(1)

Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila s Sklepom 98/238/ES, ESPJ Sveta in Komisije (2). Sporazum vključuje Protokol št. 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 4).

(2)

Na podlagi člena 39 Protokola št. 4 se lahko Pridružitveni svet, ustanovljen na podlagi člena 78 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni svet), odloči, da bo spremenil določbe Protokola št. 4.

(3)

Pridružitveni svet bo na svoji naslednji seji ali z izmenjavo pisem sprejel sklep o spremembi Sporazuma z nadomestitvijo Protokola št. 4.

(4)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu, saj bo imel sklep Pridružitvenega sveta imel pravni učinek.

(5)

Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (3) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 2013/94/EU (4), za Unijo pa je začela veljati 1. maja 2012. Republika Tunizija (v nadaljevanju: Tunizija) je tudi pogodbenica Konvencije.

(6)

Konvencija vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje na podlagi ustreznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami Konvencije. Konvencija se uporablja brez poseganja v načela, določena v teh ustreznih sporazumih.

(7)

Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. V ta namen bi moral Pridružitveni svet sprejeti sklep, s katerim se v Protokol št. 4 vključi dinamično sklicevanje na Konvencijo, da bi se vedno skliceval na zadnjo veljavno različico Konvencije.

(8)

Svet je s Sklepom (EU) 2019/2198 (5) podprl spremembe Konvencije, ki določajo nov sklop posodobljenih in prožnejših pravil o poreklu (v nadaljnjem besedilu: spremembe Konvencije). Spremembe Konvencije bodo začele veljati 1. januarja 2025. Unija in Tunizija sta izrazili svojo pripravljenost, da kot alternativno možnost na dvostranski ravni čim prej začneta uporabljati ta nov sklop pravil vzporedno s trenutno veljavnimi pravili, medtem ko se čaka na začetek veljavnosti sprememb Konvencije.

(9)

Na tehničnem sestanku 5. februarja 2020 v Bruslju se je večina pogodbenic Konvencije dogovorila o izvajanju alternativnega sklopa pravil o poreklu na podlagi sprememb Konvencije (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila) na prehodni in dvostranski podlagi. Prehodna pravila se do začetka veljavnosti sprememb Konvencije uporabljajo vzporedno s pravili Konvencije.

(10)

Uporaba prehodnih pravil zagotavlja prilagoditev trgovinskih tokov in carinskih praks do začetka veljavnosti sprememb Konvencije.

(11)

Od 1. septembra 2021 je začelo veljati več dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu med pogodbenicami Konvencije (6), na podlagi katerih se prehodna pravila uporabljajo do začetka veljavnosti sprememb Konvencije.

(12)

Unija je leta 2023 poslala predlog glede prehodnih pravil Tuniziji. Tunizija je Unijo obvestila, da bi bila prehodna pravila lahko sprejemljiva, če se zagotovi sistem „prepustnosti“ in če se k prehodnim pravilom doda odstopanje za tekstilne izdelke. Unija bi zato morala določiti stališče, ki se zastopa v Pridružitvenem svetu glede prehodnih pravil.

(13)

Cilj prehodnih pravil je uvesti manj stroga pravila, s čimer se olajša določitev statusa preferencialnega porekla za blago. Ker so prehodna pravila na splošno manj stroga od tistih iz Konvencije, bi se lahko blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu iz Konvencije, štelo za blago s poreklom tudi v skladu s prehodnimi pravili, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, ki se uvrščajo v poglavja 2, 4 do 15 in 16 (razen predelanih ribiških proizvodov) ter poglavja 17 do 24 nomenklature na podlagi različice harmoniziranega sistema iz leta 2022, ki jo ureja Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (7), kakor je bila spremenjena.

(14)

Prehodna pravila se uporabljajo vzporedno s pravili o poreklu iz Konvencije, kar ustvarja dve ločeni območji kumulacije. Določbo o splošni uporabi prepustnosti med Konvencijo in prehodnimi pravili bi bilo zato treba vključiti v Protokol št. 4.

(15)

Stališče Unije v okviru Pridružitvenega sveta bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –