(1)

Generalna skupščina OZN je 25. septembra 2015 sprejela nov svetovni okvir za trajnostni razvoj, tj. agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), osredotočeno na cilje trajnostnega razvoja. Sporočilo Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope: Evropsko ukrepanje za trajnost“ povezuje cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije za zagotovitev, da bodo v vseh ukrepih in pobudah politike Unije znotraj Unije in na svetovni ravni že od samega začetka naprej upoštevani cilji trajnostnega razvoja. Evropski svet je v sklepih z dne 22. in 23. junija 2017 potrdil, da so Unija in države članice zavezane celovitemu, doslednemu, obsežnemu, integriranemu in učinkovitemu izvajanju Agende 2030, tudi v tesnem sodelovanju s partnerji in drugimi deležniki. Poleg tega je načela za odgovorne naložbe, ki jih podpira OZN, ob sprejetju te uredbe podpisalo več kot 5 300 podpisnikov, ki upravljajo sredstva v vrednosti več kot 120 bilijonov EUR. Komisija je 11. decembra 2019 objavila svoje sporočilo z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor). 30. junija 2021 so bila z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (3) sprejeta evropska podnebna pravila, ki v pravo Unije vključujejo cilj iz evropskega zelenega dogovora, da bosta gospodarstvo in družba Unije do leta 2050 postala podnebno nevtralna.

(2)

Prehod na trajnostno gospodarstvo je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti in trajnostnosti gospodarstva Unije ter za zagotavljanje kakovosti življenja državljanov Unije in vzdrževanje globalnega segrevanja pod pragom 1,5 stopinje Celzija. Trajnost je že dolgo v središču politik Unije, v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) pa so priznane njene socialne in okoljske razsežnosti.

(3)

Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Uniji je treba kapitalske tokove usmerjati v trajnostne naložbe. Za doseganje teh ciljev je treba v celoti izkoristiti potencial notranjega trga. V tej zvezi je ključno, da se na notranjem trgu odstranijo ovire za učinkovit pretok kapitala v trajnostne naložbe, da se prepreči nastanek takih ovir ter da se določijo pravila in standardi, s katerimi se bo na eni strani spodbujalo trajnostno financiranje, na drugi strani pa se bodo odvračale naložbe, ki bi lahko negativno vplivale na doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

(4)

Pristop Unije k trajnostni in vključujoči rasti temelji na 20 načelih evropskega stebra socialnih pravic, kot je določen v sporočilu Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom „Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic“, katerih cilj je, da se zagotovi pravičen prehod na tako rast in da se zagotovijo politike, pri katerih nihče ne bo zapostavljen. Poleg tega pravni red Unije na socialnem področju, vključno s strategijami Unije enakosti, zagotavlja standarde na področju delovnega prava, enakosti, dostopnosti, zdravja in varnosti pri delu ter boja proti diskriminaciji.

(5)

Finančni trgi imajo ključno vlogo pri usmerjanju kapitala v naložbe, ki so potrebne za doseganje podnebnih in okoljskih ciljev Unije. Komisija je v svojem sporočilu z dne 8. marca 2018 objavila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, v katerem je začela svojo strategijo za trajnostno financiranje. Cilja tega akcijskega načrta sta vključiti dejavnike trajnostnosti v obvladovanje tveganj in preusmeriti kapitalske tokove v trajnostne naložbe, da bi se dosegla trajnostna in vključujoča rast.

(6)

Komisija je v okviru akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti leta 2021 naročila študijo z naslovom „Študija o ocenah, podatkih in raziskavah, povezanih s trajnostnostjo“, da bi pregledala razvoj na trgu proizvodov in storitev, povezanih s trajnostnostjo, opredelila glavne udeležence na trgu in izpostavila morebitne pomanjkljivosti. Navedena študija vsebuje seznam in klasifikacijo tržnih akterjev, trajnostnih proizvodov in storitev, ki so na voljo na trgu, ter analizo uporabe in ocene kakovosti, ki so ju udeleženci na trgu navedli za proizvode in storitve, povezane s trajnostnostjo. V študiji so bili izpostavljeni obstoj nasprotij interesov, nezadostna preglednost in točnost metodologij za ocene okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter nezadostna jasnost glede terminologije in poslovanja ponudnikov ocen ESG.

