(1)

V skladu s členom 61(1) Uredbe (EU) 2019/881 (Akt o kibernetski varnosti) morajo certifikacijski organi za kibernetsko varnost Komisiji priglasiti organe za ugotavljanje skladnosti, ki so bili akreditirani in po potrebi pooblaščeni za izdajo evropskih certifikatov kibernetske varnosti na določenih ravneh zanesljivosti ter bi morali priglasitev posodabljati. Poleg tega mora v skladu s členom 61(2) Uredbe (EU) 2019/881 Komisija v Uradnem listu Evropske unije objaviti seznam organov za ugotavljanje skladnosti, ki so bili priglašeni na podlagi evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, eno leto po začetku veljavnosti sheme. Za zagotovitev harmoniziranega pristopa za priglasitve in olajšanje postopka priglasitve za nacionalne certifikacijske organe za kibernetsko varnost bi morala ta uredba podrobno določiti okoliščine, oblike in postopke za priglasitve. Navedene vidike je pomembno pojasniti, da se uporabi prva evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, ki temelji na skupnih merilih (v nadaljnjem besedilu: EUCC), določena z Izvedbeno uredbo (EU) 2024/482 (2).

(2)

Uredba priznava sinergije med Uredbo (EU) 2019/881 in ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, vključno z Uredbo (EU) 2024/2847 Evropskega parlamenta in Sveta (Akt o kibernetski odpornosti) (3). Zato se predlaga, da nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost Komisijo obvestijo prek elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija, na katerega se sklicuje Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Brez poseganja v obveznost Komisije v zvezi z objavo seznama priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti v Uradnem listu Evropske unije bi moral biti seznam na voljo javnosti prek elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.

(3)

Priglasitev akreditiranih in po potrebi pooblaščenih organov za ugotavljanje skladnosti pomeni, da se tem organom lahko zaupa izvajanje dejavnosti ocenjevanja in certificiranja v skladu z Uredbo (EU) 2019/881, kar prispeva k splošnemu ugledu evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost. Zato je bistveno zagotoviti, da organi za ugotavljanje skladnosti, ki so bili priglašeni, zahteve in svoje obveznosti izpolnjujejo dolgoročno. Objavljeni seznam priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti bi moral biti točen in posodobljen ter odražati njihovo skladnost z zahtevami iz Uredbe (EU) 2019/881 in, kadar je ustrezno, s posebnimi ali dodatnimi zahtevami na podlagi evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost. V ta namen morajo nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost Komisijo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestiti o vseh spremembah priglasitve v skladu s členom 61(1) Uredbe (EU) 2019/881.

(4)

Nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost so odgovorni za zagotavljanje skladnosti organov za ugotavljanje skladnosti z Uredbo (EU) 2019/881 in evropskimi certifikacijskimi shemami za kibernetsko varnost ter v zvezi s tem zagotavljajo točnost priglasitev. Te dejavnosti so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, katerega izid bi moral prispevati k določitvi vseh potrebnih sprememb za povečanje njihove učinkovitosti. Nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost lahko ugotovijo, da organ za ugotavljanje skladnosti zaradi pomislekov, na katere je bil opozorjen v različnih okoliščinah, ne izpolnjuje več ustreznih zahtev. Kadar je ustrezno, bi morale ugotovitve na podlagi mehanizmov medsebojnega strokovnega ocenjevanja podpirati nacionalne certifikacijske organe za kibernetsko varnost pri spremljanju stalne usposobljenosti priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti. Poleg tega lahko drugi nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost, Komisija ali deležniki nacionalnemu certifikacijskemu organu za kibernetsko varnost, ki je vložil priglasitev, izrazijo pomisleke glede stalne usposobljenosti priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti.

(5)

Pri odločanju o začasnem preklicu, omejitvi ali odvzemu priglasitve organa za ugotavljanje skladnosti mora nacionalni certifikacijski organ, ki je vložil priglasitev, sodelovati z nacionalnim akreditacijskim organom, imenovanim v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5). To je v skladu z Uredbo (EU) 2019/881, ki določa, da bi morali nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost dejavno pomagati nacionalnim akreditacijskim organom, jih podpirati in z njimi sodelovati pri dejavnostih spremljanja in nadzora. Omejitev priglasitve bi se morala nanašati na primer zmanjšanega področja uporabe akreditacije ali, kadar je ustrezno, pooblastila, in torej področja uporabe priglasitve.

(6)

V skladu s členom 54(1), točka (n), Uredbe (EU) 2019/881 mora vsaka evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost vključevati, kadar je ustrezno, pravila glede hrambe evidenc s strani organov za ugotavljanje skladnosti. Zato mora v primeru omejitve, začasnega preklica ali odvzema priglasitve ali kadar priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti preneha opravljati dejavnosti, nacionalni certifikacijski organ za kibernetsko varnost, ki je vložil priglasitev, zagotoviti, da se evidence navedenega organa za ugotavljanje skladnosti varno hranijo, in sicer za potrebno obdobje, kot je določeno v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 66 Uredbe (EU) 2019/881 –