DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/20

z dne 19. decembra 2024

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo zahtev za varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe in za organizacije, ki izvajajo te storitve

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) ter zlasti člena 39(1), točki (d) in (e), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2018/1139 določa bistvene zahteve za varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe in organizacije, ki jih izvajajo na aerodromih Unije v okviru področja uporabe navedene uredbe. V skladu s členom 37(2) morajo izvajalci storitev zemeljske oskrbe predložiti izjavo o svoji sposobnosti za izvajanje odgovornosti, povezanih z varnim izvajanjem navedenih storitev.

(2)	Za zagotovitev celovitega sistemskega pristopa in izhodišča za varnost pri vseh dejavnostih, povezanih z letalstvom, bi bilo treba v skladu z načelom subsidiarnosti določiti podrobna pravila za izvajanje storitev zemeljske oskrbe ter privilegije in odgovornosti organizacij, ki izvajajo te storitve.

(3)

V skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2018/1139 je treba z navedenimi pravili odražati najnovejši tehnični razvoj in dobre prakse na področju zemeljske oskrbe; upoštevati standarde in priporočene prakse Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki se uporabljajo, globalne izkušnje z operacijami zemeljske oskrbe ter znanstveni in tehnični napredek na področju zemeljske oskrbe; navedena pravila morajo biti sorazmerna z obsegom in kompleksnostjo dejavnosti zemeljske oskrbe ter omogočati potrebno prožnost za prilagojeno izpolnjevanje predpisov.

(4)	Uredba bi morala zagotoviti enake konkurenčne pogoje za izvajanje storitev zemeljske oskrbe za vse organizacije, ki izvajajo navedene storitve, vključno s samooskrbo, ki jo zase zagotavljajo operatorji zrakoplovov, na aerodromih, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/1139.

(5)

Zagotoviti bi bilo treba, da lahko operatorji zrakoplovov, ki izvajajo samooskrbo, ali operatorji aerodromov, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe in že imajo vzpostavljene strukture sistema upravljanja, ki se zahtevajo v skladu z drugimi predpisi Unije za letalski sektor, zahteve za zemeljsko oskrbo enostavno vključijo, da bi nastale čim manjše motnje v vzpostavljenem sistemu organizacij in nacionalnih pristojnih organov. Zato bi morala biti ta uredba čim bolj usklajena zlasti z uredbama Komisije (EU) št. 965/2012 (2) in (EU) št. 139/2014 (3), saj je področje zemeljske oskrbe vmesnik med operacijami v zraku in operacijami na aerodromu, zato bi bilo treba sisteme upravljanja, kot jih urejajo ti akti, uskladiti in zagotoviti potrebna navzkrižna sklicevanja.

(6)

Ta uredba ne zajema dejavnosti zemeljske oskrbe, ki jih že urejajo drugi akti, kot so odprema letov, nadzor obremenitve in nadzor na tleh, ki so zajete z Uredbo (EU) št. 965/2012, usmerjanje zrakoplovov, ki je zajeto z Uredbo (EU) št. 139/2014, ali postopki v zvezi z oljem, ki so zajeti z Uredbo Komisije (EU) št. 1321/2014 (4).

(7)

Kar zadeva samooskrbo, ki jo izvajajo operatorji zrakoplovov, bi se morala ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti uporabljati samo za dejavnosti samooskrbe operatorjev zrakoplovov, ki izvajajo operacije komercialnega zračnega prevoza s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon. Šteje se, da se varnostna tveganja pri dejavnostih samooskrbe operatorjev, ki bodisi s kompleksnimi bodisi z drugimi zrakoplovi na motorni pogon izvajajo operacije, ki niso operacije komercialnega zračnega prevoza, ustrezno obravnavajo z Uredbo (EU) št. 965/2012.

(8)

Z ukrepi iz te uredbe bi se morali izboljšati in spodbujati varnost storitev zemeljske oskrbe ter kultura varnosti v organizacijah, ki izvajajo take storitve. Zato bi bilo treba z zahtevami iz te uredbe organizacijam zagotoviti potrebna orodja in opis postopka za izvajanje sistema poročanja o varnosti, da bodo lahko lažje zbirale in analizirale varnostne podatke, pridobljene iz teh poročil, ter vzpostavile in spodbujale kulturo varnosti med vsemi zaposlenimi v svoji organizaciji.

(9)

S to uredbo organizacije za zemeljsko oskrbo prevzamejo polno odgovornost za varno izvajanje storitev, svoje operacije in nadzor nad operativnimi tveganji svojih dejavnosti, medtem ko operatorji zrakoplovov ostajajo odgovorni za varnost zrakoplova in za let, operatorji aerodromov pa za varno obratovanje aerodromov. Zato bi morale organizacije za zemeljsko oskrbo razviti in uvesti sistem upravljanja z učinkovitimi postopki upravljanja varnosti, s katerimi je mogoče opredeliti ter z uporabo ustreznih in sorazmernih ukrepov za zmanjšanje tveganj obvladovati varnostna tveganja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz povezav z operatorji zrakoplovov in operatorji aerodromov.

(10)

Sistem upravljanja, ki ga razvijejo in uvedejo organizacije za zemeljsko oskrbo, bi moral biti sorazmeren, prilagodljiv velikosti in kompleksnosti zadevne organizacije in dejavnosti ter bi moral vključevati upravljanje varnosti, upravljanje sprememb, poročanje o varnosti, usposabljanje osebja, evidence in dokumentacijo, vzdrževanje opreme za zemeljsko podporo, ki se uporablja, opredelitev varnostnih povezav z drugimi deležniki, vključenimi v dejavnosti zemeljske oskrbe, operativne postopke in spremljanje skladnosti. Organizacije za zemeljsko oskrbo bi si morale prizadevati za razvoj in spodbujanje organizacijske kulture varnosti, v okviru katere zaposleni razumejo svoj individualni pomen v verigi varnosti v letalstvu ter dejavno prispevajo k ohranjanju in izboljšanju ravni varnosti pri svojih vsakodnevnih operativnih nalogah. Ta uredba vsebuje določbe za podporo organizacijam pri razvoju in spodbujanju zdrave kulture poročanja.

(11)

Za zagotovitev skupnega pristopa k obravnavanju varnostnih tveganj, ki izhajajo iz povezav med zemeljsko oskrbo, operacijami zrakoplovov in operacijami na aerodromu, ter za spodbujanje skupnega razumevanja nevarnosti in tveganj bi morali imeti organizacije za zemeljsko oskrbo, operatorji zrakoplovov in operatorji aerodromov enake varnostne informacije in podatke, kadar so pomembni zanje in lahko vplivajo na varnostno uspešnost katere koli organizacije. V ta namen bi morale take organizacije imeti možnost medsebojne izmenjave ustreznih varnostnih informacij ter informacij, ki izhajajo iz poročil o dogodkih ali nadzornih pregledov in presoj.

(12)

Storitve zemeljske oskrbe, ki se izvajajo za zrakoplov na aerodromu, so same po sebi povezava med operacijami zrakoplovov in operacijami na aerodromu. Varnostna tveganja, ki izhajajo iz teh okoliščin, bi bilo treba ustrezno priznati z regulativnim okvirom za interakcijo med organizacijami, da bodo lahko opredelile tiste operativne povezave, ki vplivajo na varnost, in uporabile ustrezne ukrepe za čim večje zmanjšanje tveganj pri operacijah. Hkrati bi morale imeti organizacije za zemeljsko oskrbo možnost, da z drugimi deležniki, vključenimi v te operativne povezave, enakopravno razpravljajo o varnosti in jim zagotovijo možnost, da uporabijo svoje operativne postopke, če temeljijo na njihovih postopkih obvladovanja varnostnih tveganj in če je to dogovorjeno z operatorjem zrakoplova, za katerega izvajajo storitve.

(13)	Za zagotovitev nemotenega prehoda z obstoječih nacionalnih predpisov držav članic na to uredbo je treba organizacijam za zemeljsko oskrbo, ki ob začetku uporabe te uredbe že delujejo, zagotoviti dovolj časa in minimalne pogoje za prehod z obstoječih nacionalnih predpisov držav članic na to uredbo.

(14)

Usposabljanje operativnega osebja za zemeljsko oskrbo je eden najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje varnostnih tveganj pri dejavnostih zemeljske oskrbe. Organizacije za zemeljsko oskrbo bi morale zagotoviti, da je vse operativno osebje, vključeno v dejavnosti zemeljske oskrbe, usposobljeno za izvajanje teh storitev. Usposobljenost operativnega osebja je treba vselej ohranjati. Zato ta uredba določa minimalne zahteve glede programa usposabljanja in ocenjevanja za osebje, pomembno za varnost, za zagotovitev, da bodo člani osebja razvili in ohranjali kompetence, potrebne za varno in učinkovito opravljanje svojih nalog.

(15)

Za podporo mobilnosti osebja med organizacijami za zemeljsko oskrbo in znižanje stroškov usposabljanja ob preusposabljanju novega zaposlenega, ki je že pridobil zahtevane kvalifikacije pri prejšnji zaposlitvi, bi moralo imeti osebje za zemeljsko oskrbo možnost, da enostavno predloži dokazilo o že opravljenem usposabljanju. Zato bi morala organizacija za zemeljsko oskrbo zaposlenemu na zahtevo zagotoviti kopijo ustreznih evidenc o usposabljanju, kar bi moralo omogočiti enostavno ocenjevanje in vzajemno priznavanje usposabljanja med organizacijami, za katere se uporablja ta uredba.

(16)

Varnost letenja in varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe sta močno odvisna od uporabe funkcionalne in ustrezno vzdrževane opreme za zemeljsko podporo. Funkcionalnost opreme, ki se uporablja za izvajanje storitev zemeljske oskrbe, bi bilo treba zagotoviti z uporabo programa vzdrževanja, vključno s preventivnim vzdrževanjem, ki se pripravi in uporablja v skladu z navodili in priročniki proizvajalca opreme. Pravila bi morala biti tudi tehnološko nevtralna, da se omogočijo inovacije ter nemoteno in hitro sprejemanje novih tehnologij, hkrati pa bi bilo treba ohraniti okolju prijazen pristop k izbiri opreme za zemeljsko podporo. Poleg tega bi morala pravila organizacijam omogočati, da sprejmejo in izvajajo prakse in poslovne modele, s katerimi se čim bolj zmanjša preobremenjenost aerodromov ter zagotovijo varnejše in učinkovitejše operacije na aerodromih, kot sta združevanje opreme ali model sodelovanja na področju varnosti, kadar je zaradi specifičnosti aerodroma mogoče izvajati take poslovne modele.

(17)

Ta uredba bi morala zagotoviti pragmatičen in uravnotežen pristop k normativnim pravilom in pravilom, ki temeljijo na uspešnosti. Prožnost pristopa k zahtevam glede operativnih postopkov za storitve zemeljske oskrbe je ključna za doseganje varnostnih ciljev. Zato je bistveno, da zahteve, ki se nanašajo na operativne postopke, še naprej temeljijo na uspešnosti ter prostovoljni uporabi panožnih standardov in dobrih praks ter uveljavljenih operativnih postopkov operatorjev zrakoplovov in organizacij za zemeljsko oskrbo.

(18)

V skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge VII, točka 4.1(c), k Uredbi (EU) 2018/1139, morajo organizacije izvajati storitve zemeljske oskrbe v skladu z operativnimi navodili in postopki operatorjev zrakoplovov. Operatorji zrakoplovov lahko za isto storitev zemeljske oskrbe in isti tip zrakoplova uporabljajo precej različne operativne postopke, kar prinaša večje tveganje človeške napake, saj lahko povzroči škodo na zrakoplovu in ogrozi varnost letenja. V skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge VII, točka 4.2.3, k Uredbi (EU) 2018/1139 morajo organizacije za zemeljsko oskrbo razviti svoje operativne postopke za izvajanje storitev zemeljske oskrbe. Na podlagi te uredbe lahko organizacije za zemeljsko oskrbo uporabljajo svoje operativne postopke, če se o tem dogovorijo z operatorjem zrakoplova. Poleg tega so organizacije za zemeljsko oskrbo z uporabo učinkovitega sistema upravljanja varnosti na podlagi te uredbe uradno odgovorne za varnost svojih storitev. To bi jih moralo podpreti tudi pri razvoju, ocenjevanju, razpravljanju in dogovarjanju z operatorji zrakoplovov o skupnih operativnih postopkih, ki so varni za obe strani. Z vsemi temi elementi, vključenimi v več zahtev, bi se morala izboljšati obstoječa raven zaupanja med operatorjem zrakoplova in njegovim izvajalcem storitev zemeljske oskrbe ter zagotoviti harmonizacija operativnih postopkov.

(19)

Poleg tega bi bilo treba s to uredbo organizacijam zagotoviti zanesljive elemente, na podlagi katerih bodo lahko izboljšale svojo analizo vzrokov dogodkov, ugotovljenih z lastnimi postopki spremljanja skladnosti ali z nadzorom, ki ga izvaja pristojni nacionalni organ, ter svojo kulturo poročanja o varnosti. Hkrati bi morala uredba zagotoviti okvir, na podlagi katerega bodo lahko pristojni nacionalni organi organizacijam za zemeljsko oskrbo neposredno zagotavljali neposredne in dosledne povratne informacije o sporočenih dogodkih zemeljske oskrbe.

(20)

Panogi storitev zemeljske oskrbe in pristojnim nacionalnim organom je treba zagotoviti dovolj časa po začetku veljavnosti te uredbe, da izvedejo novi regulativni okvir, zato bi bilo treba določiti triletno prehodno obdobje za odloženo uporabo Uredbe in šestletno prehodno obdobje za odloženo uporabo zahtev glede upravljanja informacijske varnosti.

(21)	Zahteve iz te uredbe temeljijo na Mnenju št. 01/2024 (5), ki ga je Agencija izdala v skladu s členom 75(2), točki (b) in (c), ter členom 76(1) Uredbe (EU) 2018/1139.

(22)	Komisija se je v skladu s členom 128(4) Uredbe (EU) 2018/1139 posvetovala s strokovnjaki, ki so jih imenovale posamezne države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (6) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa skupne zahteve za izvajanje storitev zemeljske oskrbe in organizacije, ki jih izvajajo na aerodromih v okviru področja uporabe Uredbe (EU) 2018/1139.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za organizacije za zemeljsko oskrbo, ki izvajajo katere koli od storitev zemeljske oskrbe iz odstavka 2 na enem ali več aerodromih v okviru področja uporabe Uredbe (EU) 2018/1139.

2. Ta uredba se uporablja za naslednje storitve, ki se izvajajo v zvezi z letali:

(a)

oskrbo potnikov, tudi potnikov z zmanjšano mobilnostjo, vključno z varnostnimi vidiki sprejema potnikov in prtljage na aerodromu, varnostjo potnikov med vkrcavanjem in izkrcavanjem z uporabo opreme za zemeljsko podporo ter med tranzitom ali prestopom ter prevozom potnikov na tleh med terminalom aerodroma in zrakoplovom;

(b)	sprejem in odpremo prtljage, vključno z identifikacijo, razvrščanjem, zlaganjem, prenosom, prihodom in prevzemom prtljage;

(c)

naslednje dejavnosti oskrbovanja zrakoplovov:

(i)	upravljanje opreme za zemeljsko podporo, ki se uporablja za storitve zemeljske oskrbe, vključno z natovarjanjem in raztovarjanjem hrane in pijače ter premikanjem te opreme na ploščadi in okoli zrakoplova;

(ii)	oskrbo zrakoplovov z gorivom in praznjenje rezervoarja, in sicer storitve oskrbe letal z gorivom na aerodromu;

(iii)

oskrbo toaletnih prostorov na zrakoplovu;

(iv)	oskrbo s pitno vodo;

(v)	čiščenje zunanjosti zrakoplovov;

(vi)	razledenitev in preprečevanje zaledenitve zrakoplovov;

(d)

naslednje dejavnosti obrata zrakoplova:

(i)	dejavnosti ob prihodu zrakoplova, vključno z zavarovanjem zrakoplova na tleh;

(ii)	natovarjanje in raztovarjanje prtljage, tovora, pošte, hrane in pijače ter nadzor natovarjanja;

(iii)

dejavnosti ob odhodu zrakoplova;

(iv)	vleko in potiskanje zrakoplovov;

(e)

naslednje dejavnosti sprejema in odpreme tovora in pošte na aerodromu:

(i)	sprejem tovora v imenu operatorja zrakoplova;

(ii)	končno zlaganje in skladiščenje;

(iii)

končno tehtanje in označevanje letalskih zabojnikov;

(iv)	končni pregledi pred zračnim prevozom;

(v)	prevoz tovora in pošte po tleh med točko končnega pregleda in zrakoplovom.

3. Ta uredba se ne uporablja za naslednje dejavnosti in organizacije, ki jih izvajajo:

(a)	usmerjanje zrakoplovov;

(b)	naloge odpreme letov, ki jih izvajajo letalski dispečerji, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 965/2012;

(c)	naloge nadzora obremenitve, povezane z načrtovanjem tovora, izračuni mase in ravnotežja, sporočili in komunikacijami o nadzoru obremenitve ter izdajo dokumentov o nadzoru obremenitve;

(d)	nadzor na tleh;

(e)

postopki v zvezi z oljem za zrakoplov (vključno s polnjenjem, oskrbo), ki ga izvajajo vzdrževalne organizacije, odobrene v skladu z Uredbo (EU) št. 1321/2014, druge organizacije, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1321/2014, in druge vzdrževalne organizacije z odobritvijo, izdano v skladu s poglavjem 6 Priloge 8 k ICAO;

(f)

čiščenje zunanjosti zrakoplovov, kadar ga izvajajo vzdrževalne organizacije, odobrene v skladu z Uredbo (EU) št. 1321/2014, druge organizacije, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1321/2014, in druge vzdrževalne organizacije z odobritvijo, izdano v skladu s poglavjem 6 Priloge 8 k ICAO, dejavnost pa je vključena v priročnik vzdrževalne organizacije;

(g)

vse druge dejavnosti zemeljske oskrbe, kadar jih izvajajo vzdrževalne organizacije, odobrene v skladu z Uredbo (EU) št. 1321/2014, druge organizacije, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1321/2014, in druge vzdrževalne organizacije z odobritvijo, izdano v skladu s poglavjem 6 Priloge 8 k ICAO, za namene vzdrževanja zrakoplova;

(h)	prevoz potnikov in članov posadke po tleh, kadar je to edina storitev, ki jo subjekt izvaja;

(i)

samooskrbo, kadar jo izvajajo operatorji zrakoplovov, ki opravljajo katero od naslednjih vrst operacij:

(i)	operacije komercialnega zračnega prevoza z zrakoplovi, ki niso kompleksni zrakoplovi na motorni pogon;

(ii)	letalske operacije s kompleksnimi ali drugimi zrakoplovi na motorni pogon, ki niso operacije komercialnega zračnega prevoza;

(j)	oskrbo potnikov z zmanjšano mobilnostjo ali prevoz potnikov in članov posadke po tleh ali oboje, kadar sta to edini storitvi zemeljske oskrbe, ki ju operator aerodroma izvaja s svojim osebjem, in nista združeni z drugimi storitvami zemeljske oskrbe, ki jih izvaja navedeni operator aerodroma.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„organizacija za zemeljsko oskrbo“ pomeni eno od naslednjega:

(a)	samostojno organizacijo za zemeljsko oskrbo ali organizacijo za zemeljsko oskrbo, ki je del posameznega poslovnega združenja organizacij za zemeljsko oskrbo;

(b)	operatorja aerodroma, ki izvaja storitve zemeljske oskrbe;

(c)	operatorja zrakoplova, ki storitve zemeljske oskrbe izvaja zase ali v okviru posameznega poslovnega združenja letalskih prevoznikov (samooskrba);

(2)

„posamezno poslovno združenje organizacij za zemeljsko oskrbo“ pomeni dve ali več organizacij za zemeljsko oskrbo, ki izvajajo storitve v več kot eni državi članici in so registrirane na ozemljih, za katera se uporabljata Pogodbi, ter ki spodbujajo usklajevanje svojih sistemov upravljanja in glavnih organizacijskih procesov za namene skladnosti s to uredbo, vključno z uporabo istih politik, procesov in postopkov za sestavne dele svojih sistemov upravljanja, kot so upravljanje varnosti, dokumentacija, spremljanje skladnosti, upravljanje sprememb, usposabljanje osebja za zemeljsko oskrbo, operativni postopki in program vzdrževanja opreme za zemeljsko podporo;

(3)

„oskrba potnikov“ pomeni dejavnosti, povezane s kakršno koli pomočjo prihajajočim, odhajajočim, transfernim ali tranzitnim potnikom, po potrebi tudi sprejem potnikov in prtljage, preverjanje potovalnih dokumentov in letalskih vozovnic, izdajo vstopnih kuponov, dejavnosti na izhodu, vkrcanje in izkrcanje potnikov;

(4)	„oprema za zemeljsko podporo“ pomeni motorizirano ali nemotorizirano mobilno vozilo, napravo ali opremo, ki je zasnovana, izdelana in se uporablja za izvajanje storitev zemeljske oskrbe na območju gibanja na aerodromu;

(5)

„sprejem in odprema prtljage“ pomeni postopek, sestavljen iz več korakov, ki vključujejo razvrščanje prtljage, zlaganje prtljage, prevoz prtljage z območja razvrščanja do zrakoplova in obratno, dostavo prtljage na izhod, prihod prtljage, prtljago, s katero se je neustrezno ravnalo, določitev pripadnosti prtljage;

(6)	„storitev oskrbe letal z gorivom“ pomeni oskrbo zrakoplova z gorivom;

(7)	„razledenitev zrakoplovov“ pomeni postopek na tleh za odstranjevanje zmrzali, ledu, snega ali snežne brozge z zrakoplova za pridobitev nekontaminiranih površin. Postopek lahko združuje razledenitev in preprečevanje zaledenitve v dveh korakih;

(8)	„preprečevanje zaledenitve zrakoplovov“ pomeni postopek na tleh za zaščito pred nastankom zmrzali ali ledu in kopičenjem snega ali snežne brozge na obdelanih površinah zrakoplova za omejeno časovno obdobje (čas zaščite);

(9)	„obrat zrakoplova“ pomeni koordiniran postopek dejavnosti, povezanih z oskrbo zrakoplova in njegovih potnikov ter sprejemom in odpremo prtljage, pošte in tovora, ki se opravijo v vnaprej določenem časovnem intervalu med prihodom in odhodom zrakoplova;

(10)	„natovarjanje zrakoplova“ pomeni shranjevanje tovora ali letalskih zabojnikov na zrakoplovu v skladu z navodili za natovarjanje;

(11)	„prtljaga“ pomeni osebno lastnino ali druge predmete potnika ali člana posadke na letu;

(12)	„tovor“ pomeni blago ali premoženje, ki se prevaža na zrakoplovu, razen prtljage, pošte, službenega materiala, službene pošte in zalog za oskrbo med letom, ki se ne porabijo ali uporabijo med letom;

(13)	„pošta“ pomeni pisemske pošiljke in druge predmete, razen pošte operatorja zrakoplova, ki jih poštne službe oddajo za prevoz ali so namenjene za dostavo tem službam v skladu s pravili Svetovne poštne zveze (UPU);

(14)	„vleka zrakoplova“ pomeni premikanje zrakoplova, ki je v uporabi ali ne, naprej z uporabo zunanje moči opreme za zemeljsko podporo, ki podpira nosno podvozje zrakoplova ali je nanj pritrjena;

(15)	„potiskanje zrakoplova“ pomeni premikanje zrakoplova iz z nosom naprej proti terminalu parkiranega položaja z uporabo zunanje moči opreme za zemeljsko podporo. Operacija lahko vključuje vlečni drog;

(16)	„letalski zabojnik“ pomeni napravo za združevanje in zadrževanje tovora, pošte in prtljage v zračnem prevozu, ki je bodisi zabojnik za zrakoplove bodisi kombinacija letalske palete in mreže za letalske palete ter je zasnovana tako, da jo neposredno zadrži sistem za natovarjanje tovora zrakoplova;

(17)	„nadzor obremenitve“ pomeni postopek, za katerega je odgovoren operator zrakoplova in s katerim se zagotovi varno in učinkovito natovarjanje zrakoplova pred vsakim letom;

(18)

„organizacija, ki izvaja storitve zemeljske oskrbe v več kot eni državi članici“ pomeni organizacijo za zemeljsko oskrbo, ki izvaja storitve na aerodromih v več kot eni državi članici in ga nadzoruje več kot en pristojni organ, ali operatorja zrakoplova, ki izvaja samooskrbo ter izvaja storitve na aerodromih v več kot eni državi članici in ga nadzoruje več kot en pristojni organ. Vključuje organizacije, ki so lahko del posameznega poslovnega združenja organizacij za zemeljsko oskrbo ali posameznega poslovnega združenja letalskih prevoznikov ali ne;

(19)	„presoja“ pomeni sistematičen, neodvisen in dokumentiran postopek za pridobivanje dokazov in njihovo objektivno presojo, s katerim se ugotovi, v kakšnem obsegu so zahteve izpolnjene;

(20)

„pregled“ v okviru spremljanja in nadzora skladnosti pomeni neodvisno in dokumentirano oceno skladnosti z opazovanjem in presojo, ki ju po potrebi spremljajo merjenje, preizkušanje ali dimenzioniranje, da se preveri skladnost z veljavnimi zahtevami. Pregled je lahko del presoje, lahko pa se izvede tudi zunaj običajnega načrta presoj, zlasti da se preveri zaključek posamezne ugotovitve;

(21)	„nevarno blago“ pomeni predmete ali snovi, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje, varnost, premoženje ali okolje in so v tehničnih navodilih na seznamu nevarnega blaga ali so razvrščeni v skladu z navedenimi navodili;

(22)	„tehnična navodila ICAO“ pomeni Dokument ICAO 9284 Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga;

(23)	„obvestilo kapitanu (NOTOC)“ pomeni točne in čitljive pisne informacije, ki se zagotovijo vodji zrakoplova ali poveljujočemu pilotu v zvezi s pošiljkami nevarnega blaga ali drugega posebnega tovora, ki se prevaža na krovu zrakoplova;

(24)	„kultura pravičnosti“ pomeni kulturo pravičnosti, kot je opredeljena v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(25)

„oskrba zrakoplovov“ pomeni vse dejavnosti zemeljske oskrbe in komunikacije na območju gibanja, vključno z oskrbo zrakoplovov z gorivom in praznjenjem rezervoarjev, razledenitvijo in preprečevanjem zaledenitve zrakoplovov, oskrbo s pitno vodo, storitvami za toaletne prostore in odpadno vodo, oskrbo s hrano in pijačo, storitvami čiščenja zrakoplovov, zagotavljanjem in upravljanjem opreme za zemeljsko podporo, dostopom do zrakoplova, zavarovanjem zrakoplovov na tleh, natovarjanjem in raztovarjanjem zrakoplovov, potiskanjem ali vleko zrakoplovov, pritrditvijo in odstranitvijo opreme, upravljanjem vozil in opreme v neposredni bližini zrakoplova;

(26)	„most za vkrcavanje potnikov“ pomeni teleskopski koridor, ki se razteza od letališkega terminala do zrakoplova, za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov;

(27)	„koordinacija obrata“ pomeni funkcijo zemeljske oskrbe z varnostno vlogo za koordinacijo dejavnosti oskrbe na ploščadi, ki se konča s sprostitvijo (odpremo) leta po zaključku storitev zemeljske oskrbe zrakoplova na ploščadi;

(28)	„tovorni prostor“ pomeni območje zrakoplova, ki se lahko uporablja za prevoz tovora in/ali prtljage;

(29)

„območje omejenega dostopa“ pomeni varovalni pas okrog zrakoplova, v katerem pred prihodom zrakoplova, pred odhodom zrakoplova in po njem ter med manevriranjem zrakoplova na parkirno mesto in z njega ni ovir ter tujih predmetov in delcev, razen opreme za zemeljsko podporo in osebja, potrebnega za manevriranje;

(30)	„navodila za natovarjanje“ pomeni sklop navodil za pomoč osebi, ki nadzoruje natovarjanje zrakoplova, pri zagotavljanju pravilnega in varnega natovarjanja zrakoplova;

(31)	„dokumentacija o masi in ravnotežju“ pomeni dokumente, ki vsebujejo podatke o masi in ravnotežju zrakoplova, težišču, tovoru zrakoplova, obvestilu kapitanu (NOTOC) o nevarnem blagu ter navodila za natovarjanje in informacije o tovoru.

Člen 4

Pogoji in postopki za organizacije, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe

Pogoji in postopki, v skladu s katerimi organizacije, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe, predložijo izjavo, da so sposobne in imajo na voljo sredstva za izvajanje odgovornosti za varno izvajanje storitev iz člena 37(2) Uredbe (EU) 2018/1139, so določeni v prilogah I in II k tej uredbi.

Člen 5

Prehodne določbe

Organizacije, ki 27. marca 2025 že izvajajo storitve zemeljske oskrbe, predložijo izjavo v skladu s točko ORGH.DEC.100 Priloge I k tej uredbi od 27. marca 2024 v skladu z načrtom, ki so ga določile in o katerem so se dogovorile s svojim pristojnim organom, kot je opredeljen v točki ORGH.GEN.105 Priloge I k tej uredbi.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporabljati se začne 27. marca 2028.

3. Vendar se točka ORGH.MGM.201 Priloge I k tej uredbi začne uporabljati 27. marca 2031.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2024

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 212, 22.8.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1139/oj.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/965/oj).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 44, 14.2.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/139/oj).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/1321/oj).

(5) https://www.easa.europa.eu/en/document-library/opinions/opinion-no-012024.

(6) UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(7) Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/376/oj).

PRILOGA I

ODGOVORNOSTI ORGANIZACIJ ZA ZEMELJSKO OSKRBO V ZVEZI Z VARNIM IZVAJANJEM STORITEV TER POGOJI IN POSTOPKI ZA IZJAVO

(DEL ORGH)

PODDEL GEN

SPLOŠNE ZAHTEVE

ORGH.GEN.100 Področje uporabe

V tej prilogi so določene zahteve glede:

(a)	odgovornosti organizacij iz opredelitve pojmov v členu 3(1) te uredbe, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe na enem ali več aerodromih v okviru področja uporabe Uredbe (EU) 2018/1139;

(b)	pogojev in postopkov za izjavo navedenih organizacij.

ORGH.GEN.105 Pristojni organ

(a)	Pristojni organ, odgovoren za prejemanje izjav organizacije, ki izvaja storitve zemeljske oskrbe na aerodromu v okviru področja uporabe Uredbe (EU) 2018/1139, je organ, ki ga imenuje država članica, v kateri je aerodrom.

(b)

Posamezno poslovno združenje organizacij za zemeljsko oskrbo, ki ima glavni kraj poslovanja v državi članici in izvaja storitve zemeljske oskrbe v več kot eni državi članici, ali operator zrakoplova, ki izvaja samooskrbo ter ima glavni kraj poslovanja v državi članici in izvaja storitve zemeljske oskrbe v več kot eni državi članici, predloži izjavo pristojnemu organu, ki ga imenuje država članica, v kateri je glavni kraj poslovanja.

(c)

Glavni kraj poslovanja posameznega poslovnega združenja organizacij za zemeljsko oskrbo iz točke (b) se določi na podlagi vseh naslednjih meril:

(1)	je kraj, kjer se izvajajo finančne naloge podjetja; te zajemajo vse finančne dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje organizacije ter ohranjanje njene sposobnosti preživetja in finančne zmogljivosti;

(2)	je kraj, kjer odgovorni vodja s končno odgovornostjo za varnost v svoji organizaciji opravlja svojo vlogo;

(3)	je učinkovito in dejansko središče nadzora, iz katerega se redno upravljajo dejavnosti poslovnega razvoja in neprekinjenega poslovanja, strategije in načrtovanja, ki vplivajo na posamezno poslovno združenje organizacij za zemeljsko oskrbo kot celoto.

ORGH.GEN.110 Odgovornosti organizacije za zemeljsko oskrbo

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo je odgovorna za varno izvajanje storitev v skladu z vsem naslednjim:

(1)	Uredbo (EU) 2018/1139 ter njenimi delegiranimi in izvedbenimi akti;

(2)	svojo izjavo, predloženo v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) 2018/1139;

(3)	postopki za lokalne operacije, ki jih vsebuje priročnik aerodroma iz točke 4.1(b) Priloge VII k Uredbi (EU) 2018/1139 in se uporabljajo zanj kot uporabnika aerodroma;

(4)	operativnimi postopki in navodili operatorja zrakoplova v zvezi s storitvami zemeljske oskrbe, kadar se zagotavljajo ali kadar se ne zagotavljajo v skladu z operativnimi postopki organizacije za zemeljsko oskrbo.

(b)	Organizacija za zemeljsko oskrbo pripravi priročnik za zemeljsko oskrbo v skladu s točko ORGH.DOC.110 in deluje v skladu z njim.

(c)

Organizacija za zemeljsko oskrbo določi standarde in cilje za varno izvajanje dejavnosti zemeljske oskrbe ter razvije operativne postopke za njihovo doseganje. Poleg tega opredeli funkcije, potrebne za izvajanje navedenih dejavnosti, vključno s povezanim odločanjem, pristojnostjo, nalogami in odgovornostmi navedenih funkcij.

(d)

Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da so vsi člani osebja, vključeni v dejavnosti zemeljske oskrbe:

(1)	ustrezno usposobljeni in so dokazali, da so usposobljeni za opravljanje dodeljenih nalog, preden so jih lahko izvajali nenadzorovano, ter da ohranjajo svojo usposobljenost;

(2)	seznanjeni s svojimi odgovornostmi ter razumejo svojo vlogo in povezavo med svojimi nalogami ter varnostjo operacij na aerodromih in operacij zračnega prevoza.

(e)	Če organizacija za zemeljsko oskrbo za izvajanje dejavnosti zemeljske oskrbe uporablja kakršno koli opremo za zemeljsko podporo, vzpostavi in izvaja program vzdrževanja za svojo opremo za zemeljsko podporo.

ORGH.GEN.115 Začetek delovanja

Organizacija za zemeljsko oskrbo lahko začne delovati na aerodromu, ko izpolni oba naslednja pogoja:

(a)	z zadevnim operatorjem aerodroma so bili sklenjeni uradni dogovori;

(b)	organizacija za zemeljsko oskrbo je pristojnemu organu predložila izjavo o svoji dejavnosti, pri čemer je uporabila obrazec iz Dodatka 1.

ORGH.GEN.120 Načini zagotavljanja skladnosti

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo lahko za dokazovanje skladnosti z Uredbo (EU) 2018/1139 ter njenimi delegiranimi in izvedbenimi akti poleg sprejemljivih načinov usklajevanja, ki jih je sprejela Agencija, uporabi tudi druge načine usklajevanja.

(b)	Če organizacija za zemeljsko oskrbo uporablja druge načine usklajevanja, pristojnemu organu predloži seznam navedenih drugih načinov in jih pravočasno da na voljo pristojnemu organu za namene nadzora.

(c)

Če organizacija, ki izvaja storitve zemeljske oskrbe v več kot eni državi članici in ima glavni kraj poslovanja v državi članici, uporablja druge načine usklajevanja samo za aerodrome v eni državi članici, o njih obvesti samo pristojni organ zadevne države članice. Če taka organizacija uporablja druge načine usklajevanja za vse svoje lokacije v državah članicah, o tem obvesti pristojni organ, ki ga imenuje država članica, v kateri je glavni kraj poslovanja.

ORGH.GEN.125 Uporaba industrijskih standardov

Organizacija za zemeljsko oskrbo lahko za izvajanje svojih odgovornosti v zvezi z varnim izvajanjem storitev zemeljske oskrbe uporablja svoje operativne postopke ali panožne standarde ali oboje.

ORGH.GEN.130 Upravljanje sprememb

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo v okviru svojega sistema upravljanja razvije, izvaja in vzdržuje postopek za upravljanje sprememb vzpostavljenih procesov, postopkov in storitev. Če spremembe neposredno vplivajo na sposobnost organizacije, da varno izvaja storitve zemeljske oskrbe, organizacija:

(1)	oceni varnostna tveganja pričakovanih sprememb in sprejme blažilne ukrepe za obravnavo teh tveganj;

(2)	določi, ali spremembe vplivajo na njene povezave z drugimi organizacijami in kako, ter po potrebi te organizacije vključi v oceno varnostnega tveganja in zmanjšanje tveganja ter te ukrepe za zmanjšanje tveganja uskladi, da se preprečijo protislovja ali poslabšanje varnosti;

(3)	sporoči spremembe in ukrepe za zmanjšanje tveganja organizacijam, na katere te spremembe vplivajo;

(4)	dokumentira postopek.

(b)	Če spremembe vplivajo na izjavo, organizacija za zemeljsko oskrbo posodobi svojo izjavo in jo brez nepotrebnega odlašanja predloži pristojnemu organu.

(c)	Ne glede na točki (a) in (b) sta ocena tveganj, ki izhajajo iz načrtovanih sprememb, in s tem povezana dokumentacija sorazmerni z velikostjo in kompleksnostjo organizacije za zemeljsko oskrbo.

(d)	Ne glede na točke (a), (b) in (c) lahko operatorji zrakoplovov, ki izvajajo samooskrbo, in operatorji aerodromov, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe, uporabijo svoj obstoječi postopek za upravljanje sprememb, povezanih z izvajanjem storitev zemeljske oskrbe.

(e)	Organizacija za zemeljsko oskrbo pristojnemu organu pravočasno predloži ustrezno dokumentacijo iz točke (a) za presojo ali pregled.

ORGH.GEN.140 Dostop

Za ugotavljanje, ali organizacija za zemeljsko oskrbo deluje v skladu s svojo izjavo, navedena organizacija kadar koli zagotovi, da se osebam, ki jih je pristojni organ, odgovoren za nadzor v zadevni organizaciji, ustrezno pooblastil:

(a)	odobri dostop do vseh objektov in naprav, dokumentov, evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva, pomembnega za dejavnost organizacije;

(b)	dovoli izvajanje ali sodelovanje pri vseh ukrepih, pregledih, preizkusih, ocenah ali nalogah, za katere pristojni organ meni, da so potrebni.

ORGH.GEN.145 Predložitev dokumentacije za namene nadzora

Organizacija za zemeljsko oskrbo pristojnemu organu iz točke ORGH.GEN.105 v roku, dogovorjenem s pristojnim organom, in pravočasno pred presojo ali pregledom predloži najnovejšo različico naslednjih dokumentov, po možnosti v elektronski obliki:

(a)	po potrebi seznam drugih načinov usklajevanja, ki se uporabljajo za dejavnosti zemeljske oskrbe;

(b)	priročnik organizacije za zemeljsko oskrbo;

(c)	vse druge dokumente, ki jih med pripravo presoje ali pregleda zahteva pristojni organ.

ORGH.GEN.150 Ugotovitve in popravni ukrepi

(a)

Kadar pristojni organ ugotovi neskladnost, organizacija za zemeljsko oskrbo v roku, ki ga določi pristojni organ, sprejme naslednje ukrepe:

(1)	opredeli temeljne vzroke za neskladnosti in dejavnike, ki prispevajo k njim;

(2)	pripravi načrt popravnih ukrepov, s katerim obravnava temeljne vzroke in dejavnike, ki prispevajo k neskladnostim;

(3)	pristojnemu organu zadovoljivo dokaže izvedbo popravnih ukrepov na ravni sistema upravljanja ali na ravni lokacije ali na obeh ravneh, odvisno od primera.

(b)

Za organizacijo, ki izvaja storitve zemeljske oskrbe v več kot eni državi članici in je lahko del posameznega poslovnega združenja ali ne, poleg točke (a) velja, da v primeru ugotovitev v zvezi z delovanjem ali sestavnim delom sistema upravljanja organizacije na eni lokaciji, odgovorna oseba na zadevni lokaciji glavni upravi na glavnem kraju poslovanja organizacije sporoči ugotovitve ter z njimi povezane načrte popravnih ukrepov in popravne ukrepe.

(c)

Če neskladnost neposredno vpliva na varnostno tveganje ali odgovornosti operatorja zrakoplova ali operatorja aerodroma, organizacija za zemeljsko oskrbo zadevnega operatorja aerodroma in operatorje zrakoplovov brez nepotrebnega odlašanja obvesti o ukrepih iz točke (a) in jih po potrebi v roku iz točke (a) uskladi z njimi.

ORGH.GEN.155 Takojšen odziv na varnostno težavo in varnostne smernice

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo brez nepotrebnega odlašanja izvede vse varnostne ukrepe ali varnostne smernice, ki jih pristojni organ zahteva za takojšen odziv na varnostno težavo.

(b)	Organizacija za zemeljsko oskrbo operatorja zrakoplova, za katerega izvaja storitve, in zadevne operatorje aerodromov brez nepotrebnega odlašanja obvesti o izvajanju ukrepov ali varnostnih smernic iz točke (a).

ORGH.GEN.160 Poročanje o dogodkih, povezanih z varnostjo

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo v okviru svojega sistema upravljanja iz točke ORGH.MGM.200 te priloge vzpostavi in vzdržuje sistem poročanja o dogodkih, povezanih z varnostjo, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 376/2014, Uredbe (EU) 2018/1139 ter njunih delegiranih in izvedbenih aktov. Ta sistem vključuje obvezno in prostovoljno poročanje.

(b)

Organizacija za zemeljsko oskrbo:

(1)

pristojnemu organu države članice, v kateri se je dogodek zgodil, ter vsem drugim organizacijam, za katere država članica, v kateri se je dogodek zgodil, določi, da jih je treba obvestiti, poroča o vsakem dogodku ali stanju v zvezi z varnostjo, ki ogroža ali ki bi lahko, če se ne odpravi ali ni obravnavano, ogrozilo zrakoplov, osebe v njem ali katero koli drugo osebo, ter zlasti o vsaki nesreči ali resnem incidentu;

(2)	ustreznemu pristojnemu organu države članice, v kateri se je dogodek zgodil, poroča o nevarnem blagu.

(c)

Organizacija za zemeljsko oskrbo poročilo o dogodku iz točke (b) pošlje tudi operatorju aerodroma, na katerem se je dogodek zgodil, in zadevnemu operatorju zrakoplova. Po potrebi se poročilo pošlje tudi izvajalcu služb zračnega prometa in vsem drugim zadevnim organizacijam za zemeljsko oskrbo, ki delujejo na aerodromu, na katerem se je dogodek zgodil.

(d)

Poročila o dogodkih:

(1)	se pošljejo ustreznim organom iz točke (b) in organizacijam iz točke (c) takoj, ko je to izvedljivo, vendar najpozneje 72 ur po tem, ko se je organizacija za zemeljsko oskrbo seznanila z dogodkom, razen če izjemne okoliščine to preprečujejo, ter

(2)	vsebujejo vse ustrezne informacije o stanju, s katerimi je organizacija za zemeljsko oskrbo seznanjena ob poročanju.

(e)

Za poročila iz točke (b) organizacija za zemeljsko oskrbo po potrebi po opredelitvi ukrepov, ki jih namerava sprejeti za preprečitev podobnih dogodkov v prihodnje, nemudoma predloži poročilo o nadaljnjih ukrepih, v katerem navede podrobnosti o teh ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih se:

(1)	pošlje subjektom iz točk (b) in (c);

(2)	pripravi v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ iz točke (b)(1), v primeru nevarnega blaga pa ustrezni organ iz točke (b)(2).

ORGH.GEN.165 Sistem poročanja o varnosti

(a)

Sistem poročanja iz točke ORGH.GEN.160 vključuje potrebna sredstva in postopke, s katerimi lahko organizacija za zemeljsko oskrbo izboljša in spodbuja varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe in kulturo varnosti v organizaciji. Sistem:

(1)	vključuje notranji sistem poročanja o varnosti;

(2)	se uporablja za opredelitev vzrokov za sporočene napake, skorajšnje nesreče in nevarnosti ter dejavnikov, ki prispevajo k njim, in njihovo obravnavo v okviru postopka za obvladovanje varnostnih tveganj v skladu s točko ORGH.MGM.200(b)(2);

(3)	se uporablja za ocenjevanje vseh znanih, pomembnih informacij v zvezi z napakami, skorajšnjimi nesrečami, nevarnostmi in neupoštevanjem operativnih postopkov;

(4)	omogoča izmenjavo vseh drugih informacij, pomembnih za varnost, z organizacijami, s katerimi je povezan;

(5)	zagotavlja možnosti za prostovoljno poročanje in anonimno poročanje v okviru notranjega sistema poročanja o varnosti;

(6)	varuje identiteto poročevalca, zagotavlja popolno zaupnost poročevalca in zaupnost vseh osebnih podatkov ali podrobnosti.

(b)

Organizacija za zemeljsko oskrbo ima postopke za:

(1)	obvezno in prostovoljno notranje poročanje o varnosti, tudi kadar organizacija za zemeljsko oskrbo uporablja ločen sistem za prostovoljno poročanje;

(2)	evidentiranje vseh poslanih poročil;

(3)	določanje dogodkov, ki izpolnjujejo pogoje za poročanje iz točke ORGH.GEN.160(b);

(4)	izvajanje preiskav notranjih poročil, kadar je ustrezno;

(5)	izvedbo analize in ocene poročil ali skupin dogodkov z istim temeljnim vzrokom v sodelovanju z operatorjem zrakoplova ali operatorjem aerodroma ali obema, kot je ustrezno, da se obravnavajo varnostne pomanjkljivosti in opredelijo trendi;

(6)	sodelovanje pri preiskavi sporočenih dogodkov, ki jo izvede operator aerodroma ali operator zrakoplova, kot je ustrezno, kadar dogodek ali predlagani blažilni ukrepi neposredno vplivajo na organizacijo za zemeljsko oskrbo;

(7)	sprejemanje ukrepov, potrebnih za obravnavo temeljnega vzroka dogodka in preprečitev ponovitev;

(8)	zagotovitev povratnih informacij poročevalcu, če so znane, ter odločanje o ustreznih sredstvih za razširjanje rezultatov in blažilnih ukrepov;

(9)	preprečitev pripisovanja krivde v skladu z načelom „kulture pravičnosti“.

(c)	Organizacija za zemeljsko oskrbo uredi vse potrebno za zbiranje varnostnih vprašanj, povezanih s pogodbenimi dejavnostmi iz točke ORGH.MGM.205.

(d)	Sistem poročanja o varnosti je sorazmeren z velikostjo in kompleksnostjo organizacije za zemeljsko oskrbo.

ORGH.GEN.170 Psihoaktivne snovi in zdravila

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo izvaja postopek, s katerim zagotovi, da člani osebja organizacije:

(1)	ne opravljajo nobenih nalog pod vplivom alkohola, kakršnih koli psihoaktivnih snovi ali zdravil, ki lahko vplivajo na njihove sposobnosti opravljanja nalog na način, ki bi ogrožal varnost;

(2)	med delovnim časom ne uživajo nobene od navedenih snovi.

(b)	Postopek se vključi v sistem upravljanja organizacije za zemeljsko oskrbo.

PODDEL MGM

SISTEM UPRAVLJANJA

ORGH.MGM.200 Splošne zahteve za sistem upravljanja

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo razvije in izvaja sistem upravljanja, ki je sorazmeren z vrsto in kompleksnostjo dejavnosti, velikostjo organizacije in operativnim okvirom, za obvladovanje varnostnih tveganj; prizadeva si za stalno izboljševanje tega sistema in zagotavlja spodbujanje kulture varnosti v svoji organizaciji. Sistem upravljanja zajema vse sisteme in postopke, ki jih organizacija za zemeljsko oskrbo potrebuje za izvajanje svojih odgovornosti.

(b)

Sistem upravljanja vključuje:

(1)	jasno opredeljene odgovornosti in pristojnosti v zvezi s splošnimi dejavnostmi organizacije v celotni organizaciji, vključno z neposredno odgovornostjo odgovornega vodje za varnost;

(2)

sistem upravljanja varnosti, ki vključuje naslednje elemente:

(i)	opis splošne filozofije in načel organizacije v zvezi z varnostjo, tj. varnostne politike, ki jo je podpisal odgovorni vodja;

(ii)	postopek za ugotavljanje nevarnosti na področju varnosti ter ocenjevanje in zmanjševanje varnostnih tveganj pri dejavnostih zemeljske oskrbe, vključno s človeškimi dejavniki;

(iii)

postopek za upravljanje in izboljšanje varnostne uspešnosti organizacije z določitvijo varnostnih ciljev, standardov in kazalnikov ter za potrditev sorazmernosti in učinkovitosti blažilnih ukrepov pri obravnavanju varnostnih tveganj;

(iv)	sredstva za spodbujanje varnosti v organizaciji z namenom spodbujanja kulture varnosti, zlasti sredstva za komuniciranje o varnostnih temah, da bo osebje poznalo svojo vlogo pri ohranjanju varnosti na tleh in varnosti letenja ter pri prispevanju h kulturi varnosti;

(v)	opredelitev povezav z drugimi deležniki ter odgovornosti, pooblastil in pristojnosti v zvezi z varnostjo, ki jih ima organizacija za zemeljsko oskrbo v okviru teh povezav;

(3)	postopek za upravljanje sprememb v skladu s točko ORGH.GEN.130;

(4)	metode za zagotavljanje minimalne ravni nadzora za preprečevanje utrujenosti osebja z izpolnjevanjem veljavnih zahtev, ki se uporabljajo, tudi ob upoštevanju različnih funkcij zemeljske oskrbe in s tem povezanih varnostnih tveganj dodeljenih nalog;

(5)	program usposabljanja za zagotovitev, da je osebje, vključeno v dejavnosti zemeljske oskrbe, usposobljeno za opravljanje nalog v zvezi z varnostjo ter seznanjeno s pravili in postopki, pomembnimi za naloge osebja;

(6)

postopek za spremljanje skladnosti organizacije za zemeljsko oskrbo z zahtevami in predpisi, ki se uporabljajo, v skladu s pogoji izjave navedene organizacije, ki vključuje pošiljanje povratnih informacij o ugotovitvah odgovornemu vodji, da se po potrebi zagotovi učinkovito izvajanje popravnih ukrepov, ter stalno izboljševanje in posodabljanje sestavnih delov sistema upravljanja;

(7)	sistem za upravljanje dokumentov.

(c)	Organizacija za zemeljsko oskrbo dokumentira postopke sistema upravljanja iz točke (b)(1) do (7).

(d)

Če je organizacija za zemeljsko oskrbo del pravnega subjekta, ki ima enega ali več dodatnih certifikatov, odobritev ali dovoljenj ali ki predloži izjavo o svoji dejavnost v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter njenimi delegiranimi in izvedbenimi akti, lahko organizacija za zemeljsko oskrbo ne glede na točke (a), (b) in (c) svoj sistem upravljanja vključi v sistem upravljanja, ki ga je že vzpostavila v skladu z določbami, ki se uporabljajo za navedeni certifikat, odobritev, dovoljenje ali izjavo.

ORGH.MGM.201 Sistem upravljanja informacijske varnosti

Organizacija za zemeljsko oskrbo vzpostavi, uvede in vzdržuje sistem upravljanja informacijske varnosti v skladu s Prilogo (del IS.D.OR) k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1645 (1), da zagotovi ustrezno obvladovanje tveganj za informacijsko varnost, ki lahko vplivajo na varnost v letalstvu.

ORGH.MGM.205 Pogodbene storitve ali izdelki

(a)

Kadar organizacija za zemeljsko oskrbo za namene svojega delovanja ali skladnosti s to uredbo sklene pogodbe za storitve ali izdelke, ki niso certificirani, odobreni, dovoljeni ali zajeti z izjavo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter njenimi delegiranimi in izvedbenimi akti, se navedene storitve ali izdelki zagotovijo, ko organizacija za zemeljsko oskrbo izvede postopek upravljanja varnosti za obvladovanje tveganja navedenih storitev ali izdelkov za svoje delovanje.

(b)

Kadar organizacija za zemeljsko oskrbo sklene pogodbe za storitve ali izdelke, ki so certificirani, odobreni, dovoljeni ali zajeti z izjavo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter njenimi delegiranimi in izvedbenimi akti, je organizacija, ki zagotavlja navedene storitve ali izdelke, odgovorna za njihovo varnost v skladu z EU predpisi na področju letalstva, ki se uporabljajo za navedeno organizacijo, in ustreznimi zahtevami iz Priloge I ali II k tej uredbi.

(c)

Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi vse naslednje:

(1)	da pogodbene storitve ali izdelki izpolnjujejo zahteve, ki se uporabljajo, odvisno od vrste storitve ali izdelka;

(2)	da se v okviru sistema upravljanja organizacije opravi ocena tveganja za vse nevarnosti na področju varnosti v letalstvu, povezane s pogodbenimi storitvami ali izdelki;

(3)	da se pristojnemu organu omogoči dostop do tretjega ponudnika, da ugotovi stalno skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo;

(4)	da se vsaka taka pogodba dokumentira.

ORGH.MGM.210 Osebje

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo imenuje odgovornega vodjo. Ta oseba je:

(1)	odgovorna za varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe;

(2)	pooblaščena, da zagotovi dodelitev zadostnih sredstev, da se lahko vse dejavnosti izvajajo v skladu s to uredbo;

(3)	odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega sistema upravljanja.

(b)

Organizacija za zemeljsko oskrbo imenuje eno ali več pristojnih oseb za naslednje funkcije:

(1)	upravljanje varnosti;

(2)	usposabljanje za zemeljsko oskrbo;

(3)	operacije zemeljske oskrbe;

(4)	po potrebi operacije s tovorom.

(c)

Pristojna oseba za funkcijo upravljanja varnosti je odgovorna za upravljanje in uvedbo sistema upravljanja varnosti v celotni organizaciji za zemeljsko oskrbo. Pristojna oseba za to funkcijo opravlja naloge neodvisno od drugih funkcij v organizaciji, ima neposreden dostop do odgovornega vodje in drugega vodstvenega osebja, kot je ustrezno za varnostna vprašanja, ter poroča odgovornemu vodji. Uporabljajo se lahko naslednje ureditve:

(1)

glede na obseg operacij se lahko imenuje ena ali več oseb za upravljanje varnosti izvajanja storitev zemeljske oskrbe na posameznem aerodromu. Ena oseba je lahko odgovorna za več kot en aerodrom. Te osebe poročajo pristojnim osebam za upravljanje varnosti [organizacije], kot določi organizacija za zemeljsko oskrbo in kot je pojasnjeno v priročniku organizacije za zemeljsko oskrbo;

(2)	operatorji zrakoplovov, ki izvajajo samooskrbo, in operatorji aerodromov, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe, lahko funkcijo vodje varnosti vključijo v drugo funkcijo s podobnimi odgovornostmi, ki že obstaja v njihovi organizaciji v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo.

(d)

Pristojna oseba za funkcijo usposabljanja za zemeljsko oskrbo je odgovorna za razvoj in izvajanje programa usposabljanja in ocenjevanja ter stalno usposobljenost osebja, vključenega v dejavnosti zemeljske oskrbe. Pristojna oseba za to funkcijo ima neposreden dostop do odgovornega vodje in ustreznega vodstva za zadeve v zvezi z usposabljanjem.

(e)

Pristojna oseba za funkcijo operacij zemeljske oskrbe je odgovorna za usklajevanje in varnostno uspešnost vseh dejavnosti zemeljske oskrbe na vseh aerodromih ali na regionalni ravni, kot določi organizacija za zemeljsko oskrbo ter kot je opisano v njenih standardih in ciljih v skladu s točko ORGH.GEN.110(c). Pristojna oseba za to funkcijo ima neposreden dostop do odgovornega vodje in ustreznega vodstva za operativne zadeve. Operatorji zrakoplovov, imetniki spričevala letalskega prevoznika, ki izvajajo samooskrbo, lahko to funkcijo vključijo v obstoječo funkcijo osebe, ki jo organizacija imenuje za operacije na tleh.

(f)	Pristojna oseba za funkcijo operacij s tovorom je odgovorna za usklajevanje in varnostno uspešnost vseh operacij s tovorom bodisi na vseh aerodromih bodisi na regionalni ravni, kot določi organizacija ter kot je opisano v njenih standardih in ciljih v skladu s točko ORGH.GEN.110(c).

(g)

Poleg tega organizacija za zemeljsko oskrbo vzpostavi naslednje funkcije:

(1)	funkcijo za izvajanje postopka spremljanja skladnosti, ki se zahteva v skladu s točko ORGH.MGM.200(b)(6); pristojna oseba ali osebe za to funkcijo imajo neposreden dostop do odgovornega vodje;

(2)	funkcijo za upravljanje in vzdrževanje opreme za zemeljsko podporo, če jo organizacija uporablja v okviru svojih operacij; organizacija za zemeljsko oskrbo določi linije poročanja za to funkcijo, ki ga lahko opravlja ena ali več oseb.

(h)

Organizacija za zemeljsko oskrbo ob upoštevanju strukture organizacije in števila zaposlenih vzpostavi sorazmerno število nadzornih funkcij. Osebe, ki opravljajo nadzorne funkcije, usklajujejo, svetujejo in zagotavljajo, da posamezniki v skupini izvajajo dejavnosti zemeljske oskrbe v skladu z določenimi standardi in operativnimi postopki iz priročnika organizacije za zemeljsko oskrbo. Naloge in odgovornosti oseb, ki opravljajo te funkcije, so natančno opredeljene ter sprejmejo se vse druge ureditve za zagotovitev, da lahko izvajajo svoje odgovornosti. Nadzorne funkcije opravljajo usposobljeni posamezniki z znanjem in spretnostmi za zagotavljanje izvajanja dejavnosti zemeljske oskrbe v skladu s standardi organizacije, določenimi v priročniku za zemeljsko oskrbo.

(i)

Posamezna oseba lahko opravlja več kot eno funkcijo iz točk (b), (g) in (h), če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(1)	oseba je usposobljena in kvalificirana za opravljanje dodeljenih nalog;

(2)	vsakršno nasprotje interesov pri opravljanju dodeljenih nalog je bilo obravnavano, preden je oseba prevzela navedene funkcije.

(j)	Organizacija za zemeljsko oskrbo ima dovolj kvalificiranega osebja za varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe v skladu s to uredbo.

ORGH.MGM.215 Objekti in naprave

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi razpoložljivost objektov in naprav, ki omogočajo izvajanje in upravljanje vseh načrtovanih nalog in dejavnosti iz prilog I in II k tej uredbi.

(b)

Kadar organizacija za zemeljsko oskrbo uporablja skladišče v prostorih aerodroma, ki spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/1139, za skladiščenje in pripravo tovora, ki vsebuje nevarno blago, se izpolnijo vse naslednje zahteve:

(1)	objekt ima jasne vhodne in izhodne tokove ter namenska območja za sprejem nevarnega blaga ter natovarjanje in raztovarjanje paketov in letalskih zabojnikov;

(2)	na voljo je območje za preverjanje z rentgenskimi žarki;

(3)	zagotovljeno je ločevanje nevarnega blaga, glede na njegovo združljivost, in njegovo ločevanje od splošnega tovora v skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami;

(4)	zagotovljeni so ustrezni pogoji za preprečitev morebitne škode na nevarnem blagu;

(5)	prostor za skladiščenje nevarnega blaga je vidno označen, temperatura v njem pa nadzorovana, kadar je to ustrezno;

(6)	na voljo je zbirka orodij za ukrepanje v izrednih razmerah.

ORGH.MGM.220 Programska oprema, ki se uporablja za izvajanje storitev zemeljske oskrbe

Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da je programska oprema, ki jo uporablja za izvajanje storitev zemeljske oskrbe, funkcionalna in ne vpliva negativno na varnost leta. Navedena organizacija zagotovi, da:

(a)	je na voljo rezervni sistem za zagotovitev neprekinjenega delovanja v primeru okvare;

(b)	lahko pooblaščene osebe na zahtevo enostavno dostopajo do podatkov in jih pridobijo;

(c)	so morebitni dokumenti, izdani v zvezi s programsko opremo, v skladu s točko ORGH.DOC.100;

(d)	je osebje usposobljeno in sposobno uporabljati programsko opremo za opravljanje dodeljenih nalog.

PODDEL DEC

IZJAVA

ORGH.DEC.100 Izjava – splošne zahteve

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo pristojnemu organu, kot je opredeljen v točki ORGH.GEN.105, predloži ustrezno izpolnjeno izjavo, vključno s prilogo za vsak aerodrom, na katerem izvaja storitve.

(b)

Če organizacija za zemeljsko oskrbo izvede katero koli od naslednjih sprememb, ki vplivajo na vsebino izjave, o teh spremembah obvesti pristojni organ in predloži spremenjeno izjavo:

(1)	ime organizacije;

(2)	ime in/ali kontaktni podatki odgovornega vodje;

(3)	dodajanje ali odstranjevanje aerodromov, na katerih izvaja storitve zemeljske oskrbe;

(4)	dodajanje ali odstranjevanje storitev zemeljske oskrbe, ki se izvajajo na aerodromu, navedenem v izjavi;

(5)	nov drugi način usklajevanja;

(6)	izvajanje panožnega standarda.

(c)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi skladnost s to uredbo in informacijami iz izjave ter ohranja stalno skladnost pri vseh svojih dejavnostih.

ORGH.DEC.105 Prenehanje izvajanja storitev zemeljske oskrbe

Če organizacija za zemeljsko oskrbo namerava trajno prenehati izvajati storitve zemeljske oskrbe na aerodromu:

(a)	čim prej obvesti operatorja aerodroma in pristojni organ ter zadevne operatorje zrakoplovov v skladu s sporazumom;

(b)	pristojnemu organu predloži zahtevo, da se izjava na datum prenehanja izvajanja storitev odstrani iz registra.

Predhodno obvestilo operatorju aerodroma iz točke (a) se pošlje dovolj vnaprej, kot je določeno v uradnih dogovorih z operatorjem aerodroma, da lahko ta po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za nadaljevanje izvajanja storitev na aerodromu.

Dodatek 1

OBRAZEC IZJAVE

Priloga k izjavi (*)

(*)	Izpolni se posamično za vsak aerodrom, na katerem organizacija izvaja storitve zemeljske oskrbe v skladu s to izjavo.

Priloga št. XXX k Izjavi

za … (1)

… (2)

Opombe:

(1)	Polno ime aerodroma.

(2)	Oznaka ICAO.

(1)	Ime, elektronski naslov in telefonska številka predstavnika organizacije za zemeljsko oskrbo na aerodromu iz te priloge: …

(2)	Ime, elektronski naslov in telefonska številka osebe, odgovorne za upravljanje varnosti na aerodromu iz te priloge (*): …

Opomba:

Ista oseba lahko združuje odgovornosti iz točk 1 in 2 ter je lahko odgovorna za več kot en aerodrom.

Datum začetka operacij na tem aerodromu (*):

…

(*)	Če organizacija na datum začetka uporabe te uredbe že izvaja storitve na tem aerodromu, ta datum pomeni datum predložitve izjave.

Seznam storitev zemeljske oskrbe, ki se izvajajo na aerodromu, na katerega se nanaša ta priloga k izjavi, v skladu s členom 2(2) Delegirane uredbe (EU) 2025/20

Oskrba potnikov (člen 2(2), točka (a)) – navedite:

…

☐

Oskrba potnikov z zmanjšano mobilnostjo (člen 2(2), točka (a)):

☐

Sprejem in odprema prtljage (člen 2(2), točka (b)) – navedite:

…

☐

Oskrba zrakoplovov

Upravljanje opreme za zemeljsko podporo, ki se uporablja za storitve zemeljske oskrbe (člen 2(2), točka (c)(i)):

☐

Oskrba zrakoplovov z gorivom in praznjenje rezervoarjev – storitve oskrbe letal z gorivom (člen 2(2), točka (c)(ii)):

☐

Oskrba toaletnih prostorov na zrakoplovu (člen 2(2), točka (c)(iii)):

☐

Oskrba s pitno vodo na zrakoplovu (člen 2(2), točka (c)(iv)):

☐

Čiščenje zunanjosti zrakoplovov (člen 2(2), točka (c)(v)):

☐

Razledenitev/preprečevanje zaledenitve zrakoplovov (člen 2(2), točka (c)(vi)); navedite tudi, ali se izvaja nadzor nad razledenitvijo/preprečevanjem zaledenitve:

…

☐

Dejavnosti v zvezi z obratom

Dejavnosti v zvezi s prihodom zrakoplova (člen 2(2), točka (d)(i))

☐

Natovarjanje/raztovarjanje zrakoplova (člen 2(2), točka (d)(ii))

☐

Nadzor natovarjanja (člen 2(2), točka (d)(ii))

☐

Dejavnosti v zvezi z odhodom zrakoplova (člen 2(2), točka (d)(iii))

☐

Vleka/potiskanje zrakoplova (člen 2(2), točka (d)(iv)):

Vleka ☐	Potiskanje ☐
Upravljanje vozil	☐
Komunikacija prek slušalk	☐
Smernice spremljevalca ob krilu	☐

☐

Sprejem in odprema tovora in pošte

Sprejem tovora v imenu operatorja zrakoplova (člen 2(2), točka (e)(i))

☐

Končno zlaganje in skladiščenje (člen 2(2), točka (e)(ii))

☐

Končno tehtanje in označevanje letalskih zabojnikov (člen 2(2), točka (e)(iii))

☐

Končni pregledi pred zračnim prevozom (člen 2(2), točka (e)(iv))

☐

Prevoz tovora/pošte po tleh med točko končnega pregleda in zrakoplovom (člen 2(2), točka (e)(v))

☐

Nevarno blago

Oskrba potnikov

☐

Sprejem in odprema prtljage

☐

Sprejem nevarnega blaga kot tovora

☐

Ravnanje z nevarnim blagom kot tovorom

☐

PODDEL DOC

DOKUMENTI IN EVIDENCE

ORGH.DOC.100 Sistema za vodenje dokumentov in evidenc

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi sistem za vodenje dokumentov in sistem za vodenje evidenc.

(b)

Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da so vsi dokumenti in evidence ter vse povezane spremembe dostopni osebju organizacije za zemeljsko oskrbo za namene opravljanja nalog, na zahtevo pa tudi organom ali drugim subjektom za namene presoje ali pregleda. Evidence je mogoče enostavno izslediti in pridobiti v celotnem zahtevanem obdobju hrambe.

(c)	Dokumenti in evidence se hranijo in zavarujejo, da se zagotovi zaščita pred poškodbami, spremembami in krajo.

(d)	Dokumenti in evidence so lahko berljivi ne glede na svojo obliko. Organizacija za zemeljsko oskrbo v svoji dokumentaciji navede način odstranitve ali izbrisa dokumentov in evidenc.

ORGH.DOC.105 Vodenje evidenc

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo hrani evidence v skladu z nacionalnimi zahtevami držav članic, v katerih izvaja storitve.

(b)

Ne glede na točko (a) organizacija za zemeljsko oskrbo hrani naslednje evidence, kot sledi ali v skladu z drugimi zahtevami, ki se uporabljajo, odvisno od tega, katero obdobje je daljše:

(1)	izjavo organizacije za zemeljsko oskrbo in druge načine usklajevanja, ki se uporabljajo, v obdobju veljavnosti izjave;

(2)	pisne dogovore z drugimi organizacijami, kot so operatorji zrakoplovov in operatorji aerodromov, za varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe, dokler taki dogovori veljajo;

(3)	priročnik za zemeljsko oskrbo in vse druge operativne postopke, postopke in navodila operatorja aerodroma ter postopke in navodila operatorja zrakoplova, dokler jih organizacija za zemeljsko oskrbo uporablja na zadevnem aerodromu ali za navedenega operatorja zrakoplova;

(4)	poročila o presoji varnosti, vključno s poročili o preiskavah nesreč in resnih incidentov, v celotnem obdobju delovanja organizacije za zemeljsko oskrbo;

(5)	potrdila o usposabljanju osebja, kvalifikacije in po potrebi zdravstveno dokumentacijo, dovoljenje za vožnjo na ploščadi ali zapis o njegovem odvzemu ali preklicu najmanj 24 mesecev po koncu zaposlitve osebe;

(6)	dovoljenja za vozila in opremo za zemeljsko podporo, načrt preventivnega vzdrževanja in evidence o vzdrževanju najmanj 24 mesecev po umiku vozila iz obratovanja;

(7)	dokumente za pripravo in oskrbo leta 3 mesece.

ORGH.DOC.110 Priročnik za zemeljsko oskrbo

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo v svoj priročnik za zemeljsko oskrbo vključi naslednje elemente:

(1)	vsa potrebna navodila, informacije in postopke za varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe, prilagojena operativnemu in lokalnemu okviru ter varnostnemu tveganju na posameznem aerodromu;

(2)	operativne postopke, ki jih zagotovijo operatorji zrakoplovov, za katere organizacija za zemeljsko oskrbo izvaja storitve;

(3)	postopke na aerodromu, ki jih zagotovi operator aerodroma, za zagotovitev izpolnjevanja zahtev aerodroma, ki se uporabljajo za organizacijo za zemeljsko oskrbo;

(4)	naloge in odgovornosti osebja za zemeljsko oskrbo;

(5)	sistem upravljanja organizacije za zemeljsko oskrbo;

(6)	postopek organizacije za zemeljsko oskrbo za upravljanje sprememb;

(7)	program usposabljanja osebja organizacije, vključenega v dejavnosti zemeljske oskrbe;

(8)	program vzdrževanja opreme za zemeljsko podporo;

(9)	morebitne druge naloge v okviru storitev zemeljske oskrbe, navedene v izjavi organizacije za zemeljsko oskrbo.

(b)	Priročnik za zemeljsko oskrbo je lahko sestavljen iz vrste ločenih dokumentov, ki so med seboj povezani z navzkrižnimi sklici.

(c)	Operatorji aerodromov in operatorji zrakoplovov, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe, lahko elemente zemeljske oskrbe vključijo v svoje obstoječe priročnike.

(d)

Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se v priročniku za zemeljsko oskrbo pravilno in pravočasno upoštevajo vse informacije, pridobljene iz drugih nadzorovanih dokumentov, kot so tisti iz točk (a)(2) in (3), ali drugih dokumentov, ki so pomembni za varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe, ter vse njihove spremembe.

(e)

Organizacija za zemeljsko oskrbo v zvezi s priročnikom za zemeljsko oskrbo zagotovi:

(1)	da ga v celoti ali njegove dele odobrijo odgovorne osebe, ki jih določi organizacija za zemeljsko oskrbo, in da obstajajo dokazila o tej odobritvi;

(2)	da je enostavno berljiv in organiziran na način, ki omogoča lažjo pripravo, uporabo in revizijo;

(3)

da je v celoti enostavno dostopen ali da so njegovi deli enostavno dostopni osebju organizacije za zemeljsko oskrbo in tretjim organizacijam, kot je ustrezno za njihove naloge in odgovornosti, ter da se osebju zagotovijo navodila o tem, kako dostopati do delov, ki so zanj pomembni, in kje so na voljo;

(4)	da so priročnik in njegove zadnje spremembe pristojnemu organu pravočasno na voljo pred pregledom ali presojo.

(f)

Organizacija za zemeljsko oskrbo:

(1)	redno pregleduje vsebino priročnika za zemeljsko oskrbo ter zagotavlja, da je posodobljen in se po potrebi spremeni;

(2)	zagotovi, da je osebje, ki uporablja priročnik, obveščeno o postopkih za spremembo in razdeljevanje priročnika za zemeljsko oskrbo ter da jih razume;

(3)	razvije in izvaja postopek za upravljanje in nadzor zaporednih različic priročnika za zemeljsko oskrbo ter zagotovi, da je razviden iz priročnika;

(4)	odstrani ali jasno označi zastarele dele;

(5)	vključi vse spremembe in revizije, ki jih zahtevajo pristojni organ, operatorji zrakoplovov, za katere organizacija za zemeljsko oskrbo izvaja storitve, ali operator aerodroma ali ki so potrebne zaradi sprememb delovanja navedene organizacije;

(6)	zadevnemu osebju brez odlašanja posreduje operativna navodila in njihove spremembe ter vse druge ustrezne informacije.

(g)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se delovna navodila in operativni postopki ujemajo z ustreznimi deli priročnika za zemeljsko oskrbo ter so napisani ali sporočeni v jeziku in na način, ki ju zadevno osebje lahko razume.

PODDEL TRG

USPOSABLJANJE OSEBJA ZA ZEMELJSKO OSKRBO

ORGH.TRG.100 Program usposabljanja in ocenjevanja

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo v okviru svojega sistema upravljanja razvije in uvede program usposabljanja in ocenjevanja za svoje osebje, da zagotovi, da to osebje pridobi potrebno usposobljenost za opravljanje svojih nalog v skladu s standardi in cilji, določenimi v skladu s točko ORGH.GEN.110(c), ter da zagotovi stalno usposobljenost osebja.

(b)

Program usposabljanja in ocenjevanja:

(1)	določa standarde in cilje usposabljanja na podlagi specifičnih nalog in dolžnosti za posamezne funkcije zemeljske oskrbe, operativnih postopkov, operativnega okvira ter nevarnosti in povezanih varnostnih tveganj, značilnih za posamezne funkcije zemeljske oskrbe;

(2)	zagotovi zahtevano raven usposobljenosti in razvije program usposabljanja za njeno doseganje;

(3)	vključuje analizo potreb po usposabljanju, ki se izvede pred vpisom posameznika na začetno usposabljanje; ta korak se uporabi za priznavanje morebitnega predhodnega usposabljanja, ki ga je posameznik opravil, kadar je to pomembno za dodeljeno funkcijo in naloge;

(4)

zajema znanje, spretnosti in odnose, ki ustrezajo splošnim in specifičnim nalogam za posamezne funkcije zemeljske oskrbe, kot sledi:

(i)	komponenta znanja temelji na standardnih operativnih postopkih v zvezi s funkcijo zemeljske oskrbe, postopkih operatorja zrakoplova, ustreznih vidikih postopkov na aerodromu in po potrebi na operacijah v neugodnih vremenskih razmerah, pozimi in ponoči;

(ii)	komponenta spretnosti se nanaša na tehnične in človeške spretnosti za zagotovitev, da posameznik pridobi praktične sposobnosti za pravilno opravljanje nalog, ki so specifične za njegovo vlogo, pri razvoju spretnosti pa se upoštevajo tudi postopki, specifični za operatorja;

(iii)

cilj komponente odnosa je pripraviti posameznika za varno in učinkovito opravljanje nalog z razumevanjem in pripravljenostjo, da prispeva k ohranjanju visoke ravni varnosti delovanja;

(5)	določa postopek za ocenjevanje dosežene ravni usposobljenosti v zvezi s komponentami iz točk 2, 3 in 4 ob koncu usposabljanja;

(6)	zajema začetno usposabljanje, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu, in usposabljanje za stalno usposobljenost.

(c)

Program usposabljanja in ocenjevanja ob upoštevanju nalog in odgovornosti, specifičnih za posamezne funkcije, zajema naslednje elemente:

(1)	osnovno znanje na področju letalstva;

(2)	specifično usposabljanje za posamezne vrste dejavnosti zemeljske oskrbe;

(3)	sistem upravljanja varnosti organizacije in elemente upravljanja varnosti;

(4)	varnost na nadzorovanem delu aerodroma in delo v bližini zrakoplova, vključno z nevarnostmi, ki jih predstavljajo drugi operatorji na ploščadi;

(5)	upravljanje opreme za zemeljsko podporo in vseh naprav, objektov ali opreme, ki jih operator aerodroma zagotovi za izvajanje storitev zemeljske oskrbe;

(6)	človeške dejavnike;

(7)	postopek obrata;

(8)	poročanje o varnostnih dogodkih;

(9)	nevarno blago;

(10)	operativne postopke operatorjev zrakoplovov, ki so pomembni za dodeljeno specifično funkcijo zemeljske oskrbe;

(11)	lokalne operativne postopke in programe operatorjev aerodromov, pomembne za specifično funkcijo zemeljske oskrbe;

(12)	morebitno drugo usposabljanje, ki se zahteva v skladu z drugimi določbami iz Uredbe (EU) št. 139/2014, Uredbe (EU) št. 965/2012 ali Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 (2), ki se uporabljajo.

(d)

Organizacija za zemeljsko oskrbo v okviru svojega programa usposabljanja in ocenjevanja zagotovi stalno usposobljenost članov osebja z ohranjanjem njihovega znanja, spretnosti in odnosa na ravni, potrebni, da lahko opravljajo naloge v skladu s standardi in cilji, ki jih organizacija za zemeljsko oskrbo določi v skladu s točko ORGH.GEN.110(c). V ta namen izvaja vrste usposabljanja iz točk (e) do (h), pri čemer se vsako usposabljanje zaključi s fazo ocenjevanja.

(e)	Periodično usposabljanje se izvaja vsaj vsakih 36 mesecev. Opravi se lahko kadar koli v zadnjih treh koledarskih mesecih intervala, novo obdobje pa se nato lahko začne na datum zaključka zadnjega periodičnega usposabljanja.

(f)

Osvežitveno usposabljanje se izvede, če posameznik ne more dokazati zahtevane usposobljenosti za dodeljeno funkcijo ali če tri do 12 zaporednih mesecev ni opravljal nalog v okviru dodeljene funkcije. Vsebina in oblika osvežitvenega usposabljanja se prilagodita dolžini premora. Osvežitveno usposabljanje se lahko izvaja tudi kot oblika sezonskih sprememb dejavnosti.

Izpopolnjevanje se izvaja kot podkategorija osvežitvenega usposabljanja v katerem koli od naslednjih primerov:

(1)	posamezniku se dodelijo nove naloge ali nova funkcija zemeljske oskrbe;

(2)	uvedejo se spremembe predpisov, ki neposredno vplivajo na izvajanje nalog;

(3)	uvedejo se novi procesi, postopki ali spremembe operativnega okolja.

(g)

Usposabljanje za prekvalifikacijo posameznika se izvede, kadar se med vsakodnevnimi operacijami ugotovijo vrzeli v posameznikovi uspešnosti ali če posameznik 12 do 24 zaporednih mesecev ni opravljal nalog v okviru dodeljene funkcije. Vključuje usposabljanje o ugotovljenih vrzelih v uspešnosti in oceno usposobljenosti.

(h)	Preusposabljanje v skladu s programom začetnega usposabljanja se izvede, če posameznik več kot 24 zaporednih mesecev ni opravljal nalog v okviru dodeljene funkcije.

(i)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da so osebe, ki izvajajo usposabljanje in ocenjevanje, usposobljene za predmet pouka ter imajo spretnosti za učinkovito izvajanje usposabljanja in ocenjevanja.

(j)	Program usposabljanja in ocenjevanja se vključi v priročnik organizacije za zemeljsko oskrbo ter se redno pregleduje zaradi izboljšav.

ORGH.TRG.105 Dodatne zahteve v zvezi z usposabljanjem

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se za izvajanje usposabljanja in ocenjevanja uporabljajo ustrezni objekti in naprave, sredstva, oprema in orodja.

(b)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da je učno gradivo na voljo v jeziku, ki ga zadevno osebje za zemeljsko oskrbo razume.

(c)

Organizacija za zemeljsko oskrbo vodi evidence o usposabljanju in ocenjevanjih ter povezanih kvalifikacijah. Posamezniku na zahtevo predloži kopijo takih evidenc. Take evidence vključujejo naslednje podatke:

(1)	ime organizacije delodajalke ali organizacije, ki izvaja usposabljanje, kadar usposabljanje izvaja tretja oseba;

(2)	ime usposabljanja;

(3)	ciljne kompetence usposabljanja;

(4)	povzetek obravnavanih tem;

(5)	dosežene kompetence in po potrebi ocena ali uspešnost pri ocenjevanju;

(6)	datum zaključka usposabljanja in ocenjevanja.

ORGH.TRG.110 Usposabljanje za nevarno blago

(a)

Organizacije za zemeljsko oskrbo, vključno s tistimi, ki ne ravnajo z nevarnim blagom, za osebje za zemeljsko oskrbo izvajajo in vzdržujejo program usposabljanja za nevarno blago, ki ustreza njihovim funkcijam in odgovornostim ter vključuje odkrivanje neprijavljenega ali napačno prijavljenega nevarnega blaga ter poročanje o dogodkih, povezanih z nevarnim blagom, v skladu s točko GH.OPS.020, Prilogo 18 k Čikaški konvenciji in tehničnimi navodili ICAO.

(b)	Osebju se zagotovi tudi usposabljanje o specifičnih postopkih v zvezi z nevarnim blagom, ki jih uporabljajo operatorji zrakoplovov, za katere organizacija za zemeljsko oskrbo izvaja storitve sprejema in odpreme nevarnega blaga.

(c)	Periodično usposabljanje za nevarno blago se izvaja vsaj vsakih 24 mesecev.

(d)

Osebje organizacije za zemeljsko oskrbo, ki opravlja katero koli od naslednjih funkcij, je izvzeto iz skladnosti s točko (a):

(1)	oskrbo zrakoplovov z gorivom in praznjenje rezervoarja;

(2)	oskrbo toaletnih prostorov na zrakoplovu;

(3)	oskrbo s pitno vodo;

(4)	čiščenje zunanjosti zrakoplovov;

(5)	razledenitev in preprečevanje zaledenitve zrakoplovov;

(6)	vleko ali potiskanje zrakoplova.

PODDEL GSE

OPREMA ZA ZEMELJSKO PODPORO

ORGH.GSE.100 Oprema za zemeljsko podporo – splošne zahteve

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo ima v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavljen postopek, s katerim v zvezi z opremo za zemeljsko podporo, ki se uporablja za izvajanje storitev zemeljske oskrbe, zagotovi, da:

(1)	se pregleda pred prvo uporabo v obratovanju ali pred začetkom sezonskega obratovanja;

(2)	je uporabna in v dobrem stanju, da ne bi povzročila poškodb oseb ali škode na zrakoplovu ali drugi opremi ali premoženju;

(3)	se upravlja v skladu z navodili za uporabo in konstrukcijskimi parametri opreme;

(4)	se uporablja samo za namene, za katere je izdelana;

(5)	ustreza tipu zrakoplova, za katerega se uporablja;

(6)	se vzdržuje v skladu s programom vzdrževanja in navodili organizacije za zemeljsko oskrbo ob ustreznem upoštevanju najmanjšega možnega vpliva na okolje.

(b)

Za namene točke (a) organizacija za zemeljsko oskrbo:

(1)	vzpostavi in izvaja ustrezne postopke in navodila za varno upravljanje opreme za zemeljsko podporo;

(2)	vzpostavi načine za zagotavljanje prejemanja servisnih biltenov, najnovejših informacij o servisiranju, odpoklicev in drugih obvestil v zvezi z varnostjo in uporabo opreme, ki jih izdajo proizvajalec in/ali organi, ter za ustrezno ukrepanje v zvezi z njimi;

(3)

zagotovi, da ima osebje, ki upravlja opremo za zemeljsko podporo, veljavno vozniško dovoljenje in katero koli drugo dovoljenje, potrebno za upravljanje specializiranih vozil, in da mu je operator aerodroma izdal dovoljenje za vožnjo na ploščadi ter da je ustrezno usposobljeno in ohranja svojo usposobljenost;

(4)	izpolnjuje zahteve programa vzdrževanja iz točke ORGH.GSE.105;

(5)

zagotovi naslednje, kadar storitve vzdrževanja opreme za zemeljsko podporo odda v zunanje izvajanje:

(i)	vzdrževanje se izvaja v skladu z navodili in specifikacijami proizvajalca opreme, ki zajemajo navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju, odpravljanje napak in postopke pregleda;

(ii)	da ji zunanje podjetje za vzdrževanje opreme za zemeljsko podporo predloži dokazila o vzdrževanju navedene opreme;

(6)	izpolnjuje veljavne konstrukcijske in proizvodne standarde za opremo za zemeljsko podporo, ki se uporablja.

(c)

Kadar operator aerodroma zagotovi opremo, objekte ali naprave za izvajanje storitev zemeljske oskrbe, kot so objekti in naprave za razledenitev, centraliziran sistem za sprejem in odpremo prtljage ter mostovi za vkrcavanje potnikov, operator aerodroma in uporabniki take opreme, objektov ali naprav čim prej pojasnijo in dokumentirajo naslednje vidike:

(1)	odgovornost za njihovo vzdrževanje;

(2)	odgovornost za njihovo upravljanje;

(3)	odgovornost za usposabljanje osebja v zvezi z upravljanjem takšne opreme, objektov ali naprav.

ORGH.GSE.105 Program vzdrževanja opreme za zemeljsko podporo

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi in izvaja program vzdrževanja za vzdrževanje sistemov in opreme, potrebnih za izvajanje storitev zemeljske oskrbe, v stanju, v katerem ne ogrožajo varnosti oseb, zrakoplovov in drugih vozil ali opreme ter redne učinkovitosti operacij. Navedena organizacija zagotovi:

(1)	izvajanje programa vzdrževanja za svoja vozila in opremo, ki delujejo na območju gibanja in drugih operativnih območjih na aerodromu;

(2)	vzpostavitev postopkov za izvajanje programa vzdrževanja;

(3)	da se vzdrževanje izvaja v ustreznih delavnicah, da ga izvaja usposobljeno osebje in da se izvaja v skladu z navodili proizvajalca, če teh ni, pa v skladu z navodili lastnika ali osebe, ki oddaja opremo za zemeljsko podporo v zakup;

(4)	učinkovito izvajanje programa vzdrževanja z uporabo ustreznih in primernih sredstev ter objektov in naprav, tudi kadar se storitve vzdrževanja oddajo v zunanje izvajanje;

(5)	da se neuporabna vozila in oprema za zemeljsko podporo jasno označijo kot „nedelujoča“, se ne uporabljajo za operacije in se nemudoma premestijo na namenska območja za vzdrževanje ali skladiščenje za popravila;

(6)	pripravo načrta pregledov za preventivno vzdrževanje, kadar je primerno;

(7)	vodenje evidenc o vzdrževanju za vsako vozilo in opremo za zemeljsko podporo.

(b)

Program vzdrževanja ustreza pogostosti in posebnim pogojem uporabe posameznega kosa opreme za zemeljsko podporo. Vključuje vsaj:

(1)	postopek pregleda in poročanja o napakah;

(2)	dokazilo, da je bila oprema za zemeljsko podporo preverjena, preden je bila ponovno dana v uporabo.

(c)	V programu vzdrževanja se upoštevajo načela človeških dejavnikov.

(d)	Program vzdrževanja zagotavlja skladnost z določenim servisnim intervalom v celotni življenjski dobi opreme za zemeljsko podporo.

(e)	Kadar vzdrževanje opreme za zemeljsko podporo izvajajo druge organizacije, s katerimi je bil sklenjen dogovor o združevanju opreme ali najemu, organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da je odgovornost za vzdrževanje dokumentirana.

ORGH.GSE.110 Združevanje opreme za zemeljsko podporo

(a)

Kadar opremo za zemeljsko podporo zagotovi operator aerodroma ali druga organizacija na aerodromu, lahko organizacija za zemeljsko oskrbo z drugimi organizacijami, ki izvajajo storitve zemeljske oskrbe na zadevnem aerodromu, po potrebi sklene dogovor o združevanju opreme za zemeljsko podporo. Operator aerodroma je vedno obveščen o takem dogovoru.

(b)

V primeru združevanja opreme za zemeljsko podporo organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da posebni dogovor z organizacijo, ki zagotavlja opremo za zemeljsko podporo, izpolnjuje zahteve iz tega poddela in zahteve, ki se uporabljajo za pogodbene storitve v okviru te uredbe, vključno z zagotavljanjem usposabljanja osebja za upravljanje navedene opreme, operativnih postopkov za uporabo navedene opreme in programa vzdrževanja navedene opreme.

(c)

Organizacija za zemeljsko oskrbo učinkovito izvaja varnostne zahteve, določene v okviru dogovora o združevanju opreme za zemeljsko podporo. Zagotovi, da raven varnosti ni nižja od standardov, ki jih je določila s svojim sistemom upravljanja varnosti. V tem primeru lahko skupaj z drugimi organizacijami, s katerimi je bil sklenjen dogovor, zahteva pregled varnostnih zahtev iz dogovora o združevanju opreme za zemeljsko podporo.

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1645 z dne 14. julija 2022 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za obvladovanje tveganj za informacijsko varnost, ki lahko vplivajo na varnost v letalstvu, za organizacije, zajete v uredbah Komisije (EU) št. 748/2012 in (EU) št. 139/2014, ter o spremembi uredb Komisije (EU) št. 748/2012 in (EU) št. 139/2014 (UL L 248, 26.9.2022, str. 18, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg_del/2022/1645/oj).

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2012/923/oj).

PRILOGA II

ODGOVORNOSTI ORGANIZACIJ ZA ZEMELJSKO OSKRBO V ZVEZI Z OPERATIVNIMI POSTOPKI ZA STORITVE ZEMELJSKE OSKRBE

(DEL GH.OPS)

GH.OPS.005 Splošne odgovornosti za izvajanje storitev zemeljske oskrbe

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo za vse dejavnosti zemeljske oskrbe, ki jih izvaja, zagotovi, da:

(1)	se operativni postopki in navodila, ki jih zagotovi operator zrakoplova in po potrebi operator aerodroma, pravilno izvajajo;

(2)	je na voljo dovolj osebja za varno opravljanje dodeljenih nalog;

(3)	se osebje, ki opravlja dejavnosti zemeljske oskrbe, usposablja in je usposobljeno za opravljanje dodeljenih nalog;

(4)	se vsaka oprema, ki se uporablja za dejavnosti zemeljske oskrbe, upravlja in vzdržuje v skladu s poddelom ORGH.GSE.

(b)

V skladu s Prilogo VII, točka 4.1(c), k Uredbi (EU) 2018/1139 organizacija za zemeljsko oskrbo izvaja storitve v skladu z navodili in postopki operatorja zrakoplova. Vendar lahko organizacija za zemeljsko oskrbo uporabi svoje operativne postopke v katerem koli od naslednjih primerov:

(1)	če se o tem dogovori z operatorjem zrakoplova in se ta s tem strinja;

(2)	če operator zrakoplova ne zagotovi nobenih operativnih postopkov.

(c)

Če se navodila in postopki, ki jih zagotovi operator zrakoplova, razlikujejo od operativnih postopkov organizacije za zemeljsko oskrbo, prevladajo postopki operatorja zrakoplova. Organizacija za zemeljsko oskrbo vse razlike, ki lahko vplivajo na varnost zrakoplova, njegovih potnikov ali osebja za zemeljsko oskrbo, takoj, ko se ugotovijo, obravnava skupaj z operatorjem zrakoplova in z njim ugotovi, ali se lahko namesto tega uporabijo operativni postopki organizacije za zemeljsko oskrbo.

(d)

Operativni postopki organizacije za zemeljsko oskrbo:

(1)	po potrebi zajemajo vse storitve iz člena 2(2) te uredbe, ki se izvajajo;

(2)	ustrezajo tipu zrakoplova in operativnemu okviru;

(3)	zagotavljajo, da se dejavnosti oskrbe zrakoplovov izvajajo tako, da je tveganje škode na zrakoplovu ali drugih vozilih na tleh ter poškodb osebja in potnikov čim manjše ter da varnost letenja ni ogrožena.

(e)

V skladu s Prilogo VII, točka 4.1(b), k Uredbi (EU) 2018/1139 organizacija za zemeljsko oskrbo v obsegu, ustreznem za dejavnosti, ki jih izvaja, ravna v skladu s postopki, ki ji jih zagotovi operator aerodroma v zvezi z naslednjimi operativnimi vidiki iz Uredbe (EU) št. 139/2014:

(1)	programom nadzora nad tujimi predmeti in delci;

(2)	izdajanjem dovoljenj za voznike in vozila ter njihovimi operacijami;

(3)	vleko zrakoplovov;

(4)	komunikacijo med vozili in službami za kontrolo zračnega prometa (ATC);

(5)	nadzorom nad pešci;

(6)	kakovostjo goriva in varnostjo ploščadi med oskrbo zrakoplova z gorivom/praznjenjem rezervoarja;

(7)	operacijami v zimskih razmerah;

(8)	nočnimi operacijami;

(9)	operacijami v neugodnih vremenskih razmerah;

(10)	označevanjem in osvetlitvijo vozil in drugih mobilnih predmetov;

(11)	prihodom zrakoplova in njegovim odhodom s postajališča;

(12)	informacijami za organizacije, ki delujejo na ploščadi;

(13)	opozarjanjem služb za ukrepanje v nujnih primerih;

(14)	previdnostnimi ukrepi v zvezi s pišem reaktivnega motorja;

(15)	odsevnimi oblačili.

(f)

Postopki operatorja aerodroma, ki zajemajo elemente iz točke (e), prevladajo nad postopki organizacije za zemeljsko oskrbo ali operatorja zrakoplova z istim področjem uporabe. Organizacija za zemeljsko oskrbo vsa nasprotujoča si navodila ali postopke takoj, ko se ugotovijo, obravnava skupaj z operatorjem aerodroma.

(g)

Brez poseganja v točke (a) do (f) se lahko organizacija za zemeljsko oskrbo za zagotovitev, da varnost zrakoplova in oseb na tleh med izvajanjem storitev zemeljske oskrbe ni ogrožena, odloči, da bo uporabljala strožje operativne postopke, ki temeljijo na postopkih in navodilih operatorja zrakoplova ali operatorja aerodroma, če meni, da so zaradi lokalnega operativnega okvira potrebni dodatni varnostni ukrepi. Ti dodatni varnostni elementi se dokumentirajo in sporočijo zadevnim operatorjem zrakoplovov ali operatorjem aerodromov, kot je ustrezno.

(h)

Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da je članom njenega osebja v skladu z njihovimi nalogami na voljo izvod ustreznih operativnih navodil in postopkov, ki se jim sporočijo na način, s katerim se zagotovi njihovo razumevanje. Poleg tega zagotovi, da lahko člani njenega osebja razumejo navodila in postopke operatorja aerodroma in/ali pristojnih organov, ki se morda zagotovijo samo v nacionalnem jeziku, ter da lahko ravnajo v skladu z njimi.

GH.OPS.010 Povezave z drugimi organizacijami

Organizacija za zemeljsko oskrbo ima v okviru svojega sistema upravljanja postopek za opredelitev povezav z operatorjem aerodroma in operatorji zrakoplovov, za katere izvaja storitve. Postopek za obravnavo povezav:

(a)	zajema specifične operativne postopke operatorja zrakoplova, lokalno okolje aerodroma, varnostne postopke in/ali operativne omejitve na podlagi presoje varnostnega tveganja in v dogovoru z vsemi ustreznimi deležniki;

(b)	ob usklajevanju z operatorjem aerodroma zagotavlja, da so ustrezni deli sistema upravljanja varnosti združljivi in se dopolnjujejo z deli sistema upravljanja varnosti operatorja aerodroma iz točke ADR.OR.D.025 in operatorja zrakoplova;

(c)	zagotavlja redno medsebojno komunikacijo in izmenjavo informacij, pomembnih za varnost, z organizacijami, na katere vplivajo dejavnosti zemeljske oskrbe, kadar je ustrezno.

GH.OPS.020 Sprejem in odprema nevarnega blaga

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se sprejem in odprema nevarnega blaga vselej izvajata v skladu z ustreznimi določbami Priloge 18 k Čikaški konvenciji in tehničnimi navodili ICAO v zvezi z navedeno prilogo ter navodili in postopki operatorja zrakoplova.

(b)	Organizacije za zemeljsko oskrbo, ki niso vključene v sprejem in odpremo nevarnega blaga, blago, ki vsebuje skrito ali neprijavljeno nevarno blago, zavrnejo in o odkritju neprijavljenega ali napačno prijavljenega nevarnega blaga poročajo v skladu s točko ORGH.GEN.160(b)(2).

(c)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da ima osebje, ki sodeluje pri sprejemu in odpremi nevarnega blaga, dostop do različic, specifičnih za operatorje zrakoplovov, za katere se izvajajo storitve, in jih uporablja.

GH.OPS.025 Prevoz potnikov in članov posadke po tleh, ki ga opravlja operator aerodroma

Kadar operator aerodroma v okviru izjeme iz člena 2(3)(h) ali (j) te uredbe opravlja storitve prevoza potnikov in članov posadke po tleh z lastnim osebjem kot eno storitev ali skupaj z oskrbo potnikov z omejeno mobilnostjo, izpolnjuje naslednje zahteve iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi:

(a)	poddel ORGH.GSE;

(b)	točka GH.OPS.300;

(c)	točka GH.OPS.305.

GH.OPS.030 Skupni jezik

Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se lahko člani njenega osebja pri opravljanju vsakodnevnih operativnih nalog učinkovito sporazumevajo v jezikih ali znakih z roko, ki jih razumejo člani ali ki jih lahko razume osebje aerodroma ali letalska posadka, odvisno od dodeljenih funkcij članov osebja organizacije.

PODDEL 1

OSKRBA POTNIKOV

GH.OPS.100 Oskrba potnikov – splošne zahteve

(a)

Postopki za oskrbo potnikov, ki jih določi organizacija za zemeljsko oskrbo, zajemajo varnostna tveganja, povezana z naslednjimi dejavnostmi, vključno s prevozom nevarnega blaga v potniški prtljagi ali pri potniku:

(1)	sprejemom potnikov in prtljage ter prenosom podatkov za nadzor obremenitve;

(2)	oskrbo posebnih kategorij potnikov, vključno s potniki z zmanjšano mobilnostjo;

(3)	vkrcanjem potnikov;

(4)	izkrcanjem potnikov, po potrebi tudi oskrbo tranzitnih in transfernih potnikov;

(5)	prestopom ali tranzitom potnikov.

(b)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se med vkrcanjem in izkrcanjem potnikov upoštevajo zahteve aerodroma v zvezi z nadzorom nad pešci.

GH.OPS.105 Nadzor nad potniki na ploščadi

(a)

Pri dostopu potnikov do ploščadi ali katerega koli drugega operativnega območja se upoštevajo zahteve, ki se uporabljajo glede nadzora nad pešci iz Uredbe (EU) št. 139/2014. Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se potniki ne gibajo zunaj jasno določenega/označenega območja ali poti za prehod med terminalom aerodroma in zrakoplovom ter ne prečkajo označenih nevarnih območij zrakoplova.

(b)

Organizacija za zemeljsko oskrbo uporablja navodila in postopke operatorja zrakoplova, razen če se z operatorjem zrakoplova dogovori drugače. Kadar se za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov uporabljajo stopnice za potnike ali mostovi za vkrcavanje potnikov, operativni postopki zajemajo varnost potnikov med vkrcavanjem in izkrcavanjem.

GH.OPS.110 Oskrba potnikov z omejeno mobilnostjo, ki jo izvaja operator aerodroma

Kadar operator aerodroma v okviru izjeme iz člena 2(3)(h) ali (j) te uredbe opravlja storitve oskrbe potnikov z omejeno mobilnostjo z lastnim osebjem kot eno storitev ali skupaj s prevozom potnikov in članov posadke po tleh, izpolnjuje naslednje zahteve iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi:

(a)	poddel ORGH.GSE;

(b)	točko GH.OPS.100(a)(2), ki se uporablja za navedene potnike;

(c)	točko GH.OPS.305 o upravljanju opreme za zemeljsko podporo.

PODDEL 2

SPREJEM IN ODPREMA PRTLJAGE

GH.OPS.200 Sprejem in odprema prtljage – splošne zahteve

(a)

Varnostni postopki za sprejem in odpremo prtljage zajemajo naslednje faze, odvisno od obsega operacij organizacije za zemeljsko oskrbo:

(1)	identifikacijo prtljage;

(2)	razvrščanje prtljage;

(3)	zlaganje prtljage, pripravo na odhod ali transfer;

(4)	prihod in prevzem prtljage.

(b)	Sprejem in odprema nevarnega blaga v prtljagi se izvajata v skladu s Prilogo 18 k Čikaški konvenciji in tehničnimi navodili ICAO v zvezi z navedeno prilogo ter postopki in navodili operatorja zrakoplova v zvezi z nevarnim blagom v potniški prtljagi.

(c)	Organizacija za zemeljsko oskrbo upošteva vse dodatne postopke na aerodromu, odvisno od centralizirane infrastrukture, ki jo operator aerodroma zagotavlja za sprejem in odpremo prtljage.

(d)	Organizacija za zemeljsko oskrbo osebju, ki sodeluje pri sprejemu in odpremi prtljage, zagotovi varnostno usposabljanje, ustrezno za naloge osebja, in zagotovi, da navedeno osebje razume posledice svoje uspešnosti za varnost letenja.

PODDEL 3

OSKRBA ZRAKOPLOVOV

GH.OPS.300 Varnost na ploščadi

Organizacija za zemeljsko oskrbo poleg postopkov operatorja aerodroma, ki se uporabljajo zanjo kot uporabnika aerodroma, izvaja operativne postopke za upoštevanje varnostnih tveganj pri delu v bližini zrakoplova in na varnostnem območju nadzorovanega dela aerodroma, kot sledi:

(a)

postopke operatorja aerodroma v zvezi z naslednjimi dejavnostmi:

(1)	hojo in vožnjo na območjih nadzorovanega dela aerodroma;

(2)	programom v zvezi s tujimi predmeti in delci;

(3)	vožnjo na območju gibanja;

(4)	operacijami v neugodnih vremenskih razmerah, pozimi ali ponoči;

(b)

operativne postopke organizacije za zemeljsko oskrbo v zvezi z naslednjimi dejavnostmi:

(1)	delom na ploščadi in v bližini zrakoplova ter varnostjo na ploščadi;

(2)	pregledom zunanjosti zrakoplova in sosednjih območij nadzorovanega dela aerodroma, kot je ustrezno, pred prihodom in odhodom zrakoplova;

(3)

delom v bližini zrakoplova, pri čemer se uporabljajo naslednja načela:

(i)	tik pred zagonom ali med delovanjem motorjev zrakoplova na nevarnih območjih zrakoplova ni nobenih oseb in vozil;

(ii)	osebje, ki ni potrebno za pomoč pri prihodu in odhodu zrakoplova, se ne približuje zrakoplovu, ko motorji delujejo in so prižgane opozorilne bliskavice;

(iii)

postopek vključuje načela človeških dejavnikov;

(4)	pravilno namestitvijo opreme za zemeljsko podporo okoli zrakoplova za njegovo oskrbo ter vkrcanje in izkrcanje potnikov;

(5)

eno od naslednjih, odvisno od odgovornosti, dodeljenih organizaciji:

(i)	priprava in izvajanje načrta za obrat zrakoplova, da se zagotovita koordinacija in varnost vseh dejavnosti zemeljske oskrbe, ki se izvajajo na zrakoplovu med obratom. To vključuje vsaj opis faz ter nalog in odgovornosti, potrebnih za prihod zrakoplova, njegovo oskrbo in odhod;

(ii)	opis svojih nalog in odgovornosti med obratom zrakoplova, kadar načrt za obrat zrakoplova pripravi druga organizacija;

(c)	operativni postopki iz točke (b) se prilagodijo operativnemu okviru aerodroma ter njegovim posebnim geografskim in vremenskim razmeram.

GH.OPS.305 Splošne zahteve za upravljanje opreme za zemeljsko podporo

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo izvaja postopke za varno upravljanje opreme za zemeljsko podporo s specifičnimi varnostnimi ukrepi za obravnavanje tveganja pri približevanju, namestitvi, zaviranju, manevriranju, parkiranju opreme, umiku navedene opreme stran od zrakoplova in z območja oskrbe zrakoplova, vključno z opremo, ki se uporablja za prevoz potnikov z zmanjšano mobilnostjo po tleh, zavarovanju navedene opreme, kadar ni v uporabi, in parkiranju na označenih območjih.

(b)	Pri vožnji opreme za zemeljsko podporo na ploščadi in območju gibanja se upoštevajo postopki na aerodromu, oblikovani v skladu z veljavnimi zahtevami iz Priloge IV (ADR.OPS) k Uredbi (EU) št. 139/2014.

(c)

Vsa motorizirana in nemotorizirana oprema za zemeljsko podporo, ki se uporablja, se ustrezno vzdržuje in je skladna s programom vzdrževanja iz poddela ORGH.GSE Priloge I k tej uredbi. Na mostovih za vkrcavanje potnikov in stopnicah za potnike ni nobenih tujih predmetov in delcev, da se zagotovi hitra evakuacija potnikov in posadk v nujnih primerih, ki se pojavijo med oskrbo z gorivom s potniki na krovu, njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem.

(d)	Uporablja se politika „brez stika“, razen če je oprema za zemeljsko podporo opremljena s senzorji bližine ali senzorji za samodejno uravnavanje višine, odvisno od vrste opreme, ali v izrecno sprejetih primerih, ko je to potrebno zaradi vrste opreme, ki se uporablja.

GH.OPS.310 Oskrba zrakoplova z gorivom in praznjenje rezervoarja

(a)	Storitve oskrbe zrakoplova z gorivom in praznjenja rezervoarja lahko izvaja organizacija, ki je odgovorna za izvajanje drugih storitev zemeljske oskrbe, ali izvajalec storitev oskrbe letal z gorivom.

(b)

Izvajalec storitev oskrbe letal z gorivom je poleg zagotavljanja skladnosti s točko GH.OPS.005 odgovoren za:

(1)	zagotavljanje varnega izvajanja oskrbe zrakoplova z gorivom in praznjenja rezervoarjev ter drugih potrebnih storitev v skladu z operativnimi postopki operatorja zrakoplova;

(2)	vzpostavitev in izvajanje postopkov komunikacije z organizacijami za zemeljsko oskrbo, ki izvajajo druge storitve med obratom zrakoplova, zlasti s funkcijo koordinacije obrata, in z letalsko posadko v primeru požara ali uhajanja goriva;

(3)	izpolnjevanje zahtev v zvezi s preprečevanjem in gašenjem požarov na ploščadi in na parkirnih mestih;

(4)	obravnavo vseh nasprotujočih si navodil z operatorjem zrakoplova ali operatorjem aerodroma, kot je ustrezno, takoj, ko se ugotovijo.

(c)

Izvajalec storitev oskrbe letal z gorivom ima naslednje odgovornosti:

(1)

v nujnem primeru med oskrbo zrakoplova z gorivom ali praznjenjem rezervoarja uporabi svoj postopek za ukrepanje v nujnih primerih, kot je opisan v priročniku za zemeljsko oskrbo, pri čemer izvede zlasti naslednje:

(i)	ustavi oskrbo z gorivom;

(ii)	odklopi cev za oskrbo z gorivom z zrakoplova;

(iii)

premakne vozilo za gorivo ali pritisne gumb za zaustavitev v sili na hidrantu za gorivo, odvisno od sistema za oskrbo z gorivom;

(2)	uporablja samo vrsto goriva, odobreno za zadevni tip zrakoplova, v skladu z navodili operatorja zrakoplova, da se preprečita uporaba napačnih goriv in kontaminacija goriva;

(3)	zagotovi, da njegovo osebje nosi posebna oblačila, da ga je mogoče enostavno prepoznati v nujnih primerih med oskrbo z gorivom ali praznjenjem rezervoarja;

(4)

upošteva območja oskrbe z gorivom, ki jih določi operator zrakoplova glede na tip zrakoplova, in v sodelovanju z organizacijo za zemeljsko oskrbo, ki izvaja funkcijo koordinacije obrata zrakoplova, vsem potnikom ali nepooblaščenim osebam prepreči vstop na navedena območja oziroma ustavi oskrbo z gorivom, dokler območje ni prosto;

(5)

upošteva ustrezni postopek operatorja zrakoplova za oskrbo z gorivom ali praznjenje rezervoarja s potniki na krovu ali med vkrcavanjem ali izkrcavanjem potnikov, vključno z:

(i)	ustavitvijo operacije oskrbe z gorivom, kadar je na označenih zasilnih izhodih in poteh za izhod v sili prisotna ovira;

(ii)	komuniciranjem z osebo, ki spremlja operacijo oskrbe letala z gorivom ali praznjenja rezervoarja, kot jo imenuje operator zrakoplova, v primeru požara ali uhajanja goriva;

(6)	upošteva točko ADR.OPS.D.060 Uredbe (EU) št. 139/2014, kot je upoštevana v postopkih operatorja aerodroma v zvezi z varnostjo na ploščadi med oskrbo zrakoplova z gorivom.

(d)	Oskrba z gorivom ali praznjenje rezervoarjev v hangarjih ali podobnih zaprtih stavbah se izvaja le ob odobritvi operatorja zrakoplova in operatorja aerodroma ter v skladu s posebnimi postopki, ki sta jih razvila.

GH.OPS.320 Oskrba s pitno vodo

Postopki za oskrbo s pitno vodo izpolnjujejo zahteve iz točke GH.OPS.005 in naslednje dodatne zahteve:

(a)

sodelovati je treba z operatorjem aerodroma, da se zagotovi naslednje:

(1)	vsa voda za pitje in drugo osebno uporabo, ki se dovaja v zrakoplov, je brez kemičnih snovi in mikroorganizmov;

(2)	kakovost pitne vode se redno preizkuša v skladu z zahtevami lokalnih zdravstvenih organov in postopkom operatorja zrakoplova;

(b)	upoštevati je treba zahteve iz pravnih aktov Unije, ki se uporabljajo v zvezi z osebno varovalno opremo za osebje, ki izvaja oskrbo s pitno vodo;

(c)	tveganje nastanka tujih predmetov in delcev med to dejavnostjo je treba ustrezno zmanjšati.

GH.OPS.325 Oskrba toaletnih prostorov na zrakoplovu

Postopki za oskrbo toaletnih prostorov na zrakoplovu izpolnjujejo zahteve iz točke GH.OPS.005 in naslednje dodatne zahteve:

(a)	opisati je treba ukrepe v primeru uhajanja;

(b)	morebitno uhajanje je treba nemudoma ugotoviti in ga obravnavati v skladu z navodili;

(c)	upoštevati je treba zahteve iz pravnih aktov Unije, ki se uporabljajo v zvezi z osebno varovalno opremo za osebje, ki izvaja oskrbo toaletnih prostorov na zrakoplovu;

(d)	tveganje nastanka tujih predmetov in delcev med oskrbo toaletnih prostorov na zrakoplovu je treba ustrezno zmanjšati.

GH.OPS.330 Čiščenje zunanjosti zrakoplovov

Postopki za čiščenje zunanjosti zrakoplovov izpolnjujejo zahteve iz točke GH.OPS.005 in naslednje dodatne zahteve:

(a)	za čiščenje zunanjosti zrakoplovov je treba uporabiti proizvode, ki jih je odobril proizvajalec zrakoplova, da se prepreči škoda na zrakoplovu;

(b)	po koncu čiščenja je treba zunanje plošče in vrata zrakoplova ustrezno zapreti;

(c)	upoštevati je treba zahteve iz pravnih aktov Unije, ki se uporabljajo v zvezi z osebno varovalno opremo za osebje, ki čisti zunanjost zrakoplova;

(d)	po potrebi je treba uporabljati namensko območje za čiščenje zunanjosti zrakoplovov, kot ga določi operator aerodroma;

(e)	tveganje nastanka tujih predmetov in delcev med čiščenjem zunanjosti zrakoplova je treba ustrezno zmanjšati.

GH.OPS.335 Razledenitev in preprečevanje zaledenitve zrakoplovov

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da se pravočasno načrtujejo in izvedejo potrebni pregledi za zagotovitev razpoložljivosti storitev pred hladno sezono, da se lahko operacije razledenitve in preprečevanja zaledenitve varno izvedejo.

(b)	Poleg izpolnjevanja zahtev iz točke GH.OPS.005 je organizacija za zemeljsko oskrbo odgovorna za zagotavljanje, da so tekočine, ki se uporabljajo za razledenitev in preprečevanje zaledenitve, v skladu s standardi kakovosti tekočin, da se izvajajo redni preskusi in da se izvaja ustrezno skladiščenje.

(c)	Organizacija za zemeljsko oskrbo sodeluje z operatorjem aerodroma ter vsemi ustreznimi organi in organizacijami, da se omogočita predelava in recikliranje tekočine za razledenitev in preprečevanje zaledenitve za namene varstva okolja.

(d)

Kadar organizacija za zemeljsko oskrbo uporablja oddaljene ploščadi in postajališča za izvajanje storitev razledenitve in preprečevanja zaledenitve, imenuje koordinatorja za razledenitev in izvaja postopek, ki vključuje:

(1)	komunikacijo z letalsko posadko na posebni radijski frekvenci;

(2)	dodelitev postajališč za zrakoplove, ki čakajo na storitev razledenitve/preprečevanja zaledenitve na postajališču za razledenitev in preprečevanje zaledenitve;

(3)	opozorilo letalski posadki o odstranitvi opreme ter koncu postopka razledenitve in preprečevanja zaledenitve za varno vrnitev zrakoplova na območje gibanja.

PODDEL 4

OBRAT ZRAKOPLOVA

GH.OPS.400 Koordinacija dejavnosti v zvezi z obratom zrakoplova

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo vzpostavi funkcijo za koordinacijo dejavnosti v zvezi z obratom, da zagotovi varno izvajanje storitev zemeljske oskrbe in oskrbe zrakoplovov med obratom. Pri koordinaciji dejavnosti v zvezi z obratom se upošteva načrt za obrat, ki ga določi operator zrakoplova.

(b)

Kadar pri izvajanju storitev zemeljske oskrbe za posameznega operatorja zrakoplova v skladu z njegovim načrtom za obrat sodeluje več kot ena organizacija za zemeljsko oskrbo, se zadevne organizacije za zemeljsko oskrbo [med seboj] dogovorijo, katera je odgovorna za funkcijo koordinacije obrata, razen če to določi operator zrakoplova.

(c)

Organizacija za zemeljsko oskrbo, odgovorna za koordinacijo obrata zrakoplova, ima pisni postopek za koordinacijo dejavnosti v zvezi z obratom, ki vključuje naslednje vidike:

(1)	dejavnosti zemeljske oskrbe, ki jih je treba spremljati in koordinirati med obratom zrakoplova;

(2)	informacije o tem, ali funkcijo koordinacije obrata izvaja oseba ali avtomatizirana naprava na aerodromu ali na daljavo; po potrebi navedbo osebe, odgovorne za to funkcijo;

(3)	koordinacijo komunikacije z vsemi vključenimi organizacijami, tj. drugimi organizacijami za zemeljsko oskrbo, operatorjem zrakoplova ali operatorjem aerodroma;

(4)	naloge, povezane s funkcijo koordinacije obrata;

(5)	zagotavljanje, da obremenitev posameznikov zaradi nalog ne ogroža varnosti dejavnosti;

(6)

pri dejavnostih oskrbe letala z gorivom in praznjenja rezervoarja, pri katerih so potniki na krovu, se vkrcavajo ali izkrcavajo, zagotavljanje naslednjega:

(i)

da so vse naslednje točke brez ovir:

(A)	označeni zasilni izhodi;

(B)	poti za izhod v sili, vključno s potjo vozila za gorivo;

(C)	območje na tleh pod izhodi zrakoplova, namenjeno za evakuacijo v sili, in območja za odpiranje drče, kadar stopnice v primeru evakuacije niso na položaju za uporabo;

(D)	gumb za zaustavitev polnjenja z gorivom v sili, če je na voljo;

(ii)	da je izvajalec storitve oskrbe letala z gorivom nemudoma obveščen v primeru, da se na določenih evakuacijskih izhodih in poteh za izhod v sili pojavijo kakršne koli ovire;

(7)	pošiljanje pisnega postopka vsem vključenim osebam.

(d)	V načrtu za obrat, ki se uporablja za posamezne zrakoplove, se upoštevajo posebnosti tipa zrakoplova in omejitve zrakoplova. Pri koordinaciji obrata se upošteva operativni okvir aerodroma.

(e)	Organizacija za zemeljsko oskrbo upošteva zahtevo za opozarjanje služb aerodroma za ukrepanje v nujnih primerih na nesreče in incidente na ploščadi v skladu s točko ADR.OPS.D.050 Uredbe (EU) št. 139/2014.

GH.OPS.405 Prihod zrakoplova

(a)

Operativni postopki v zvezi s prihodom zrakoplova ustrezajo tipu zrakoplova in zajemajo:

(1)	zavarovanje zrakoplova na tleh;

(2)	označevanje nevarnih območij zrakoplova;

(3)	upravljanje vrat tovornega prostora in delovnih plošč;

(4)	namestitev opreme za zemeljsko podporo, po potrebi tudi zemeljske napajalne enote in enote za oskrbo s predkondicioniranim zrakom;

(5)	upravljanje mostov za vkrcavanje potnikov ali druge opreme za zemeljsko podporo, kot so stopnice za potnike.

(b)	Parkirno mesto se pred prihodom zrakoplova pregleda in uporabijo se postopki operatorja aerodroma, ki se uporabljajo.

GH.OPS.410 Zavarovanje zrakoplova na tleh

(a)

Organizacija za zemeljsko oskrbo ima in izvaja operativne postopke za zagotovitev, da je zrakoplov zavarovan pred kakršnim koli nenamernim premikanjem, ki so v skladu s postopki in navodili operatorja zrakoplova ali z operativnimi postopki organizacije za zemeljsko oskrbo na podlagi dogovora z operatorjem zrakoplova.

(b)	Postopki iz točke (a) vključujejo varnostne ukrepe za zagotovitev, da se lahko zrakoplovu pred izklopom opozorilnih bliskavic in motorjev približa samo osebje za zemeljsko oskrbo s specifičnimi nalogami, ki se opravijo v tej fazi.

(c)	Območje omejenega dostopa se označi z namestitvijo varnostnih stožcev okoli območij zrakoplova, kjer lahko pride do škode na tleh.

GH.OPS.415 Natovarjanje in raztovarjanje zrakoplova

Z operativnimi postopki za natovarjanje in raztovarjanje zrakoplova se zagotovi, da:

(a)	se natovarjanje zrakoplova izvaja v skladu s pisnimi navodili za natovarjanje, pri čemer se upoštevajo vse specifikacije in zahteve glede natovarjanja, ki se nanašajo na nevarno blago in drug posebni tovor, pošto, prtljago ali opremo v prostoru;

(b)	se med raztovarjanjem in natovarjanjem ohranja stabilnost zrakoplova;

(c)	ima skupina za raztovarjanje ustrezno dokumentacijo o dohodnem letu;

(d)	je tovorni prostor na zrakoplovu pred natovarjanjem prazen, razen pri tranzitnih letih ali kadar je v navodilih operatorja zrakoplova navedeno drugače, in da ni škode ali uhajanja; če se ugotovi kakršna koli škoda, se o tem obvesti operatorja zrakoplova;

(e)	se natovarjanje izvaja tako, da se tovorni prostor in njegova vrata ne poškodujejo;

(f)	so letalski zabojniki in druga nepritrjena oprema uporabni, ne vsebujejo vode ali snega ter ni poškodovanega tovora ali tovora, ki pušča;

(g)	so predmeti in letalski zabojniki, naloženi v tovornih prostorih, ustrezno pritrjeni, da se prepreči kakršno koli premikanje ali prestavljanje med letom;

(h)	vrsta letalskih zabojnikov, natovorjenih na zrakoplov, ustreza navedbam v navodilih za natovarjanje;

(i)	so vrata tovornega prostora pravilno zaprta;

(j)	se vse spremembe v zadnjem trenutku, povezane z natovarjanjem prtljage ali tovora, evidentirajo v dokumentaciji o masi in ravnotežju ter sporočijo osebam, navedenim v postopku operatorja zrakoplova;

(k)	dokument o masi in ravnotežju, ki vsebuje navodila za natovarjanje, podpiše oseba, odgovorna za nadzor natovarjanja, da potrdi, da sta bila natovarjanje zrakoplova in porazdelitev tovora izvedena v skladu z navodili;

(l)

je zagotovljena komunikacija, kar zadeva natovarjanje zrakoplova in porazdelitev tovora, med osebo, odgovorno za nadzor natovarjanja, ter osebo, odgovorno za načrtovanje natovarjanja ter izdajo s tem povezane dokumentacije o masi in ravnotežju, ter morebitno drugo posredniško osebo, če se načrtovanje tovora izvaja na daljavo, in ne na odhodnem aerodromu;

(m)	se kopija dokumentacije o masi in ravnotežju, ki vsebuje navodila za natovarjanje, hrani na tleh in je dostopna zemeljskemu osebju, odgovornemu za letalske operacije, do časa po prihodu leta;

(n)	se natovarjanje in raztovarjanje izvajata z opremo za zemeljsko podporo, ki ustreza tipu zrakoplova in nalogi, odvisno od primera;

(o)	se operatorja zrakoplova obvesti o vsaki ugotovljeni škodi na sistemu natovarjanja v zrakoplovu in vseh ugotovljenih okvarah sistema.

GH.OPS.420 Nadzor natovarjanja

Organizacija za zemeljsko oskrbo izvaja postopke za nadzor natovarjanja in raztovarjanja zrakoplova, da zagotovi:

(a)	dajanje navodil skupini za raztovarjanje v skladu s sporočili o natovarjanju, prejetimi pred raztovarjanjem zrakoplova, in dajanje navodil skupini za natovarjanje v skladu z navodili za natovarjanje pred natovarjanjem zrakoplova;

(b)	spremljanje raztovarjanja in natovarjanja zrakoplova, pri čemer se pred natovarjanjem zagotovi, da je paletiziran tovor še vedno ovit in da ni škode ali puščanja;

(c)	natovarjanje in postavitev prtljage in kosov tovora v pravilni položaj, nakazan s puščicami na paketu, da se prepreči njihovo premikanje v katero koli smer in da ostanejo ločeni v skladu z zahtevami glede nevarnega blaga;

(d)	preverjanje, ali so upoštevani vsi koraki iz točke GH.OPS.415;

(e)	preverjanje obremenitve glede na ustrezno dokumentacijo, kot je blagovni manifest, manifest prtljage ali obvestilo kapitanu za posebni tovor, če je na voljo;

(f)	potrditev, da se natovarjanje izvaja, kot je določeno na obrazcu s končnimi navodili za natovarjanje;

(g)	poročanje o morebitnih odstopanjih od načrtovanega natovarjanja in morebitnih posebnih, pretežkih ali nestandardnih predmetih, predloženih za natovarjanje, ki niso vključeni v navodila za natovarjanje.

GH.OPS.425 Letalski zabojniki

Organizacija za zemeljsko oskrbo v zvezi z letalskimi zabojniki za prtljago in tovor zagotovi, da:

(a)	se upoštevajo navodila operatorja zrakoplova v zvezi s pravilno uporabo vrste letalskih zabojnikov ter da so letalski zabojniki v okviru sprejemljivih omejitev, določenih v skladu z navodili proizvajalca, in pred uporabo prazni;

(b)	se letalski zabojniki pregledajo, da se pred zlaganjem zagotovi, da so uporabni in ne presegajo dovoljenih omejitev uporabnosti;

(c)	se neuporabni letalski zabojniki označijo in umaknejo iz uporabe;

(d)	je za letalske zabojnike v obliki zabojnikov za zrakoplov z njihovim lastnikom sklenjen dogovor o popravilu ali odstranjevanju poškodovanih letalskih zabojnikov;

(e)

se pri postopku zlaganja letalskih zabojnikov upoštevajo operativni postopki v zvezi z vsem naslednjim:

(1)	maso in ravnotežjem zrakoplova ter omejitvami glede dimenzij za letalske zabojnike;

(2)	uporabo ustreznih letalskih zabojnikov v smislu velikosti, vrste in strukturne primernosti za prevoz;

(3)	pritrjevanjem in zadrževanjem tovora na vsaki paleti ali v zabojniku, da se prepreči njegovo premikanje med letom;

(4)	ločevanjem nevarnega blaga, njegovim skladiščenjem in zagotovitvijo, da je postavljeno v položaj, naveden na embalaži, ter preprečevanjem premikanja v katero koli smer znotraj zadevnega letalskega zabojnika;

(5)	celovitostjo tovora in letalskega zabojnika;

(f)	je vsak letalski zabojnik v obliki zabojnika za zrakoplov identificiran z edinstvenimi identifikacijskimi kodami ali oznakami;

(g)	se letalski zabojniki skladiščijo tako, da se prepreči škoda na njih; skladiščenje na tleh ni dovoljeno;

(h)

se upoštevajo omejitve glede skladiščenja letalskih zabojnikov, ki jih določi operator aerodroma, in če je načrtovano število letalskih zabojnikov, skladiščenih na letališču, preseženo, ima organizacija za zemeljsko oskrbo z operatorji zrakoplovov vzpostavljene postopke in dogovore za čimprejšnji prevoz letalskih zabojnikov na druge razpoložljive lokacije;

(i)	se letalski zabojniki varno prevažajo, sprejmejo in odpremijo, da se prepreči škoda na njih in na tovoru, zrakoplovu ali drugih vozilih ali opremi ter se preprečijo poškodbe oseb;

(j)	se letalski zabojniki ustrezno zavarujejo, da se preprečijo nenadzorovani premiki v neugodnih vremenskih razmerah;

(k)	se letalski zabojniki pregledajo in škoda sporoči operatorju zrakoplova v skladu z njegovimi navodili;

(l)	je osebje, ki je vključeno v sprejem in odpremo letalskih zabojnikov, ustrezno usposobljeno;

(m)	v primeru združevanja letalskih zabojnikov zadevne organizacije določijo in dokumentirajo jasne odgovornosti vsake strani, vključene v združevanje.

GH.OPS.430 Dejavnosti v zvezi z odhodom zrakoplova

(a)	Organizacija za zemeljsko oskrbo usklajuje odhod zrakoplova z drugimi organizacijami, vključenimi v to dejavnost.

(b)

Z operativnim postopkom za zagon motorja se zagotovi:

(1)	da na območju omejenega dostopa ostane le osebje in oprema za zemeljsko podporo, ki sta potrebna za pomoč pri zagonu motorja ter operacijah potiskanja ali vleke;

(2)	da je letalska posadka nemudoma obveščena o vseh razmerah, ki bi lahko ogrozile varnost zagona motorja, in da se zagon motorja odloži;

(3)	da so v priročnik za zemeljsko oskrbo vključena navodila za uporabo enote za zračni zagon;

(4)	varnost osebja v primeru uporabe enote za zračni zagon ali zemeljske napajalne enote;

(5)	varen odklop opreme z zrakoplova pred odhodom;

(6)	da na nevarnem območju zrakoplova ni opreme in oseb;

(7)	da se jasno sporoči zadnji korak postopka zagona motorja, tako da se lahko začne postopek potiskanja ali vleke.

GH.OPS.435 Vleka in potiskanje zrakoplova

(a)

Odgovornost za operacije vleke/potiskanja zrakoplova se lahko razdeli med več organizacij. Organizacija za zemeljsko oskrbo je odgovorna za:

(1)

pravilno izvajanje operativnih postopkov operatorja zrakoplova ali svojih operativnih postopkov, če je tako dogovorjeno z operatorjem zrakoplova, ki so:

(i)	specifični za tip zrakoplova in tip vozila za vleko/potiskanje ter

(ii)	v skladu z navodili proizvajalca opreme za upravljanje vlečne opreme, če je proizvajalec zagotovil taka navodila;

(2)	pravilno izvajanje komunikacijskih postopkov z drugimi osebami, vključenimi v operacijo vleke ali potiskanja;

(3)	priklop zrakoplova na vozilo/vlečni drog in odklop z vozila/vlečnega droga;

(4)	vožnjo ali daljinsko upravljanje vozila za vleko/potiskanje;

(5)	v primeru sodelovanja spremljevalca ob krilu ohranjanje komunikacije z njim in opozarjanje letalske posadke na prekinitev komunikacije med potiskanjem/vleko; ta korak se ustrezno usklajuje z izvajalcem storitev upravljanja ploščadi;

(6)	zagotavljanje usposabljanja in stalne usposobljenosti svojega osebja, ki izvaja te dejavnosti;

(7)	upravljanje in vzdrževanje vse opreme za zemeljsko podporo, ki se uporablja za vleko/potiskanje, v skladu s poddelom ORGH.GSE.

(b)

Organizacija za zemeljsko oskrbo poleg zahtev iz točke (a) ravna v skladu s postopki na aerodromu, ki jih operator aerodroma določi v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 139/2014 v zvezi s premiki zrakoplova na tleh, zlasti točkami ADR.OPS.B.028, ADR.OPS.B.080, ADR.OPS.D.001, ADR.OPS.D.015 in ADR.OPS.D.040.

GH.OPS.440 Komunikacija in frazeologija

(a)	Komunikacija med letalsko posadko in osebami za zemeljsko oskrbo, odgovornimi za potiskanje/vleko zrakoplova, zagotovi varno delovanje zrakoplova in varnost oseb v njem ter oseb, vozil in drugih zrakoplovov na tleh.

(b)	Organizacija za zemeljsko oskrbo zagotovi, da njeno osebje upošteva standardno frazeologijo za operacije potiskanja/vleke zrakoplova, kot je določena v točki SERA.14001 Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012.

PODDEL 5

SPREJEM IN ODPREMA TOVORA IN POŠTE

GH.OPS.500 Sprejem in odprema tovora in pošte – splošne zahteve

(a)	Dejavnosti iz člena 2(2), točka (e)(i) do (iv), te uredbe se lahko izvajajo v tovornem terminalu ali skladišču za tovor na aerodromu ali v njegovi bližini.

(b)	Organizacija za zemeljsko oskrbo uporablja operativne postopke za sprejem in odpremo tovora in pošte, ki jih zagotovi operator zrakoplova, razen če je z operatorjem zrakoplova dogovorjeno drugače.

(c)

Ne glede na točko (a) ima organizacija za zemeljsko oskrbo vzpostavljene operativne postopke, in jih izvaja, za varen prevoz tovora in pošte, ki zajemajo naslednje vidike:

(1)

sprejem pošiljke v imenu operatorja zrakoplova in pripravo na let v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo, in postopki operatorja zrakoplova, vključno z:

(i)	vsemi potrebnimi pregledi, ki niso povezani z varnostnimi vidiki in se zahtevajo v skladu s predpisi, ki se uporabljajo;

(ii)	sprejemnimi pregledi nevarnega blaga v skladu s Prilogo 18 k Čikaški konvenciji in tehničnimi navodili ICAO v zvezi z navedeno prilogo, kadar je ustrezno;

(iii)

navzkrižnim preverjanjem tovora s spremno dokumentacijo v imenu operatorja zrakoplova;

(iv)	načrtovanjem zlaganja;

(2)	končno zlaganje tovora, če to ni bilo opravljeno pred njegovim prihodom na tovorni terminal, in skladiščenje tovora pred letom;

(3)	prevoz tovorne pošiljke do zrakoplova in od njega;

(4)	ukrepanje v primeru škode, uhajanja ali razlitja tovora.

(d)	V skladu s predhodnim dogovorom lahko tovorne operacije skupaj izvajata usposobljeno osebje organizacije za zemeljsko oskrbo in usposobljeno osebje operatorja zrakoplova.

GH.OPS.505 Sprejem in odprema posebnega tovora, razen nevarnega blaga

Organizacija za zemeljsko oskrbo sprejme in odpremi posebni tovor v skladu z operativnimi postopki, ki jih zagotovi operator zrakoplova, ali s svojimi operativnimi postopki iz točke GH.OPS.500(a), če je tako dogovorjeno z operatorjem zrakoplova.