Tajske (856 tisoč kosov), Turčije (590 tisoč kosov) in Vietnama (486 tisoč kosov). Za druge tretje države je bilo povečanje le skromno (53 tisoč kosov).

(321)

Raven cen uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti iz Tajske in Vietnama, je bila znatno nižja od prodajnih cen industrije Unije.

(322)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(323)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 do 17, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(324)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, statističnih podatkov Eurostata in stališč združenja ETRMA. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(325)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(326)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(327)

V okviru prvotne preiskave je bila opravljena analiza gospodarskega položaja industrije Unije na zbirni osnovi, za nekatere ključne mikroekonomske kazalnike pa tudi na ravni razredov glede na segmentacijo trga Unije. Komisija je v sedanji preiskavi najprej analizirala gospodarski položaj industrije Unije na zbirni osnovi.

(328)

Komisija je opravila tudi analizo nekaterih kazalnikov na ravni razredov. Kot je prikazano v uvodnih izjavah 370–377, ta analiza potrjuje, da se trendi za zadevni izdelek, obravnavani v celoti, v glavnem ujemajo s trendi, obravnavanimi ločeno po razredih.

(329)

Komisija je v okviru prvotne preiskave ponderirala rezultate vzorčenih proizvajalcev Unije v skladu z njihovim deležem v skupni prodaji proizvajalcev Unije, da bi tako zagotovila ustrezno zastopanost MSP glede na njihov delež v skupni prodaji Unije v vseh mikrokazalnikih. Ker so MSP dejavna samo v segmentu tretjega razreda, je bila neposredna posledica te prilagoditve povečanje deleža prodaje tretjega razreda v okviru podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(330)

Komisija je v sedanji preiskavi menila, da prvotno ponderiranje ni potrebno za objektivno oceno stanja industrije Unije v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov. V preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da je bila slika škode za MSP, ki so dejavni samo v tretjem razredu, še slabša od slike škode za tretji razred na splošno. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je industrija Unije tudi brez ponderiranja podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije utrpela škodo v vseh razredih (glej uvodne izjave 370 do 377). Zato bi vsako ponderiranje logično le povečalo negativne trende, ki so trenutno razvidni iz splošne slike škode.

(331)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(332)

Skupaj z rastjo trga in prodaje na trgu Unije se je obseg proizvodnje med letoma 2020 in 2021 povečal. Potem se je proizvodnja leta 2022 zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je še dodatno zmanjšala. Zmanjšanje obsega proizvodnje je bilo mogoče pripisati zmanjšanju obsega prodaje, kar je bilo povezano z zmanjšanjem potrošnje Unije in je povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg proizvodnje industrije Unije vrnil na isto raven kot leta 2020. Vendar je industrija Unije svojo zmogljivost lahko prilagodila spremembam obsega proizvodnje, s čimer je ublažila nihanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki se je v celotnem obravnavanem obdobju celo nekoliko izboljšala (za 3 %).

(333)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(334)

Na rastočem trgu se je obseg prodaje industrije Unije med letoma 2020 in 2021 povečal. V letu 2022 se je obseg prodaje industrije Unije kljub rasti trga zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je še dodatno zmanjšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg prodaje industrije Unije vrnil na isto raven kot leta 2020. Ker je prodaja industrije Unije zaostajala za povečanjem trga leta 2022 in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom upadala hitreje kot trg, se je tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal z 69 % na 61 %.

(335)

Skupina Hankook je v pripombah glede začetka preiskave trdila, da sta prodaja industrije Unije in njen tržni delež v obravnavanem obdobju v bistvu ostala stabilna in da je rahlo zmanjšanje od leta 2022 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom mogoče pojasniti z zmanjšanjem potrošnje.

(336)

Ugotovitve preiskave te trditve ne podpirajo. Čeprav je bila prodaja industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na enaki ravni kot leta 2020, se je od leta 2022 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšala (za 13 %). Poleg tega se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal z 69 % na 61 %.

(337)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(338)

Potrošnja Unije se je med letoma 2020 in 2022 najprej povečala v skladu s povečanjem gospodarske dejavnosti po pandemiji COVID-19. Povečanje potrošnje je bilo največje leta 2022, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je upočasnilo, tako da se je potrošnja v obravnavanem obdobju skupno povečala za 11 %. Prodaja industrije Unije je lahko le v letu 2021 sledila pozitivnemu gibanju trga. Leta 2022 se prodaja industrije Unije ni povečevala enako hitro kot trg in je upadala hitreje kot trg v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato se je tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal za 8 odstotnih točk (z 69 % na 61 %).

(339)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(340)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije izgubila več kot 2 700 neposrednih delovnih mest. Ko se je obseg proizvodnje industrije Unije med letoma 2020 in 2021 povečal, se je povečala tudi zaposlenost. Ker pa je industrija Unije lahko izboljšala tudi svojo produktivnost, se zaposlenost ni povečevala enako hitro kot obseg proizvodnje. Zmanjšanje obsega proizvodnje od leta 2021 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom je povzročilo zmanjšanje števila delovnih mest in tudi določeno zmanjšanje produktivnosti.

(341)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile individualne stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujoče proizvajalce izvoznike, še vedno precejšnje (glej uvodno izjavo 283 zgoraj).

(342)

Kljub dejstvu, da se je pri izvozu iz Kitajske še vedno izvajal damping, analiza kazalnikov škode kaže, da so uvedeni ukrepi na začetku obravnavanega obdobja pozitivno vplivali na industrijo Unije. Vendar so se te pozitivne razmere leta 2022, ko se je položaj industrije Unije spet poslabšal, obrnile.

(343)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos)

(344)

Prodajne cene pnevmatik za nepovezane stranke na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 25 %. Med letoma 2020 in 2021 je povišanje cen sovpadlo s povečanjem povpraševanja. V teh razmerah je industriji Unije uspelo prodajne cene zvišati bolj (za 7 %), kot so se zvišali proizvodni stroški (za 4 %).

(345)

Ugodni položaj se je leta 2022 spremenil, potem pa industrija Unije povišanja stroškov ni mogla prenesti na prodajne cene. Čeprav so se prodajne cene med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišale za 18 odstotnih točk, ta povišanja cen niso bila v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov.

(346)

Stroški proizvodnje so se v obravnavanem obdobju skupno povišali za 40 %. Do največjega povišanja je prišlo med letoma 2021 in 2022, ko so se stroški proizvodnje povišali za 30 %.

(347)

Za vse tri razrede so bili analizirani tudi ključni kazalniki škode.

(348)

V prvem razredu se je povprečna prodajna cena na enoto povišala za 55 EUR, medtem ko so se stroški na enoto v istem obdobju povišali za 75 EUR. Povprečna prodajna cena se je v obravnavanem obdobju povišala za 24 %, proizvodni stroški pa za 39 %.

Preglednica 10

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos) – prvi razred

(349)

V drugem razredu se je povprečna prodajna cena na enoto povišala za 60 EUR, medtem ko so se stroški na enoto v istem obdobju povišali za 68 EUR. Povprečna prodajna cena se je v obravnavanem obdobju povišala za 29 %, proizvodni stroški pa za 39 %.

Preglednica 11

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos) – drugi razred

(350)

V tretjem razredu se je povprečna prodajna cena na enoto povišala za 40 EUR, medtem ko so se stroški na enoto v istem obdobju povišali za 58 EUR. Povprečna prodajna cena se je v obravnavanem obdobju povišala za 24 %, proizvodni stroški pa za 34 %.

Preglednica 12

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/kos) – tretji razred

(351)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(352)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letoma 2020 in 2021 povišali za 9 %, med letoma 2021 in 2022 pa za 20 %, pri čemer so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostali na isti ravni.

(353)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 14

Zaloge

(354)

V primerjavi s proizvodnjo so končne zaloge med letoma 2020 in 2022 ostale na isti ravni (14–16 % obsega proizvodnje). Pri primerjavi končnih zalog ob koncu obdobja preiskave (30. junija 2023) z ravnmi zalog ob koncu leta v obdobju 2020–2022 je bilo ugotovljeno povečanje (na 21 % obsega proizvodnje). To povečanje pa je mogoče v veliki meri pojasniti s sezonskostjo. V drugi polovici leta se proda več pnevmatik kot v prvi polovici leta, medtem ko je proizvodnja manj sezonska. Zaradi te sezonskosti je obseg zalog konec junija običajno večji kot konec decembra. Zato očitno povečanje ravni zalog v obdobju preiskave v zvezi s pregledom samo po sebi ne kaže na finančni položaj proizvajalcev Unije.

(355)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 15

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(356)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(357)

Splošna dobičkonosnost se je najprej izboljšala med letoma 2020 in 2021, ko se je povpraševanje po pnevmatikah povečalo po okrevanju cestnega prometa po krizi zaradi COVID-19 in ko se skupni uvoz še ni povečal v enakem obsegu kot pozneje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 344, je industrija Unije v letu 2021 lahko svoje prodajne cene zvišala bolj, kot so se povišali proizvodni stroški, kar je prispevalo k povišanju stopenj dobička s 7,9 % na 13,4 %.

(358)

Položaj se je spremenil leta 2022, ko industrija Unije ni mogla povišati svojih cen v skladu s povišanji stroškov. Zato se je dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala na nizko raven (1,8 % leta 2022 in 1,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(359)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v celotnem obravnavanem obdobju slabšalo. Na to sta vplivala dva glavna dejavnika. Po eni strani je splošna dobičkonosnost industrije Unije pozitivno prispevala k denarnemu toku na začetku obravnavanega obdobja. Ta prispevek je bil po zmanjšanju dobičkonosnosti leta 2022 praktično izčrpan. Po drugi strani pa se je zaradi povečanja obsega proizvodnje in zvišanja ravni končnih zalog porabil obratni kapital, kar je negativno vplivalo na denarni tok že od leta 2021. Na splošno se je denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 96 milijonov EUR na negativnih 95 milijonov EUR.

(360)

V obravnavanem obdobju so se naložbe povečale s 50 milijonov EUR na 66 milijonov EUR, tj. za 32 %. Na splošno je njihova raven v celotnem obravnavanem obdobju ostala pod 10 % celotnega prihodka od prodaje.

(361)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Najprej se je med letoma 2020 in 2021 povečala z –2,1 % na 3,9 %, kar je v skladu z izboljšano dobičkonosnostjo. Ko se je nato splošna dobičkonosnost industrije Unije poslabšala, se je donosnost naložb zmanjšala na –15,2 % v letu 2022 in na –16,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(362)

Industrija Unije je razdrobljena med velike skupine večnacionalnih družb in več kot 400 MSP po vsej Uniji ter je heterogena glede na njihovo zmožnost zbiranja kapitala.

(363)

Na podlagi iste metodologije, kot je opisana, je bila ločeno analizirana dobičkonosnost v vseh treh razredih.

(364)

Razvoj dobičkonosnosti v prvem razredu v obravnavanem obdobju je bil podoben nihanju dobičkonosnosti industrije Unije kot celote. Najprej se je med letoma 2020 in 2021 izboljšala, nato pa padla na nizko raven (1,9 % leta 2022 in 1,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(365)

V prvem razredu se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 85 milijonov EUR na negativnih 56 milijonov EUR. Donosnost naložb se je najprej povečala z 1,1 % na 7,6 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na –14,0 %.

Preglednica 16

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – prvi razred

(366)

Gibanje dobičkonosnosti v drugem razredu se je v obravnavanem obdobju najprej izboljšalo med letoma 2020 in 2021, nato se je leta 2022 zmanjšalo na 3,5 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa na 2,5 %.

(367)

V drugem razredu se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 5,5 milijona EUR na negativnih 34,5 milijona EUR. Donosnost naložb se je s 15,8 % leta 2020 zmanjšala na –28,0 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 17

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – drugi razred

(368)

Tretji razred je bil v celotnem obravnavanem obdobju nedobičkonosen. V obravnavanem obdobju se je položaj poslabšal, negativna dobičkonosnost v višini –1,6 % leta 2020 pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala na –3,5 %. Položaj je bil še slabši pri MSP, ki so dejavni v tretjem razredu, pri katerih je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju nihala med 4,6 % in –7,0 %. Rahlo „izboljšanje“ med letom 2022 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je pokazalo skromen uspeh prizadevanj industrije za prilagoditev težkim razmeram.

(369)

V tretjem razredu se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal s pozitivnih 5,3 milijona EUR na negativne 4,2 milijona EUR. Donosnost naložb je bila v celotnem obravnavanem obdobju negativna in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala z –5,9 % na –20,0 %.

Preglednica 18

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – tretji razred

(370)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da si je industrija Unije kot celota v letu 2021 opomogla od preteklega dampinga. Med letom 2022 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je okrevanje obrnilo.

(371)

To se jasno odraža zlasti v zmanjšani dobičkonosnosti industrije Unije, izgubi tržnega deleža in nezmožnosti zvišanja cen v skladu z naraščajočimi stroški. Poleg tega so se poslabšali tudi kazalniki, povezani z dobičkonosnostjo, kot sta denarni tok in donosnost naložb. To je bilo zlasti opaženo pri proizvajalcih pnevmatik tretjega razreda, ki so še posebej izpostavljeni cenovnemu pritisku uvoza po nizkih cenah, kar po drugi strani negativno vpliva na višja razreda zaradi obratnega kaskadnega učinka, opisanega v prvotni preiskavi (121).

(372)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(1) osnovne uredbe.

(373)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila tržni delež zaradi uvoza iz drugih držav, zlasti iz Tajske, Vietnama, Turčije in tudi Kitajske.

(374)

Poslabšanje tržnega deleža industrije Unije je bilo delno posledica povečanja kitajskega uvoza po razglasitvi delne ničnosti protidampinških dajatev, in kar je še pomembneje, povečanja uvoza iz drugih držav po nizkih cenah. Uvoz po nižjih cenah je industriji Unije otežil zvišanje cen in ohranjanje tržnega deleža v okolju višjih stroškov.

(375)

Po začetku ruske vojne agresije proti Ukrajini so se cene vhodnih materialov in energije znatno zvišale, kar je povzročilo hitro povišanje stroškov proizvodnje. Hkrati se je obseg uvoza povečal, industrija Unije pa od leta 2022 ni mogla zvišanja stroškov prenesti na prodajne cene. Čeprav so se prodajne cene med letom 2021 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišale za 18 %, ta povišanja cen niso zadostovala za izravnavo povišanja proizvodnih stroškov.

(376)

Komisija zato ugotavlja tudi, da so škodljive razmere, v katerih se je znašla industrija Unije, nastale v času, ko so se pojavili drugi dejavniki, kot sta znatno povečanje stroškov in znatno povečanje nizkocenovnega uvoza iz drugih držav, zlasti iz Tajske, Vietnama in Turčije. Kot je prikazano v uvodnih izjavah 317 do 321, se je uvoz iz Tajske in Vietnama znatno povečal, ravni njunih cen pa so bile znatno nižje od cen industrije Unije.

(377)

Zato je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske prispeval k znatni škodi za industrijo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, vendar je bilo zaradi drugih dejavnikov, zlasti povišanja stroškov in uvoza iz drugih držav, mogoče podvomiti o resničnem razmerju med dampinškim uvozom in učinki na industrijo Unije. Tako se je Komisija odločila, da bo nadalje ocenila, ali bi se škoda, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, v primeru izteka ukrepov verjetno ponovila.

(378)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil kitajski uvoz. Skupina Hankook je trdila, da kitajski uvoz ni odgovoren za nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije niti v tretjem niti v prvem razredu. Skupina Hankook je v podporo svoji trditvi predložila občutljive podatke o svojih izvoznih cenah in obsegu izvoza.

(379)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 316, podatki, ki jih je predložila skupina Hankook, ne zadostujejo za izvedbo kakršne koli nadaljnje analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, saj ne vsebujejo zadostnih informacij o drugih gospodarskih subjektih, dejavnih v prvem, drugem in tretjem razredu. Zato ti podatki niso mogli ovreči nobenega od rezultatov analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je opravila Komisija. Komisija je zato menila, da je predpostavka te trditve, tj. da ni nelojalnega nižanja prodajnih cen v prvem ali tretjem razredu, napačna, zato se ta trditev zavrne.

(380)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila tudi, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil kitajski uvoz, temveč pnevmatike, uvožene iz drugih tretjih držav.

(381)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 377, je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske prispeval k znatni škodi za industrijo Unije, vendar je bilo tudi zaradi drugih dejavnikov, zlasti povišanja stroškov in uvoza iz drugih držav, mogoče podvomiti o resničnem razmerju med dampinškim uvozom in učinki na industrijo Unije. Zato Komisija meni, da ta trditev ne more ovreči zgoraj navedenega sklepa in se zato zavrne.

(382)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, če bi se ukrepi proti njemu iztekli.

(383)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: proizvodno in prosto zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije in izvozne cene za trge tretjih držav ter razmerje med cenami v Uniji in na Kitajskem, morebitno absorpcijsko sposobnost trgov tretjih držav, verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije, vključno s stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnjo škode ter povečanjem kitajskega uvoza po začasni razglasitvi ničnosti protidampinških dajatev.

(384)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 286 do 288, ima Kitajska znatne proizvodne in proste zmogljivosti, s katerimi bi lahko v primeru izteka protidampinških ukrepov hitro povečala izvoz na trg Unije. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 287, razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem v letu 2022 znaša skoraj 20 milijonov enot, kar je skoraj enako skupni potrošnji na trgu EU.

(385)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 289 do 291, je trg Unije, ki je za Združenimi državami drugi največji trg na svetu, privlačen z vidika cen in tudi velikosti. Leta 2023 je bila raven cen kitajskega izvoza v Unijo v primerjavi s kitajskimi povprečnimi izvoznimi cenami za druge glavne namembne kraje, vključno z ZDA, znatno višja. Poleg tega je obseg kitajskega uvoza v Unijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom med prvotno preiskavo ostal približno 30-odstoten.

(386)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 292, ukrepi trgovinske zaščite za izvoz podobnega izdelka iz LRK veljajo na večini trgov tretjih držav, ki so pomembni potrošniki pnevmatik za tovornjake. Zato so ti trgi za kitajske proizvajalce izvoznike manj privlačni. To je dodaten element, ki podpira ugotovitev, da bi sedanja proizvodna zmogljivost LRK v primeru razveljavitve ukrepov najverjetneje končala na trgu Unije.

(387)

Kot je prikazano v preglednici 4, so uvozne cene iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 218 EUR/kos, kar je bistveno nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije v višini 281 EUR/kos, prikazane v preglednici 9, in tudi nižje od njenih proizvodnih stroškov v višini 260 EUR/kos.

(388)

Zato je verjetno, da bi kitajski uvoz brez protidampinških dajatev znatno nelojalno nižal prodajne cene Unije.

(389)

Kot je prikazano v preglednici 3 in navedeno v uvodni izjavi 306, je bilo povečanje kitajskega uvoza zlasti znatno leta 2022, ko je Splošno sodišče Evropske unije prvotne ukrepe razglasilo za delno nične.

(390)

To kaže, da kitajski proizvajalci izvozniki ostajajo zainteresirani za trg Unije in da bi se uvoz v primeru razveljavitve ukrepov verjetno spet povečal.

(391)

Skupina Hankook je v pripombah po začetku preiskave trdila, da uvozni trendi kažejo, da ni nevarnosti nadaljevanja ali ponovitve škode. Po mnenju skupine Hankook trenutni tržni delež kitajskega uvoza ne bi mogel znatno vplivati na prihodnost industrije Unije. Poleg tega je skupina Hankook trdila, da povečana kitajska proizvodna zmogljivost ni bila namenjena trgu Unije, temveč drugim trgom.

(392)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Čeprav sedanje dajatve deloma ščitijo industrijo Unije pred dampinškim uvozom iz LRK, je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju še vedno lahko povečal svoj tržni delež. Glede na ravni kitajskih cen brez dajatev in prosto zmogljivost, ki je na voljo na Kitajskem, je verjetno, da bi se tržni delež kitajskega uvoza v primeru izteka ukrepov znatno povečal. Poleg tega trditev, da je bila povečana kitajska zmogljivost v obravnavanem obdobju usmerjena predvsem na druge trge, ni bila utemeljena. Tudi če je trditev pravilna, Komisija meni, da trg Unije ostaja privlačen za kitajski uvoz.

(393)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

(394)

Po dokončnem razkritju je skupina Hankook trdila, da ni zadostnih dokazov o verjetnosti ponovitve škode. Skupina Hankook je zlasti trdila, da povečanja uvoza v letu 2022 ni mogoče povezati z razglasitvijo delne ničnosti ukrepov v letu 2022 in ne kaže na ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Skupina Hankook je trdila tudi, da v tretjem razredu ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov raje povečali svoj dobiček kot znižali svoje cene in da glede na to, da je trg Unije predstavljal le 4 % celotnega obsega kitajskega izvoza, trga Unije ni mogoče šteti za privlačnega.

(395)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Prvič, razglasitev delne ničnosti ukrepov s strani Splošnega sodišča je bila sporočilo trgu o možnosti delne odprave in naknadnega povračila dajatev, zaradi česar bi uvoz lahko postal privlačnejši. Drugič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 316 in 379, predpostavka trditve, da v tretjem razredu ni nelojalnega nižanja cen, ni pravilna. Tretjič, skupina Hankook ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov raje povečali svoj dobiček kot znižali svoje cene. In nazadnje, trenutna raven kitajskega izvoza v Unijo, ko veljajo dajatve, ne more ovreči dejstva, da trg Unije ostaja privlačen iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 289–291 in 385. Ta trditev se zato zavrne.

(396)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi iztek ukrepov po vsej verjetnosti povzročil znatno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah na škodljivi ravni, kar bi še dodatno poslabšalo slab položaj industrije Unije.

(397)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in končnih uporabnikov.

(398)

V preiskavi so sodelovali proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 25 % obsega proizvodnje Unije.

(399)

Preiskava je pokazala, da je bila industrija Unije v ranljivem položaju, saj povišanja stroškov ni mogla v celoti prenesti na prodajne cene, njene stopnje dobička pa so se znižale.

(400)

Komisija ugotavlja, da glede na to, da je industrija Unije že utrpela škodo in da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske po škodljivih ravneh cen, bi to povzročilo čedalje večji cenovni pritisk na trg Unije in dodatno povečalo škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(401)

Nadaljevanje ukrepov je torej v jasnem interesu industrije Unije.

(402)

Pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik ali uporabnik.

(403)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da ukrepi sicer niso bili v interesu uvoznikov, ki se večinoma zanašajo na uvoz zelo poceni pnevmatik iz Kitajske, vendar ponovna vzpostavitev poštene konkurence verjetno ne bo resno vplivala na uvoznike s širšim portfeljem.

(404)

Ker ni bilo novih dokazov, je Komisija zato tako kot v prvotni preiskavi ugotovila, da nadaljevanje ukrepov ne bo znatno vplivalo na uvoznike ali uporabnike.

(405)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da so ukrepi za zaščito proizvajalcev vrhunskih pnevmatik industrije Unije, ki proizvajajo nove visokokakovostne pnevmatike, zasnovane tako, da imajo dolg življenjski cikel in jih je mogoče protektirati, ter izvajalcev protektiranja, dejavnih na trgu tretjega razreda, v interesu politike Unije za zmanjšanje odpadkov in trajnostno ravnanje s surovinami. Poleg tega in glede na to, da so v dejavnosti protektiranja večinoma dejavna MSP, bi bila uvedba ukrepov tudi v skladu s pomembnim ciljem Komisije za podporo MSP (122).

(406)

V prvotni preiskavi so dobavitelji tekalnih plasti zavzeli stališče, ki podpira uvedbo protidampinških ukrepov, pri čemer so trdili, da so taki ukrepi bistveni za preživetje industrije protektiranja in da bo brez dejavnosti protektiranja njihovo poslovanje resno prizadeto. Komisija je ugotovila, da ukrepi ne bi bili v interesu dobaviteljev tekalnih plasti.

(407)

Ker ni bilo novih dokazov, je Komisija zato tako kot v prvotni preiskavi ugotovila, da bi bili ukrepi v interesu dobaviteljev tekalnih plasti.

(408)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v skladu s členom 21 osnovne uredbe ni utemeljenih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz pnevmatik s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(409)

Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju dampinga, ponovitvi škode in interesu Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za pnevmatike iz Kitajske ohraniti.

(410)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(411)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(412)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(413)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(414)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (123). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(415)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(416)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(417)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –