(1)

V skladu s členom 3(2), točka (b), Uredbe (EU) 2019/1241 morajo tehnični ukrepi prispevati k čim večjemu zmanjšanju in po možnosti odpravi naključnega ulova občutljivih morskih vrst, vključno z vrstami iz Direktive Sveta 92/43/EGS (2) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je posledica ribolova.

(2)

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2019/1241 se lahko v skupnem priporočilu, predloženem z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z zaščito občutljivih vrst in habitatov, poleg ukrepov iz Priloge XIII določi zlasti uporaba dodatnih ali alternativnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova vrst iz člena 11, zagotovijo informacije o učinkovitosti obstoječih ukrepov za ublažitev in ureditvah spremljanja ter določijo omejitve glede uporabe določenega orodja ali uvede popolna prepoved uporabe določenega ribolovnega orodja na območju, na katerem takšno orodje ogroža stanje ohranjenosti vrst iz členov 10 in 11, ki se nahajajo na zadevnem območju, ali drugih občutljivih habitatov. Člen 11(1) se nanaša na morske sesalce ali morske plazilce iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS ter vrste morskih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES.

(3)

Navadni delfin (Delphinus delphis) je strogo zavarovana vrsta v skladu s Prilogo IV k Direktivi 92/43/EGS, ki vse kite in delfine navaja kot vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati. Po podatkih ICES je v Biskajskem zalivu 634 286 osebkov navadnega delfina (4). Naključni ulov se šteje za veliko grožnjo in se na podlagi opazovanj na morju ocenjuje na 5 938 navadnih delfinov na leto med letoma 2019 in 2021. Ta vrednost presega mejno vrednost potencialne biološke odstranitve (PBR) (5), ki je ocenjena na 4 926 osebkov na leto (6).

(4)

Porazdelitev malih delfinov družine Delphinidae (navadnih delfinov, navadnih progastih delfinov in neidentificiranih navadnih ali navadnih progastih delfinov) je bila v letu 2021 bolj razpršena kot v preteklosti, pri čemer je bilo opaženih veliko malih delfinov na območju epikontinentalnega pasu Biskajskega zaliva (7). Pred 30 leti se je začela vrsta obsežnih raziskav za spremljanje kitov, delfinov in pliskavk v epikontinentalnem pasu in na odprtem morju severovzhodnega Atlantika. Del splošnega cilja je oceniti vpliv neposredne umrljivosti, ki jo povzročajo človekove dejavnosti, in prispevati k informacijam, ki bodo podlaga za opredelitev ohranitvenih ukrepov, potrebnih za izboljšanje stanja ohranjenosti kitov in delfinov (8).

(5)

Priloga XIII k Uredbi (EU) 2019/1241 določa pravila na regionalni ravni v zvezi z ublažitvenimi ukrepi za zmanjšanje naključnega ulova občutljivih vrst, vključno s kiti in delfini, s podrobno navedbo omejenih območij, obdobij in omejitev orodja. Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zbiranje znanstvenih podatkov o naključnem ulovu občutljivih vrst ter spremljajo in ocenjujejo učinkovitost ublažitvenih ukrepov, določenih v Prilogi XIII.

(6)

V skladu s točko 3 navedene priloge morajo države članice na podlagi člena 15 navedene uredbe predložiti skupna priporočila za dodatne ublažitvene ukrepe za zmanjšanje naključnega ulova občutljivih vrst, kadar znanstveni dokazi, ki jih potrdi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ali Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), kažejo negativne učinke ribolovnega orodja na zadevne vrste.

(7)

ICES je 29. junija 2023 (9) v svojem mnenju ponovno ocenil petnajst scenarijev za ublažitev, ki jih je preskusil v svojem mnenju z dne 26. maja 2020 (10), in sklenil, da bi šest od teh scenarijev verjetno zmanjšalo naključni ulov navadnega delfina pri ribolov v Biskajskem zalivu pod mejno vrednost potencialne biološke odstranitve (PBR), vendar le za ocene umrljivosti, ki izhajajo iz vzorčenja na morju. Poleg tega je ICES menil, da nobeden od scenarijev za ublažitev ne bi zmanjšal letne umrljivosti navadnega delfina pod PBR za ocene umrljivosti, ki izhajajo iz podatkov o vzorčenju na morju in nasedlih živalih. ICES je poleg tega menil, da: (i) so časovne zapore v podobmočju 8 pri nekaterih ribolovnih dejavnostih verjetno najučinkovitejši ukrep upravljanja za kratkoročno zmanjšanje umrljivosti zaradi naključnega ulova in (ii) da je učinkovitost akustičnih odvračalnih naprav pogojena s tem, da te optimalno delujejo pri določenem orodju.

(8)

Francija je 17. januarja 2024 z odlokom z dne 24. oktobra 2023, spremenjenim z odredbo francoskega državnega zbora z dne 22. decembra 2023, za leto 2024 sprejela prostorsko-časovne ukrepe za plovila, ki plujejo pod tujo zastavo, katerih cilj je zmanjšanje naključnega ulova malih kitov in delfinov v Biskajskem zalivu (11) in s katerimi so bili dopolnjeni ukrepi, ki že veljajo za francoska plovila. Uvedla je štiritedensko zaporo, s katero je bil od 22. januarja 2024 do 20. februarja 2024 v francoskih vodah podobmočij ICES 8 a, b, c in e prepovedan ribolov s plovili, daljšimi od 8 metrov, ki uporabljajo pelagične vlečne mreže (OTM, PTM), pridnene vlečne mreže, upravljane z dveh polovil (PTB), zabodne mreže (GNS), trislojne mreže (GTR) in zaporne plavarice (PS). Španija je 18. januarja 2024 sprejela tudi nacionalno uredbo za izvajanje enake zapore v francoskih vodah območja ICES 8 za špansko floto (12).

(9)

Regionalna skupina jugozahodnih voda (Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska) je 20. junija 2024 predložila skupno priporočilo, v katerem je predlagala posebne ukrepe za zmanjšanje naključnega ulova malih kitov in delfinov v Biskajskem zalivu (podobmočje ICES 8). Države članice so predlagale dva ukrepa za upravljanje za zmanjšanje naključnega ulova ter pomožne ukrepe spremljanja za izboljšanje znanja o interakcijah med kiti in delfini ter ribolovnimi dejavnostmi. Ukrepi za upravljanje vključujejo uporabo akustičnih odvračalnih naprav za vse pelagične vlečne mreže in pridnene dvodelne vlečne mreže ter prepoved ribolova od 22. januarja do 20. februarja 2025. Ukrepi spremljanja za zbiranje znanstvenih podatkov vključujejo evidence naključnega ulova malih kitov in delfinov v ladijskem dnevniku ter evidence, pripravljene z zajemanjem določenih odstotkov ribolovnega napora z opazovalci ali elektronskimi sistemi za spremljanje, ki vključujejo kamere na krovu.

(10)

V skupnem priporočilu je bilo predlagano tudi naslednje: (i) plovila s trislojnimi mrežami in plovila z zabodnimi mrežami, plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami in plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami, upravljanimi z dveh plovil, se spodbujajo k eksperimentiranju z novimi orodji in napravami za izključitev kitov in delfinov; ter (ii) države članice zbirajo in si z ICES in med seboj izmenjujejo podatke o naključnem ulovu.

(11)

Pri pripravi skupnega priporočila sta bila svetovalni svet za jugozahodne vode in svetovalni svet za pelagične staleže povabljena, da se delno udeležita sestankov skupine na visoki ravni za jugozahodne vode in tehnične skupine.

(12)

STECF je na plenarnem zasedanju od 12. do 16. julija 2024 preučil ukrepe, predlagane v skupnem priporočilu, in ugotovil, da so sicer še vedno manj strogi od ukrepov, ki jih je ICES priporočil kot ukrepe, s katerimi bi se verjetno zmanjšal naključni ulov navadnega delfina pri ribolovu v Biskajskem zalivu pod mejno vrednost PBR, vendar pomenijo korak naprej pri prizadevanjih za zmanjšanje takega naključnega ulova (13). Ugotovil je tudi, da sicer še ni dovolj podatkov, da bi ocenili učinkovitost zapore za mejno vrednost PBR, vendar se je zaradi ukrepov, ki jih je Francija sprejela 17. januarja 2024, skupno število nasedlih navadnih delfinov v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo.

(13)

Države članice so 19. septembra 2024 posodobile skupno priporočilo, da bi pojasnile merjenje ribolovnega napora, ki se uporablja za zabodne in trislojne mreže, ter na seznam orodij, za katera velja zapora, dodale kombinirane trislojne in zabodne mreže (GTN).

(14)

Posvetovanje s strokovno skupino za ribištvo in akvakulturo je bilo opravljeno 20. septembra 2024.

(15)

Komisija meni, da so ukrepi, predlagani v skupnem priporočilu, sicer manj strogi od ukrepov, ki jih priporoča ICES v šestih scenarijih za ublažitev, ki bi verjetno zmanjšali naključni ulov pod mejno vrednost PBR, vendar bodo prispevali k zmanjšanju naključnega ulova navadnega delfina v Biskajskem zalivu leta 2025.

(16)

Komisija tudi ugotavlja: (i) čeprav STECF poudarja, da je uporaba akustičnih odvračalnih naprav za delfine manj prepričljiva kot za druge vrste, se sklicuje tudi na nedavne študije, ki kažejo manjši delež naključnega ulova, kadar se uporabljajo odvračalne naprave za delfine; (ii) STECF meni, da bi morala sedanja raziskovalna prizadevanja, zlasti v zvezi z učinkovitostjo akustičnih odvračalnih naprav, kmalu prinesti rezultate, ter (iii) v zvezi z interakcijo med delfini ter drugimi malimi kiti in delfini ter ribolovom STECF meni, da je elektronsko spremljanje učinkovito za spremljanje dogodkov naključnega ulova in zbiranje podatkov, ki bodo podlaga za stopnje naključnega ulova.

(17)

Uredbo (EU) 2019/1241 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, razen ukrepov, povzetih v uvodni izjavi 10, saj: (i) Uredba (EU) 2019/1241 plovilom s trislojnimi mrežami in plovilom z zabodnimi mrežami, plovilom s pelagičnimi vlečnimi mrežami in plovilom s pridnenimi vlečnimi mrežami, upravljanimi z dveh plovil, že omogoča eksperimentiranje z novimi orodji in napravami za izključitev kitov in delfinov; ter (ii) so države članice že pravno zavezane zbirati ter si z ICES in med seboj izmenjevati podatke o naključnem ulovu.

(18)

Države članice bi morale zagotoviti, da je uporaba kamer na krovu skladna s pravili o varstvu podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (14). Zato bi se moralo posneto video gradivo, pridobljeno s kamerami na krovu, nanašati le na orodje in dele plovil, na katerih se ulovi prenašajo na krov, obdelujejo in shranjujejo, ter na vsa območja, na katerih lahko pride do naključnega ulova malih kitov in delfinov, in ne bi smelo omogočati identifikacije fizičnih oseb, kolikor je to mogoče. Pristojni organi bi morali zagotoviti tudi čimprejšnjo anonimizacijo osebnih podatkov.

(19)

Ta delegirana uredba ne posega v dodatne ukrepe za varstvo navadnega delfina ter drugih malih kitov in delfinov, ki jih Komisija lahko sprejme v skladu s pravom Unije, tudi v zvezi z izvrševanjem Direktive Sveta 92/43/EGS (15), ali v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z resno grožnjo za ohranitev morskih bioloških virov ali morski ekosistem v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), ter v strožje nacionalne ukrepe, ki jih lahko države članice v ta namen sprejmejo v svojih vodah v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 in Uredbo (EU) 2019/1241.

(20)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –