1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi pravili o tehničnih značilnostih moderatorjev zvoka, polizdelanega strelnega orožja in polizdelanih pomembnih sestavnih delov v smislu odstavka 1, točke 3, 5 in 6, tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(3).

1.   Blago s seznama:

2.   Kar zadeva enotna dovoljenja za poenostavljene postopke, ki so še vedno veljavna na podlagi člena 345(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (32), se odstavek 1, točki (a) in (b), tega člena ne uporablja za blago s seznama.

1.   Uvozniki:

2.   Obveznosti iz odstavka 1 tega člena ne vplivajo na obveznosti uvoznikov na podlagi Direktive (EU) 2021/555 ali na njej temelječih pravnih aktov.

1.   Strelno orožje, ki ni označeno v skladu s členom 8(1), točka (a), Protokola ZN o strelnem orožju in ki vstopa na carinsko območje Unije, se ne uvozi ali ponovno izvozi.

2.   Blago s seznama se lahko deklarira za sprostitev v prosti promet le, če izpolnjuje zahteve glede označevanja iz člena 4 Direktive (EU) 2021/555 in člena 8(1), točka (b), Protokola ZN o strelnem orožju, razen v primeru, da tako blago uvozijo trgovci, ki lahko te zahteve izpolnijo takoj po sprostitvi v prosti promet.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za blago s seznama, ki je zgodovinsko posebej pomembno, v skladu s členom 4(2), drugi pododstavek, Direktive (EU) 2021/555.

1.   Naprave, ki so deklarirane kot onesposobljeno strelno orožje, se deklarirajo za sprostitev v prosti promet ali začasni uvoz v skladu s členom 10 te uredbe le, če jim je priloženo ustrezno potrdilo o onesposobitvi in so označene v skladu s členom 15 Direktive (EU) 2021/555.

2.   Uvoznik prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj pristojnemu organu zagotovi kopijo potrdila o onesposobitvi.

1.   Pristojni organ podeli uvozno dovoljenje za plašilno in signalno orožje le, če je naprava v skladu s tehničnimi specifikacijami iz člena 14(2) Direktive (EU) 2021/555 ali če gre za model, ki je v izvedbenem aktu iz odstavka 2 tega člena naveden kot plašilno in signalno orožje, ki ga ni mogoče predelati.

2.   Komisija z izvedbenim aktom določi odprt seznam modelov plašilnega in signalnega orožja, ki ga ni mogoče predelati, iz odstavka 1 tega člena ter odprt seznam naprav, ki so deklarirane kot plašilno in signalno orožje, za katerega je znano, da ga je mogoče predelati. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(3).

1.   Ne glede na člena 11 in 12 je za vstop neunijskega blaga iz Priloge I na carinsko območje Unije potrebno uvozno dovoljenje. Uvozno dovoljenje podeli pristojni organ končne namembne države članice.

2.   Uvozno dovoljenje vsebuje informacije iz Priloge II in se izda prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj v eni od naslednjih oblik:

3.   Za uvozno dovoljenje lahko zaprosi vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima na podlagi Direktive (EU) 2021/555 dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje blaga s seznama, razen za polizdelano strelno orožje in polizdelane pomembne sestavne dele, ali trgovanje z njim.

4.   Samo trgovci in posredniki lahko zaprosijo za uvozno dovoljenje za polizdelano strelno orožje in polizdelane pomembne sestavne dele.

5.   Če fizična ali pravna oseba nima pravice zaprositi za uvozno dovoljenje na podlagi odstavka 3 ali 4, pristojni organ zahtevka te osebe ne sprejme.

1.   Pristojni organ obravnava zahtevke za uvozna dovoljenja v roku, ki ni daljši od 90 delovnih dni od datuma, ko so bile pristojnemu organu predložene vse zahtevane informacije. Ob ustrezno utemeljenih razlogih in v primeru vsakega zahtevka v zvezi z blagom s seznama razreda A se lahko to obdobje podaljša na 110 delovnih dni.

2.   Pristojni organ zavrne podelitev uvoznega dovoljenja, če:

3.   Pristojni organ pri odločanju o podelitvi uvoznega dovoljenja upošteva vse ustrezne vidike, vključno s tistimi v zvezi z nacionalno zunanjo in varnostno politiko. Smiselno se uporablja člen 24.

4.   Države članice za namene odstavka 2 tega člena pridobijo informacije o predhodnih kazenskih obsodbah prosilca v drugih državah članicah prek sistema, vzpostavljenega z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ.

5.   Države članice za namene odstavka 2, točka (c), preverijo, da zadevno strelno orožje ni evidentirano v Schengenskem informacijskem sistemu.

6.   Pristojni organ razveljavi, začasno odvzame, spremeni ali prekliče uvozno dovoljenje, če pogoji za njegovo podelitev niso bili izpolnjeni ali niso več izpolnjeni. Kadar pristojni organ sprejme te odločitve, da zadevne informacije prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj brez odlašanja na voljo carinskim organom.

7.   Kadar pristojni organ zavrne podelitev uvoznega dovoljenja, se njegova pravnomočna odločitev in njena obrazložitev vpišeta v elektronski sistem za izdajanje dovoljenj.

8.   Pristojni organ spremlja, ali so pogoji za uvozna dovoljenja izpolnjeni na podlagi obvladovanja tveganja. Pogoji za uvozna dovoljenja, ki so podeljena za obdobje, daljše od dveh let, se spremljajo po dveh letih.

1.   Neunijsko blago iz Priloge I lahko začasno vstopi na carinsko območje Unije, če mu je priloženo enkratno uvozno dovoljenje, ki ga zahteva uvoznik brez sedeža na carinskem območju Unije.

2.   Uvoznikom, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije, se lahko podeli enkratno uvozno dovoljenje za blago s seznama le v naslednjih primerih:

Dovoljenja iz točk (a) in (b) prvega pododstavka podeli pristojni organ države članice, v kateri poteka ocenjevanje, razstava, popravilo ali športno streljanje, lov ali uprizoritev zgodovinskih dogodkov. V primerih, ko ocenjevanje, razstava, popravilo ali športno streljanje, lov ali uprizoritev zgodovinskih dogodkov poteka v več kot eni državi članici, dovoljenje podeli pristojni organ države članice, v kateri je izvedeno prvo ocenjevanje, razstava, popravilo ali športno streljanje, lov ali uprizoritev zgodovinskih dogodkov.

Dovoljenje iz točke (c) prvega pododstavka podeli pristojni organ države članice, v kateri blago vstopi na carinsko območje Unije.

3.   Zahtevek za uvozno dovoljenje iz odstavka 2 vsebuje:

4.   Za izdajo uvoznega dovoljenja iz odstavka 2 tega člena se uporablja člen 10(1), (2), (3), (5), (6) in (7).

5.   Ne glede na odstavek 2 lahko države članice podelijo nacionalno splošno uvozno dovoljenje, ki neposredno dovoljuje začasni uvoz blaga s seznama razreda C na ozemlje zadevne države članice za namene iz odstavka 2, točka (b), v posebnih primerih, kadar so lovci, uprizoritelji zgodovinskih dogodkov ali športni strelci povabljeni k dejavnosti v prostorih organizatorja. Uvozniki izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, z izjemo tistih, ki se nanašajo na zahtevek za enkratno uvozno dovoljenje, in izpolnjujejo pogoje, opredeljene v nacionalnem splošnem uvoznem dovoljenju.

6.   Komisija z izvedbenim aktom določi minimalne zahteve glede pogojev, ki jih je treba vključiti v nacionalna splošna uvozna dovoljenja. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(3).

1.   Vsaka oseba, ki ima evropsko dovoljenje za strelno orožje ali ji je sicer na podlagi Direktive (EU) 2021/555 dovoljeno proizvajati, nabavljati ali posedovati blago s seznama ali trgovati z njim, lahko uvozi blago s seznama na carinsko območje Unije brez uvoznega dovoljenja v skladu s členom 9 te uredbe v primerih:

2.   Oseba, ki uvaža blago v skladu s tem členom, je ista oseba, ki je blago izvozila, in v carinski deklaraciji navede referenčno številko carinske deklaracije, ki se uporablja za začasni iznos blaga s carinskega območja Unije, in referenčno številko ali številko poenostavljenega izvoznega dovoljenja, ki jo zagotovi pristojni organ v skladu s členom 22(2) ali členom 23(1).

3.   Pristojni organ namembne države uvoz zavrne in to zavrnitev brez odlašanja vpiše v elektronski sistem za izdajanje dovoljenj, če:

1.   V primeru gibanja neunijskega blaga iz Priloge I na carinskem območju Unije zahtevek za uvozno dovoljenje iz člena 9 ali 11 vsebuje informacije o načrtovanem gibanju, po potrebi vključno z različnimi državami članicami, v katerih bo potekalo ocenjevanje, razstava, popravilo ali športno streljanje, lov ali uprizoritev zgodovinskih dogodkov.

2.   Pristojni organ za podelitev uvoznega dovoljenja iz člena 9 ali 11 zaprosi za odobritev pristojni organ drugih držav članic, navedenih v zahtevku za uvozno dovoljenje, v zvezi z načrtovanim gibanjem. Pristojni organ države članice, s katero je bilo izvedeno posvetovanje, lahko v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z varnostnimi pomisleki, nasprotuje gibanju preko svojega ozemlja v desetih delovnih dneh od datuma, ko so bile predložene informacije o načrtovanem gibanju. Odsotnost nasprotovanja se šteje kot odobritev. Če pristojni organ druge države članice nasprotuje podelitvi takega dovoljenja, država članica, v kateri je bil vložen zahtevek, slednjega zavrne. Za komunikacijo med pristojnimi organi se uporablja elektronski sistem za izdajanje dovoljenj.

3.   Oseba, ki ima dovoljenje, o spremembah načrtovanega gibanja prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj brez odlašanja uradno obvesti pristojni organ, ki je podelil dovoljenje. Ta pristojni organ v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z varnostnimi pomisleki, odloči, ali bo priglašene spremembe sprejel ali zavrnil v skladu s pravili za podelitev dovoljenja in po postopku posvetovanja iz odstavka 2.

4.   V primeru upravnih poenostavitev iz člena 12(1), točka (a), kadar načrtovana točka ponovnega vstopa ni na ozemlju pristojnega organa namembne države članice, ta pristojni organ nemudoma obvesti pristojni organ države članice načrtovanega ponovnega vstopa prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj o zadevnem gibanju. Pristojni organ države članice načrtovanega ponovnega vstopa lahko v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z varnostnimi pomisleki, nasprotuje temu gibanju preko svojega ozemlja v petih delovnih dneh od datuma, ko so bile predložene informacije o načrtovanem ponovnem vstopu. Odsotnost nasprotovanja se šteje kot odobritev. Vsako nasprotovanje pristojnega organa države članice točke načrtovanega ponovnega vstopa podelitvi take upravne poenostavitve je zavezujoče za namembno državo članico.

1.   Kadar država članica namerava sprejeti ukrepe iz člena 14, o tem uradno obvesti Komisijo.

2.   Uradno obvestilo iz odstavka 1 vključuje ustrezno dokumentacijo in navedbo ukrepov, ki naj bi se sprejeli, vključno z njihovimi cilji in vsemi drugimi ustreznimi informacijami.

3.   Uradno obvestilo iz odstavka 1 se pošlje vsaj šest mesecev pred sprejetjem nacionalnega ukrepa. Kadar informacije, ki jih je posredovala država članica, niso zadostne, lahko Komisija zahteva dodatne informacije.

4.   Komisija da na voljo drugim državam članicam v skladu z zahtevami glede zaupnosti iz člena 18 uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena, na zahtevo pa tudi v spremljajočo dokumentacijo.

5.   Kadar informacije, ki jih je posredovala država članica, niso zadostne za odobritev sprejetja nacionalnih ukrepov, lahko Komisija zahteva dodatne informacije.

1.   Komisija državam članicam odobri sprejetje omejitev uvoza, razen če ugotovi, da bi bili taki ukrepi:

2.   Komisija podeli dovoljenje iz odstavka 1 tega člena z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 43(2). Komisija sprejme odločitev v 120 delovnih dneh od prejema uradnega obvestila iz člena 16. Kadar so za sprejetje odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 120 delovnih dni šteje od datuma prejema dodatnih informacij.

3.   Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odločitvah, sprejetih na podlagi odstavka 2.

4.   Če Komisija ne izda odobritve na podlagi odstavka 1, o tem obvesti zadevno državo članico in navede razloge za tako odločitev.

1.   Pri uradnem obveščanju Komisije o nameri za sprejetje ukrepov iz člena 14 lahko država članica navede, ali je treba katere koli zagotovljene informacije obravnavati kot zaupne in ali se smejo te informacije posredovati drugim državam članicam.

2.   V primerih iz odstavka 1 države članice in Komisija zagotovijo varstvo zaupnih informacij v skladu z veljavnim pravom Unije.

3.   Države članice in Komisija zagotovijo, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov, ki se predložijo na podlagi člena 16, ne zniža ali prekliče brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora tajnega podatka.

1.   Za iznos blaga s seznama s carinskega območja Unije je potrebno izvozno dovoljenje.

2.   Za izvozno dovoljenje lahko zaprosi vsak izvoznik, ki ima na podlagi Direktive (EU) 2021/555 dovoljenje za proizvodnjo, nabavo ali posedovanje blaga s seznama ali za trgovanje z njim. Izvozno dovoljenje podeli pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik, sedež.

3.   Izvozno dovoljenje vsebuje informacije iz Priloge III in se izda prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj v eni od naslednjih oblik:

4.   Če se blago s seznama nahaja v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država članica, v kateri je bil vložen zahtevek za izvozno dovoljenje, se to dejstvo navede v tem zahtevku. Pristojni organ države članice, ki je prejel zahtevek za izvozno dovoljenje, se posvetuje s pristojnim organom ali organi drugih zadevnih držav članic ter jim posreduje ustrezne informacije o zahtevku za izvozno dovoljenje. Države članice, s katerimi se izvede posvetovanje, v desetih delovnih dneh od datuma, ko je bil z njimi vzpostavljen stik prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj, sporočijo morebitno nasprotovanje podelitvi takega dovoljenja, ki je zavezujoče za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.

5.   Kadar oseba nima pravice zaprositi za izvozno dovoljenje na podlagi odstavka 2, pristojni organ zahtevka ne sprejme.

6.   Države članice lahko sprejmejo nacionalna splošna izvozna dovoljenja, ki določajo nacionalne zahteve za izvoz blaga s seznama. Države članice Komisijo in druge države članice brez odlašanja uradno obvestijo o vseh nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih, sprejetih na podlagi odstavka 3, točka (c), pri čemer navedejo razloge za to. Komisijo in druge države članice obvestijo o opisu nadzorovanega blaga, o namembnih državah ter o pogojih in zahtevah za uporabo. Države članice brez odlašanja Komisiji uradno sporočijo tudi kakršne koli spremembe tako sprejetih nacionalnih splošnih dovoljenj. Komisija taka uradna obvestila objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Pristojni organ obravnava zahtevke za izvozna dovoljenja v roku, ki ni daljši od 90 delovnih dni od datuma, ko so bile pristojnemu organu predložene vse zahtevane informacije. Ob ustrezno utemeljenih razlogih lahko pristojni organ to obdobje podaljša na 110 delovnih dni.

2.   Prosilec pristojnemu organu države članice, ki je odgovoren za izdajanje izvoznih dovoljenj, predloži potrebne dokumente, ki dokazujejo:

Točka (b) prvega pododstavka se ne uporablja:

3.   Pristojni organ pred izdajo izvoznega dovoljenja iz člena 19 preveri dokumente, predložene v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Če v 20 delovnih dneh od datuma pisnega zahtevka ni bilo prejeto nobeno nasprotovanje tranzitu v skladu z odstavkom 2, prvi pododstavek, točka (b), se šteje, da tretja država ali tretje države tranzita, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, ne nasprotujejo tranzitu.

5.   Za onesposobljeno strelno orožje prosilec predloži potrdilo o onesposobitvi iz člena 15 Direktive (EU) 2021/555 pristojnemu organu države članice, ki je odgovoren za izdajanje izvoznih dovoljenj.

6.   Pristojni organ lahko podeli izvozna dovoljenja za strelno orožje s seznama iz Priloge I le, če je zahtevku za tako dovoljenje priložena izjava uporabnika v skladu s Prilogo IV, ki jo izda uvoznik iz države končnega namembnega kraja. V primeru izvoza zasebnemu podjetju, ki blago s seznama preprodaja na lokalnem trgu, se to podjetje za namene te uredbe šteje za uporabnika. Ne glede na to lahko pristojni organ zahtevke za izvozna dovoljenja, ki se nanašajo na izvoz preprodajalcem, ocenjuje drugače kot zahtevke za izvozna dovoljenja, ki se nanašajo na izvoz uporabnikom.

7.   Obdobje veljavnosti enkratnega izvoznega dovoljenja ne sme biti daljše od obdobja veljavnosti uvoznega dovoljenja, ki ga izda tretja država. Obdobje veljavnosti večkratnega izvoznega dovoljenja ne sme biti daljše od treh let. Kadar obdobje veljavnosti uvoznega dovoljenja, ki ga izda tretja država, ni navedeno, obdobje veljavnosti izvoznega dovoljenja ne sme biti daljše od enega leta, razen v izjemnih okoliščinah in ob ustrezno utemeljenih razlogih.

1.   Izvozno dovoljenje, uvozno dovoljenje, ki ga izda zadevna tretja država, in spremna dokumentacija skupaj vsebujejo naslednje informacije:

2.   Če uvozno dovoljenje, ki ga izda zadevna tretja država, vsebuje informacije iz odstavka 1, jih izvoznik vnaprej zagotovi tretji državi, državam ali ozemljem, preko katerih se blago prevaža, in sicer najpozneje pred pošiljanjem.

3.   Blago s seznama se lahko izvozi le, če je označeno v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2021/555.

1.   Z odstopanjem od člena 19(1) se za začasni izvoz ali ponovni izvoz blaga s seznama izvozno dovoljenje ne zahteva v naslednjih primerih:

Ne glede na točko (a)(ii) prvega pododstavka lovci, uprizoritelji zgodovinskih dogodkov ali športni strelci v primeru potovanja z letalom predložijo pristojnemu organu evropsko dovoljenje za strelno orožje, kadar se zadevno blago s seznama izroči letalski družbi za prevoz s carinskega območja Unije.

2.   Pristojni organ osebi, ki predloži informacije v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (a), prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj zagotovi referenčno številko.

3.   Pristojni organ države članice odloži postopek izvoza za obdobje, ki ni daljše od deset delovnih dni, ali po potrebi kako drugače prepreči, da bi blago s seznama zapustilo carinsko območje Unije preko zadevne države članice, kadar ima razloge za sum, da razlogi iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), tega člena, ki so jih predložili lovci, uprizoritelji zgodovinskih dogodkov ali športni strelci, niso v skladu z ustreznimi dejavniki in obveznostmi iz člena 24. Ob ustrezno utemeljenih razlogih lahko pristojni organ navedeno obdobje odloga podaljša na 30 delovnih dni. Pristojni organ svojo odločitev, da dovoli sprostitev blaga s seznama ali da sprejme nadaljnje ukrepe, prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj sporoči carinskemu organu.

1.   Za poenostavljeno izvozno dovoljenje se lahko zaprosi v naslednjih primerih:

2.   Zahtevek za poenostavljeno izvozno dovoljenje se predloži prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj in vključuje naslednje:

3.   Pristojni organ obravnava zahtevke za poenostavljena izvozna dovoljenja v roku, ki ni daljši od 20 delovnih dni od datuma, ko so bile pristojnemu organu predložene vse zahtevane informacije. Ob ustrezno utemeljenih razlogih se lahko to obdobje podaljša na 40 delovnih dni. Poenostavljeno izvozno dovoljenje se izda prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj.

4.   Da prosilec pridobi poenostavljeno izvozno dovoljenje, se uporabljajo naslednji pogoji:

5.   Obdobje veljavnosti poenostavljenega izvoznega dovoljenja, izdanega v skladu z odstavkom 1, točka (c), ne sme biti daljše od obdobja veljavnosti uvoznega dovoljenja, ki ga izda tretja država, ali enega leta, kadar zadevna tretja država ne določi obdobja veljavnosti ali kadar se uporablja izvzetje iz zahteve po uvoznem dovoljenju.

1.   Pristojni organ pri odločanju o podelitvi izvoznega dovoljenja ali poenostavljenega izvoznega dovoljenja na podlagi te uredbe upošteva vse ustrezne dejavnike, ki vključujejo:

2.   Pristojni organ pri proučevanju zahtevka za izvozno dovoljenje ali poenostavljeno izvozno dovoljenje poleg ustreznih dejavnikov iz odstavka 1 upošteva tudi, ali ima prosilec sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter s pogoji iz dovoljenja.

3.   Pristojni organ pri odločanju, ali bo podelil izvozno dovoljenje ali poenostavljeno izvozno dovoljenje na podlagi te uredbe, spoštuje vse obveznosti v zvezi z omejevalnimi ukrepi, uvedenimi s sklepi, ki jih je sprejel Svet, ali z odločitvijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ali z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti o embargu na orožje, ter nacionalno pravo, s katerim se izvajajo te obveznosti.

4.   Preden pristojni organ podeli izvozno dovoljenje ali poenostavljeno izvozno dovoljenje, upošteva vse zavrnitve, ki jih na podlagi te uredbe izdajo pristojni organi drugih držav članic. Pristojni organ se lahko najprej posvetuje s tem drugim pristojnim organom ali drugimi pristojnimi organi. Če se pristojni organ po takem posvetovanju odloči, da bo podelil dovoljenje, o tem uradno obvesti ta drugi pristojni organ ali pristojne organe, pri tem pa zagotovi vse ustrezne informacije za obrazložitev svoje odločitve. Zadevna izmenjava informacij se opravi brez odlašanja in prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj.

5.   Pristojni organi spremljajo, ali so pogoji za izvozna dovoljenja in poenostavljena izvozna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnjeni na podlagi obvladovanja tveganja. Pogoji za dovoljenja, ki so podeljena za obdobje, daljše od dveh let, se spremljajo po dveh letih.

1.   Pristojni organi zavrnejo podelitev izvoznih dovoljenj ali poenostavljenih izvoznih dovoljenj, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

2.   Države članice za namene odstavka 1 tega člena pridobijo informacije o predhodnih kazenskih obsodbah prosilca v drugih državah članicah prek sistema, vzpostavljenega z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ.

3.   Države članice za namene odstavka 1, točka (c), preverijo, da strelno orožje ni evidentirano v Schengenskem informacijskem sistemu.

4.   Pristojni organ razveljavi, začasno odvzame, spremeni ali prekliče izvozno dovoljenje ali poenostavljeno izvozno dovoljenje, če pogoji za njegovo podelitev niso bili izpolnjeni ali niso več izpolnjeni. Kadar pristojni organ sprejme tako odločitev, da zadevne informacije prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj brez odlašanja na voljo carinskemu organu.

5.   Kadar pristojni organ začasno odvzame izvozno dovoljenje ali poenostavljeno izvozno dovoljenje, da svojo pravnomočno odločitev ob koncu obdobja začasnega odvzema prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj brez odlašanja na voljo drugim pristojnim organom.

6.   Kadar pristojni organ zavrne podelitev izvoznega dovoljenja ali poenostavljenega izvoznega dovoljenja, svojo pravnomočno odločitev brez odlašanja vpiše v elektronski sistem za izdajanje dovoljenj.

7.   Vse informacije, izmenjane v skladu s tem členom, se izmenjujejo skladno s členom 28, kar zadeva njihovo zaupnost.

1.   V 45 dneh od izstopa s carinskega območja Unije izvoznik pristojnemu organu, ki je izdal izvozno dovoljenje, predloži dokazilo o prejemu odpremljene pošiljke blaga s seznama v tretji državi uvoza, in sicer s predložitvijo ustreznih carinskih uvoznih dokumentov. Ti dokumenti se predložijo prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj.

2.   Če pristojni organ, ki je izdal izvozno dovoljenje, ne prejme dokazila o prejemu odpremljene pošiljke iz odstavka 1, brez odlašanja zaprosi carinski organ izvoza za potrditev, da so bile opravljene carinske formalnosti v zvezi z izstopom blaga s seznama in da je blago s seznama zapustilo carinsko območje Unije.

3.   Če carinski organi potrdijo izpolnitev carinskih formalnosti in izstop, pristojni organ, ki je izdal izvozno dovoljenje, zaprosi zadevni organ tretje države uvoznice za potrditev, da je blago vstopilo na njegovo carinsko območje.

4.   Kadar pristojni organ od tretje države uvoznice ne more pridobiti potrditve o vstopu, kot je določeno v odstavku 3, te podatke zabeleži v elektronski sistem za izdajanje dovoljenj.

1.   Pristojni organ, ki podeli izvozno dovoljenje za blago s seznama, lahko opravi preglede po odpošiljanju, da zagotovi, da je izvoz tega blaga v skladu z zavezami iz izjave uporabnika iz Priloge IV in da je blago prispelo v načrtovan končni namembni kraj.

2.   Pristojni organi in carinski organi sodelujejo med seboj in po potrebi z organi tretjih držav, da bi preverili skladnost z zavezami iz izjave uporabnika iz Priloge IV in prihod blaga s seznama v načrtovan končni namembni kraj. Pregledi po odpošiljanju se lahko po potrebi izvajajo v tretjih državah, če se te tretje države s tem strinjajo, v sodelovanju z upravnimi organi teh tretjih držav. Države članice lahko Komisijo zaprosijo za podporo pri izvajanju takih pregledov.

1.   Za zagotovitev pravilnega izvajanja te uredbe Komisija, pristojni organi in carinski organi tesno sodelujejo in si izmenjujejo informacije.

2.   Informacije o tveganju, vključno z rezultati analize tveganja in kontrol, ki so pomembne za izvrševanje te uredbe, zlasti v zvezi s sumom nedovoljene trgovine z blagom s seznama, se izmenjujejo in obdelujejo na naslednji način:

3.   Izmenjava in obdelava informacij iz odstavka 2, točki (a) in (b), tega člena se izvajata prek sistema, ki je v te namene vzpostavljen s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 952/2013. Kadar si carinski organi izmenjujejo zaupne informacije, te informacije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 952/2013 sporočijo tudi Komisiji in pristojnim organom.

4.   Izmenjava informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi se izvaja prek uveljavljenih nacionalnih sredstev ali elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj.

5.   Za ukrepe na podlagi tega člena se smiselno uporablja Uredba Sveta (ES) št. 515/97 (33).

1.   Pri opravljanju carinskih formalnosti za blago s seznama deklarant v carinski deklaraciji ali deklaraciji za ponovni izvoz predloži sklic na dovoljenje, ki ga je podelil pristojni organ na podlagi člena 9, 11, 19 ali 23, ali referenčno številko, ki jo je zagotovil pristojni organ v skladu s členom 22. Kadar se za izpolnitev carinskih formalnosti uporablja zvezek ATA, se te informacije navedejo v enem od njegovih delov.

2.   Uvoznik ali izvoznik v skladu z zahtevo pristojnega organa zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti blaga s seznama s to uredbo v uradnem jeziku države članice, v kateri ima zadevni pristojni organ sedež, ali v angleščini.

3.   Ko je povezava iz člena 34(7) vzpostavljena, carinski organ ob sprejemu carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz blaga s seznama preveri veljavnost dovoljenja prek okolja enotnega okenca EU za carino. Preverjanje poteka elektronsko in samodejno.

4.   Kadar carinski organ blago s seznama sprosti v carinski postopek ali ponovni izvoz, se sprostitev elektronsko in samodejno sporoči elektronskemu sistemu za izdajanje dovoljenj prek okolja enotnega okenca EU za carino, potem ko je povezava iz člena 34(7) vzpostavljena. Kadar se blago s seznama da v postopek začasnega uvoza, začasno izvozi ali ponovno izvozi z uporabo zvezka ATA, carinski organ vnese informacije o sprostitvi blaga v elektronski sistem za izdajanje dovoljenj.

5.   Brez poseganja v pooblastila, ki jih ima carinski organ v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013, ta blaga s seznama ne sprosti v carinski postopek ali ponovni izvoz, v 24 urah pa prek uveljavljenih nacionalnih sredstev ali elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj o tem obvesti pristojni organ, ki nato sprejme odločitev o obravnavi tega blaga, če carinski organ sumi, da blago spada na področje uporabe te uredbe, ali ima razloge za sum, da:

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu informacij iz prvega pododstavka tega odstavka odgovori carinskemu organu prek uveljavljenih nacionalnih sredstev ali elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj. Ob ustrezno utemeljenih razlogih se lahko to obdobje podaljša na 30 delovnih dni. Kadar pristojni organ ne odgovori v ustreznem roku, carinski organ sprosti blago s seznama v skladu s členom 194 Uredbe (EU) št. 952/2013.

1.   Če carinski organ odkrije pošiljko blaga s seznama, ki ne izpolnjuje obveznosti iz te uredbe, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da to blago ostane pod carinskim nadzorom, in o tem v 24 urah obvesti pristojni organ.

2.   Pristojni organ v roku, ki ni daljši od desetih delovnih dni, odloči, kako se bo ravnalo s tem blagom s seznama, in carinski organ obvesti o svoji odločitvi, da bo dovolil sprostitev tega blaga ali sprejel nadaljnje ukrepe. Ob ustrezno utemeljenih razlogih se lahko to obdobje podaljša na 30 delovnih dni.

3.   Carinski organ zagotovi, da se odločitev pristojnega organa v zvezi z blagom s seznama pod carinskim nadzorom izvrši v skladu s carinsko zakonodajo.

4.   Kadar je bila pošiljka neskladnega blaga s seznama odpremljena v drugo državo članico ali iz nje, pristojni organ države članice, v kateri je bila pošiljka zadevnega blaga odkrita, obvesti brez odlašanja prek elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj pristojni organ odpremne ali namembne države članice o sprejetih ukrepih v zvezi s tem blagom in razlogih zanje.

5.   V primeru utemeljenega suma nedovoljene trgovine z blagom s seznama se blago zaseže ali zadrži, carinski organ pa informacije o blagu, zaseženem ali zadržanem med carinskimi kontrolami, brez odlašanja deli s:

6.   Podatki o zasegu ali zadržanju vključujejo naslednje informacije, čim so na voljo:

7.   Člen 6(1) te uredbe carinskemu organu ne preprečuje uporabe člena 198(2) Uredbe (EU) št. 952/2013. Kadar carinski organ glede na odločitev pristojnega organa blago s seznama uniči, se stroški uničenja krijejo v skladu s členom 198(3) Uredbe (EU) št. 952/2013.

8.   Komisija z izvedbenim aktom določi sistem, ki se uporablja za zbiranje letnih statističnih podatkov o zasegih in zadržanjih blaga s seznama. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(3).

1.   Države članice vsaj 20 let hranijo vse informacije v zvezi z uvozom, izvozom in ponovnim izvozom blaga s seznama, ki so potrebne za sledenje in identifikacijo tega blaga ter za preprečevanje in odkrivanje nedovoljene trgovine s tem blagom.

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena smiselno vključujejo informacije v skladu s členom 21(1).

3.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za uvoz in izvoz iz člena 12(1), točka (a), oziroma iz člena 22(1), točki (a) in (b).

1.   Komisija po posvetovanju s skupino za usklajevanje uvoza in izvoza strelnega orožja iz člena 39(1) Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 31. oktobra predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in ga objavi. Poročilo vsebuje naslednje informacije:

2.   Komisija ima dostop do statističnih podatkov, zbranih v elektronskem sistemu za izdajanje dovoljenj in sistemu, ki se določi v skladu s členom 30(8).

3.   Države članice Komisiji vsako leto do 31. julija predložijo informacije iz odstavka 1, točki (f) in (g).

4.   Statistike in letno poročilo iz odstavka 1 ne smejo vključevati kakršnih koli osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo.

1.   Komisija vzpostavi in vzdržuje varen in šifriran elektronski sistem za izdajanje uvoznih, izvoznih in poenostavljenih izvoznih dovoljenj ter za registracije, informacije in z njimi povezane odločitve na podlagi členov 9, 11, 12, 13, 19, 22, 23, 25, 26, 28, 29 in 30.

Elektronski sistem za izdajanje dovoljenj iz prvega pododstavka zagotavlja vsaj naslednje funkcionalnosti:

2.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za delovanje elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj, vključno s pravili o obdelavi osebnih podatkov in izmenjavi podatkov z drugimi sistemi IT. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(3).

3.   Komisija zagotovi dostop do elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj:

Osebe iz točke (b) prvega pododstavka imajo dostop samo do informacij, ki se nanašajo nanje.

4.   Komisija zagotovi medsebojno povezanost med elektronskim sistemom za izdajanje dovoljenj in nacionalnimi elektronskimi sistemi za izdajanje dovoljenj, če so bili vzpostavljeni.

5.   Obdelava osebnih podatkov v sistemu elektronskega sistema za izdajanje dovoljenj se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Uredbo (EU) 2018/1725, kot je ustrezno.

6.   Elektronski sistem za izdajanje dovoljenj se vzpostavi do 12. februarja 2027.

7.   Elektronski carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil iz odstavka 4 Uredbe (EU) 2022/2399 za namene preverjanja in sporočanja iz člena 29(3) oziroma (4) te uredbe poveže elektronski sistem za izdajanje dovoljenj z okoljem enotnega okenca EU za carino. Ta povezava se vzpostavi do 12. februarja 2031.

1.   Države članice Komisiji vsako leto do 1. julija poročajo o modelih plašilnega in signalnega orožja, ki je bilo preverjeno v skladu s členom 8. O teh poročilih razpravlja skupina za usklajevanje uvoza in izvoza strelnega orožja iz člena 39.

2.   Države članice skupini za usklajevanje uvoza in izvoza strelnega orožja iz člena 39 vsaki dve leti poročajo o rezultatih spremljanja dovoljenj iz člena 10(8) in člena 24(5). O teh poročilih razpravlja skupina za usklajevanje uvoza in izvoza strelnega orožja.

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da so postopki izdajanja dovoljenj varni in da je pristnost dovoljenj možno preveriti ali potrditi.

2.   Države članice lahko po potrebi zagotovijo preverjanje in potrjevanje tudi prek diplomatskih kanalov.

1.   Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe države članice sprejmejo potrebne in sorazmerne ukrepe, da lahko njihovi pristojni organi:

2.   Na zahtevo tretje države izvoza, ki je v času izvoza država pogodbenica Protokola ZN o strelnem orožju, pristojni organ države članice, ki izda uvozno dovoljenje, uporabljeno za izvoz iz tretje države, potrdi uvoz ali začasno hrambo blaga s seznama, na katero se nanaša uvozno dovoljenje.

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo in jo uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki vpliva nanje.

2.   Za osebe, ki prijavijo kršitve te uredbe, se uporablja ureditev za zaščito žvižgačev, vzpostavljena z Direktivo (EU) 2019/1937.

1.   Ustanovi se skupina za usklajevanje uvoza in izvoza strelnega orožja (v nadaljnjem besedilu: skupina za usklajevanje), ki ji predseduje predstavnik Komisije. Skupino sestavljajo predstavniki pristojnih organov iz člena 40(2).

2.   Skupina za usklajevanje obravnava vsa vprašanja o uporabi te uredbe, ki jih lahko sproži predsednik ali predstavnik pristojnih organov iz člena 40(2). Obdelava in uporaba informacij v skladu s tem odstavkom morata biti skladni z Uredbo (ES) št. 515/97, kar zadeva zaupnost teh informacij.

3.   Predsednik skupine za usklajevanje ali sama skupina za usklajevanje se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba, kadar koli je to potrebno.

1.   Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe.

2.   Vsaka država članica do 12. avgusta 2025 imenuje ter sporoči drugim državam članicam in Komisiji nacionalni organ ali nacionalne organe, pristojne za izvajanje te uredbe.

3.   Komisija na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 2, na svojem spletišču objavi in v primeru sprememb posodablja seznam organov iz navedenega odstavka.

4.   Komisija na zahtevo skupine za usklajevanje, v vsakem primeru pa vsakih deset let, pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni uporabi, ki lahko vključuje predloge za njeno spremembo. Države članice zagotovijo Komisiji vse ustrezne informacije za pripravo poročila. Komisija prvo vmesno poročilo o uporabi objavi do 12. februarja 2030.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 41 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.   Prenos pooblastila iz člena 41 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 41, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Do 12. februarja 2029 vsaka država članica do 31. julija vsakega leta predloži Komisiji za izvajanje člena 32(1) naslednje informacije:

2.   Dovoljenja za uvoz ali izvoz blaga s seznama ob upoštevanju členov 9, 11, 19 in 23, ki so podeljena pred 12. februarjem 2029, ostanejo veljavna največ 12 mesecev od tega datuma.

3.   Dovoljenja za uvoz ali izvoz blaga s seznama, za katera je bilo zaprošeno pred 12. februarjem 2029 in o katerih na ta datum še ni bilo odločeno, se podelijo v skladu z določbami, ki so se uporabljale pred tem datumom. Ta dovoljenja veljajo največ 12 mesecev od tega datuma.

4.   Količinske omejitve za uvoz blaga s seznama, kot so navedene v členu 14 in veljajo v državah članicah 11. februarja 2025, se uradno sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz členov 15, 16 in 17. Države članice pošljejo to uradno sporočilo do 12. avgusta 2028.