(7)

Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predstavila posodobljeno strategijo za trajnostno financiranje, ki je bila sprejeta v njenem sporočilu z dne 6. julija 2021 z naslovom „Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo“.

(8)

Komisija je v okviru nadaljnjega ukrepanja v navedeni strategiji napovedala javno posvetovanje o ocenah ESG, ki naj bi se upoštevalo pri oceni učinka. V javnem posvetovanju, ki je potekalo leta 2022, so deležniki potrdili pomisleke glede nezadostne preglednosti metodologij in ciljev, povezanih z ocenami ESG, ter jasnosti glede dejavnosti ocenjevanja ESG. Ker je zaupanje osrednjega pomena za delovanje finančnih trgov, bi bilo treba nujno odpraviti pomanjkljivo preglednost in zanesljivost ocen ESG.

(9)

Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) je na mednarodni ravni novembra 2021 izdalo poročilo, ki vsebuje sklop priporočil glede ponudnikov ocen in podatkovnih produktov ESG. Komisija in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi morali pri ocenjevanju skladnosti jurisdikcije tretje države ali ponudnika ocen ESG z zahtevami iz te uredbe za namene enakovrednosti, odobritve ali priznanja razmisliti o uporabi teh priporočil IOSCO.

(10)

Ocene ESG imajo pomembno vlogo na svetovnih kapitalskih trgih, saj vlagatelji, posojilojemalci in izdajatelji ocene ESG vse pogosteje uporabljajo v okviru postopka sprejemanja informiranih odločitev na področju trajnostnih naložb in financiranja. Ocene ESG pri svoji naložbeni dejavnosti med drugim pogosto uporabljajo kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice, življenjske zavarovalnice in pozavarovalnice kot kazalnik za trajnostno uspešnost ali tveganja in priložnosti glede trajnostnosti. Zato ocene ESG pomembno vplivajo na delovanje trgov ter na zaupanje vlagateljev in potrošnikov. Za zagotovitev neodvisnosti, primerljivosti, kadar je to mogoče, nepristranskosti, sistematičnosti in ustrezne kakovosti ocen ESG, ki se uporabljajo v Uniji, je pomembno, da se dejavnosti ocenjevanja ESG izvajajo v skladu z načeli celovitosti, preglednosti, odgovornosti in dobrega upravljanja, obenem pa prispevajo k agendi Unije za trajnostno financiranje. Z boljšo primerljivostjo in povečano zanesljivostjo ocen ESG bi se povečala učinkovitost tega hitro rastočega trga, kar bi olajšalo napredek pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora.

(11)

Ocene ESG omogočajo pravilno delovanje trga trajnostnega financiranja Unije, saj vlagateljem in finančnim institucijam zagotavljajo pomembne informacije za njihove naložbene strategije, obvladovanje tveganj ter obveznosti razkritja. Zato je treba zagotoviti, da bodo ocene ESG uporabnikom ocen ESG zagotavljale bistvene, za sprejemanje odločitev koristne informacije, in da bodo uporabniki ocen ESG bolje razumeli cilje ocen ESG ter specifična vprašanja in metrike, ki se s takimi ocenami merijo.

(12)

Upoštevati je treba, da na trgu ocen ESG obstajajo različni poslovni modeli. Prvi poslovni model temelji na plačilu uporabnikov ocen ESG, ki so večinoma vlagatelji in ki ocene ESG kupujejo za opravljanje naložbenih odločitev. Drugi poslovni model temelji na plačilu izdajateljev, ocene ESG pa v tem modelu kupujejo podjetja, da bi ocenila tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz njihovega poslovanja. Za zagotovitev večje zanesljivosti ocen ESG, ki se zagotavljajo v Uniji, bi morali imeti ocenjevani elementi ali, v primeru finančnega instrumenta ali finančnega produkta, izdajatelji ocenjevanih elementov možnost, da preverijo podatke, ki jih uporablja ponudnik ocen ESG, in opozorijo na morebitne stvarne napake v uporabljenem naboru podatkov, ki bi lahko vplivale na kakovost prihodnjih ocen. Zato bi ocenjevani element ali izdajatelj ocenjevanega elementa moral imeti možnost, da na zahtevo dostopa do nabora podatkov, uporabljenega za izdajo ocene ESG. Možnost preverjanja tega nabora podatkov bi moralo biti zgolj orodje za preverjanje dejstev, ocenjevani elementi ali izdajatelji ocenjevanega elementa pa v nobenem primeru ne bi smeli imeti možnosti, da na kakršen koli način vplivajo na metodologije ocenjevanja ali rezultate bonitetnega ocenjevanja. Zahteva, da ponudnik ocen ESG obvesti ocenjevani element ali izdajatelja ocenjevanega elementa pred izdajo ocene ESG, bi se moralo uporabljati le pred prvo izdajo bonitetne ocene in ne za naslednje posodobitve. Ta zahteva služi kot sredstvo za obveščanje ocenjevanega elementa ali izdajatelja ocenjevanega elementa, ki ga bo ponudnik ocen ESG ocenil.

(13)

Države članice dejavnosti ponudnikov ocen ESG in pogojev za zagotavljanje teh ocen niti ne urejajo niti jih ne nadzorujejo. Zaradi obstoječih razhajanj, nezadostne preglednosti in odsotnosti skupnih pravil bi države članice verjetno sprejele različne ukrepe in pristope, ki bi ovirali uskladitev s cilji trajnostnega razvoja in evropskega zelenega dogovora. Ti različni ukrepi in pristopi bi neposredno negativno vplivali na pravilno delovanje notranjega trga in ovirali ter škodili trgu ocen ESG. Za ponudnike ocen ESG, ki izdajajo ocene ESG za uporabo v finančnih institucijah in podjetjih v Uniji, bi v različnih državah članicah veljala različna pravila. Zaradi različnih standardov in tržnih praks bi bilo težje doseči jasnost glede oblikovanja ocen ESG ter omogočiti njihovo primerjavo, kar bi ustvarilo neenake tržne pogoje za uporabnike ocen ESG. To bi povzročilo dodatne ovire na notranjem trgu ter bi povzročilo tveganje za izkrivljanja naložbenih odločitev.

(14)

Ta uredba dopolnjuje obstoječe pravne akte Unije na področju trajnostnega financiranja in je namenjena olajšanju naložbenih odločitev.

(15)

Za ustrezno opredelitev ozemeljskega področja uporabe bi morala ta uredba temeljiti na konceptu „delovanja v Uniji“, pri čemer bi bilo treba razlikovati na eni strani med primeri, v katerih imajo ponudniki ocen ESG sedež v Uniji, in na drugi strani med primeri, v katerih imajo ponudniki ocen ESG sedež zunaj Unije. V prvem primeru bi se moralo za ponudnike ocen ESG s sedežem v Uniji šteti, da delujejo v Uniji, kadar izdajajo in objavljajo svoje ocene ESG na svojem spletnem mestu ali kako drugače ali kadar izdajajo in razpošiljajo svoje ocene ESG na podlagi naročniškega ali drugega pogodbenega razmerja reguliranim finančnim podjetjem v Uniji, podjetjem, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), podjetjem, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti izdajateljem iz tretjih držav, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih Unije, ali institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ali javnim organom držav članic. V drugem primeru bi se moralo za ponudnike ocen ESG s sedežem zunaj Unije šteti, da delujejo v Uniji le, kadar izdajajo in razpošiljajo svoje ocene ESG na podlagi naročniških ali drugih pogodbenih razmerij istim subjektom kot ponudniki ocen ESG s sedežem v Uniji.

(16)

Ta uredba je zasnovana tako, da ureja izdajanje, razpošiljanje in po potrebi objavo ocen ESG, ne da bi bila namenjena urejanju njihove uporabe. Glede na to, da je ozemeljsko področje uporabe te uredbe povezano s konceptom delovanja v Uniji, bi uporabniki ocen ESG morali imeti stike s ponudniki ocen ESG, ki imajo dovoljenje ali so registrirani na podlagi te uredbe. Kljub temu bi moral uporabnik ocen ESG v Uniji imeti možnost, da se v omejenih primerih odloči za stike s ponudnikom ocen ESG, ki ima sedež zunaj Unije in nima dovoljenja ali ni priznan na podlagi te uredbe. V takih primerih bi bilo treba strogo spoštovati posebne pogoje, da bi preprečili tveganje izogibanja zahtevam iz te uredbe.

(17)

Za ustrezno opredelitev obsega produktov, za katere se uporablja ta uredba, bi morala biti opredelitev ocene ESG omejena na mnenja ali točke ali kombinacijo obojih, ki temeljijo na uveljavljeni metodologiji in opredeljenem sistemu razvrščanja, kot so bonitetne kategorije. Na primer, razvrstitev elementa v kategorijo ali na lestvici, ki je bodisi pozitivna bodisi negativna, na podlagi uveljavljene metodologije v zvezi z okoljskimi dejavniki, socialnimi dejavniki in dejavniki človekovih pravic ter upravljavskimi dejavniki ali v zvezi z izpostavljenostjo tveganjem, bi bilo treba obravnavati kot sistem razvrščanja za namene te uredbe.

(18)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za objavo ali razpošiljanje podatkov o okoljskih dejavnikih, socialnih dejavnikih in dejavnikih človekovih pravic ter upravljavskih dejavnikih, ki ne vodijo v oblikovanje ocene ESG. Poleg tega se ta uredba ne bi smela uporabljati za produkte ali storitve, ki vključujejo element ocene ESG, vključno z investicijskimi raziskavami, kot je določeno v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zunanji pregledi evropskih zelenih obveznic iz Uredbe (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter zunanji pregledi in mnenja druge osebe o obveznicah, ki se tržijo kot okoljskotrajnostne obveznice, povezane s trajnostnostjo, ter obveznicah, posojilih in drugih vrstah dolžniških instrumentov, ki se tržijo kot trajnostni, prav tako ne bi smeli spadati na področje uporabe te uredbe, če taki zunanji pregledi in mnenja drugih oseb ne vsebujejo ocen ESG, ki jih izda zunanji pregledovalec ali druga oseba. Zunanji pregledi vključujejo preglede razkritij pred izdajo, kot so informativni listi o evropski zeleni obveznici ali okviri obveznic, ki se tržijo kot trajnostne, ter pregledi razkritij po izdaji, kot so letna poročila o dodelitvi prihodkov iz evropske zelene obveznice, poročila o učinku evropske zelene obveznice in poročila o obveznicah, ki se tržijo kot trajnostne. Poleg tega se ta uredba ne bi smela uporabljati za bonitetne ocene, pripravljene izključno za postopke akreditacije ali certificiranja, saj take bonitetne ocene niso usmerjene v naložbeno analizo, finančno analizo, odločanje o naložbah ali odločanje o financiranju. Nazadnje, ta uredba se ne bi smela uporabljati za dejavnosti označevanja ESG, če oznake, ki se odobrijo subjektom, finančnim instrumentom ali produktom, ne vključujejo razkritja ocene ESG.

(19)

Poleg tega se ta uredba ne bi smela uporabljati za ocene, ki jih izdajo člani Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), kadar se take ocene ne objavijo ali razpošiljajo v komercialne namene. Namen te omejitve področja uporabe je zagotoviti, da ta uredba ne bo nenamerno vplivala na ukrepe ESCB, katerih namen je upoštevati podnebne ali druge okoljske, socialne in upravne vidike pri okviru zavarovanj v sklopu denarne politike ESCB, ko ESCB uresničuje osrednji cilj vzdrževanja stabilnosti cen in, brez poseganja v ta cilj, podpore splošnim ekonomskim politikam v Uniji.

(20)

Kadar podjetje ali finančna institucija razkrije informacije o svojih vplivih na trajnostnost ter tveganjih in priložnostih glede trajnostnosti ter teh vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih z njegovo vrednostno verigo, se take informacije ne bi smele šteti za oceno ESG na podlagi te uredbe.

(21)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za zasebne ocene ESG, ki so izdane na podlagi posameznega naročila in posredovane izključno osebi, ki je to naročilo dala, in ki niso namenjene javnemu razkritju ali razpošiljanju na podlagi naročniškega razmerja ali na druge načine. Prav tako se ne bi smela uporabljati za ocene ESG, ki jih izdajo regulirana finančna podjetja v Uniji in ki se uporabljajo izključno za notranje namene ali za zagotavljanje internih finančnih storitev in produktov ali storitev in produktov znotraj skupine.

(22)

Za nadaljnje izboljšanje delovanja notranjega trga in ravni zaščite vlagateljev je pomembno zagotoviti zadostno in dosledno preglednost ocen ESG, ki jih izdajajo regulirana finančna podjetja v Uniji in so vključene v njihove finančne produkte ali storitve, kadar se take ocene razkrijejo in so zato vidne tretjim osebam. Vlagatelji bi morali prejeti ustrezne informacije o metodologijah, na katerih temeljijo ocene ESG, ki bi jih bilo treba razkriti v tržnih sporočilih. Zato bi morala ta uredba dopolnjevati tudi obveznost razkritja v zvezi s tržnimi sporočili, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Enake informacije bi bilo treba zahtevati tudi od katerega koli drugega reguliranega finančnega podjetja v Uniji, ki razkrije oceno ESG, ki jo izda to regulirano finančno podjetje, tretji osebi kot del svojih tržnih sporočil, razen kadar zanj velja Uredba (EU) 2019/2088. Vlagatelji bi morali prek povezave do razkritij na spletnem mestu reguliranega finančnega podjetja v Uniji prejeti enake informacije, kot se zahtevajo od ponudnika ocen ESG na podlagi točke 1 Priloge III k tej uredbi, obenem pa bi morali upoštevati vsebino vseh informacij, ki so jih udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci že razkrili na podlagi Uredbe (EU) 2019/2088. Druga regulirana finančna podjetja v Uniji bi morala razkriti iste informacije ob upoštevanju različnih vrst finančnih produktov, njihovih značilnosti in razlik med njimi ter potrebe po preprečevanju podvajanja informacij, ki so že bile objavljene na podlagi drugih veljavnih regulativnih zahtev. Na splošno bi se bilo treba izogibati podvajanju veljavnih zahtev po razkritju. S tem enakim ciljem bi morala biti regulirana finančna podjetja, ki izdajajo ocene ESG in jih vključujejo v finančne produkte ali storitve, ki jih ponujajo tretjim osebam, izključena s področja uporabe te uredbe.

(23)

Za neprofitne organizacije, ki v nekomercialne namene izdajajo ocene ESG in jih objavljajo brezplačno, se ne bi smelo šteti, da spadajo na področje uporabe te uredbe. Prizadevati pa bi si morale za vključitev zahtev glede preglednosti iz te uredbe, kadar je ustrezno. Kadar neprofitne organizacije ocenjevanim elementom in izdajateljem ocenjevanih elementov zaračunajo za sporočanje podatkov ali oceno na svoji platformi ali kadar uporabnikom ocen ESG zaračunavajo dostop do informacij o ocenah ESG, bi morale zanje veljati zahteve iz te uredbe.

(24)

Fizične osebe, vključno z akademiki in novinarji, ki objavljajo in razpošiljajo ocene ESG za nekomercialne namene, ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(25)

Kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in pozavarovalnice se med drugim pri ocenjevanju profila ESG podjetij ter v okviru svojih postopkov odločanja o trajnostnih naložbah in financiranju opirajo na zunanje ocene ESG in na zunanje podatkovne produkte ESG. Finančne institucije bi morale nositi odgovornost v primeru obtožb o zelenem zavajanju v zvezi s svojimi finančnimi produkti, medtem ko samo razpošiljanje informacij ESG o subjektih ali finančnih produktih, ki temeljijo na lastniški ali uveljavljeni metodologiji, v kateri so med drugim upoštevani nabori podatkov o emisijah in podatki o spornih dogodkih ESG, ne bi smelo biti zajeto v tej uredbi. Komisija bi morala opraviti pregled te uredbe, da oceni, ali opredeljeno področje uporabe zadostuje za to, da bodo vlagatelji in potrošniki zaupali v trajnostno uspešnost finančnih produktov in storitev. Komisija bi morala po potrebi predvideti razširitev nabora podatkovnih produktov ESG in ponudnikov produktov ESG, ki jih zajema ta uredba.

(26)

Pomembno je določiti pravila za zagotovitev, da bodo ocene ESG, ki jih zagotavljajo ponudniki ocen ESG, ki imajo dovoljenje v Uniji, ustrezne kakovosti, da bodo zanje veljale ustrezne zahteve, ki priznavajo obstoj različnih poslovnih modelov, in da bodo zagotavljale celovitost trga. Ta pravila bi se uporabljala za splošne ocene ESG, ki zajemajo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, ter za ocene, ki ocenjujejo le en okoljski, socialni ali upravljavski dejavnik ali podkomponento takega dejavnika. Namesto enotne ocene ESG, ki združuje ocene okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, se navedejo ločene ocene teh dejavnikov. Če se ponudniki ocen ESG odločijo, da bodo zagotavljali združene ocene, bi morali razkriti stopnjo in utež, dodeljeno vsaki okoljski, socialni in upravljavski kategoriji, ter te informacije predstaviti na način, ki zagotavlja, da bo mogoče vsako od teh kategorij primerjati z ostalimi.

(27)

Zaradi uporabe ocen ESG, ki jih zagotavljajo ponudniki s sedežem zunaj Unije, in za zagotovitev celovitosti trga, zaščite vlagateljev in ustreznega izvrševanja te uredbe je treba uvesti zahteve, na podlagi katerih bodo lahko ponudniki ocen ESG s sedežem zunaj Unije ponujali svoje storitve v Uniji. Zato so za ponudnike ocen ESG s sedežem zunaj Unije predlagane tri možne ureditve: enakovrednost, odobritev in priznanje. Kot pravilo bi morala biti nadzor in regulacija v tretji državi enakovredna nadzoru in regulaciji ocen ESG v Uniji. Zato se bi morale ocene ESG, ki jih zagotavlja ponudnik ocen ESG, ki ima sedež zunaj Unije in ki je kot tak pridobil dovoljenje ali je registriran v tretji državi, v Uniji ponujati le, kadar je Komisija sprejela pozitivno odločitev o enakovrednosti ureditve v tretji državi. Vendar, da bi se v Uniji izognili kakršnemu koli negativnemu učinku morebitnega nenadnega prenehanja ponudbe ocen ESG, ki jih zagotavlja ponudnik teh ocen s sedežem zunaj Unije, je treba zagotoviti nekatere druge ureditve, in sicer ureditvi odobritve in priznanja. Vsak ponudnik ocen ESG, ki ima strukturo skupine, bi moral imeti možnost, da uporabi ureditev odobritve za ocene ESG, ki so bile razvite zunaj Unije. V ta namen bi moral znotraj strukture skupine ustanoviti ponudnika ocen ESG z dovoljenjem v Uniji. Ta ponudnik ocen ESG z dovoljenjem bi moral zagotoviti, da izdajanje in razpošiljanje odobrenih ocen ESG izpolnjujeta zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz te uredbe. Poleg tega bi moral imeti ponudnik ocen ESG s sedežem v Uniji potrebno strokovno znanje za učinkovito spremljanje izdajanja in razpošiljanja ocen ESG, ki jih zagotavlja ponudnik ocen ESG s sedežem zunaj Unije, obstajati pa moral objektiven razlog, da odobrene bonitetne ocene izda ponudnik s sedežem zunaj Unije. Zahteva po dokazovanju skladnosti s to uredbo, ne bi smela veljati za vsako posamezno odobreno oceno ESG, temveč za splošne metodologije in postopke, ki jih izvaja ponudnik ocen ESG. Ponudniki ocen ESG, ki so uvrščeni med mala podjetja ali male skupine v skladu z merili iz Direktive 2013/34/EU (v nadaljnjem besedilu: mali ponudniki ocen ESG), bi morali imeti možnost, da izkoristijo ureditev priznanja. Kadar se nad ponudnikom ocen ESG s sedežem zunaj Unije izvaja nadzor v tretji državi, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne dogovore o sodelovanju, da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij z ustreznim pristojnim organom tretje države.

(28)

Pojem ustanavljanja zajema vse dejanske in učinkovite dejavnosti, ki se izvajajo prek stabilnih ureditev. Pri ugotavljanju, ali ima subjekt s sedežem zunaj Unije izpostavo v državi članici, je primerno upoštevati stopnjo stabilnosti teh ureditev, učinkovito izvajanje dejavnosti v Uniji ter posebno naravo gospodarskih dejavnosti in storitev, ki se zagotavljajo.

(29)

Unija je eden glavnih trgov za ocene ESG. Je tudi ena prvih jurisdikcij, ki ureja preglednost in integriteto ocen ESG. Komisija bi morala še naprej sodelovati s svojimi mednarodnimi partnerji, da bi spodbudila konvergenco pravil, ki se nanašajo na ponudnike ocen ESG.

(30)

Da se zagotovi visoka raven zaupanja vlagateljev in potrošnikov v notranji trg, bi bilo treba zahtevati, da imajo ponudniki ocen ESG, ki zagotavljajo ocene ESG v Uniji, dovoljenje. Zato je treba določiti usklajene pogoje za tako dovoljenje ter za postopek za izdajo ali zavrnitev in začasno razveljavitev in odvzem takega dovoljenja. Ponudniki ocen ESG z dovoljenjem bi morali ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestiti o vseh bistvenih spremembah pogojev za začetno dovoljenje. Bistvene spremembe vključujejo vsako odprtje ali zaprtje podružnice v Uniji. Da bi ponudnikom ocen ESG zagotovili večjo jasnost, bi moral ESMA z izdajo smernic v ta namen določiti, kaj je bistvena sprememba.

(31)

Da bi vlagateljem in drugim uporabnikom ocen ESG zagotovili visoko raven informacij, bi morale biti informacije o ocenah ESG in njihovih ponudnikih dane na voljo na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(32)

Da bi ponudniki ocen ESG zagotovili kakovost in zanesljivost ocen ESG, bi morali uporabljati metodologije ocenjevanja, ki so stroge, sistematične, neodvisne in ki jih je mogoče utemeljiti ter ki se uporabljajo stalno in na pregleden način. Ponudnike ocen ESG bi bilo treba spodbujati, da obravnavajo oba vidika načela dvojne pomembnosti. Ponudniki ocen ESG bi morali redno in vsaj enkrat letno pregledovati metodologije ocenjevanja ESG, pri tem pa upoštevati razvoj Unije in mednarodni razvoj dogodkov, ki lahko vplivajo na okoljske, socialne ali upravljavske dejavnike. Pomembno pa je, da svojo metodologijo v skladu s temi načeli določijo sami.

(33)

Ponudniki ocen ESG bi morali javnosti razkriti informacije o metodologijah, modelih in ključnih predpostavkah ocenjevanja, ki jih uporabljajo pri svojih dejavnostih ocenjevanja ESG in v vsakem od svojih produktov ocenjevanja ESG. Ker ocene ESG uporabljajo vlagatelji, bi bilo treba v produktih ocenjevanja jasno razkriti, na katero razsežnost načela dvojne pomembnosti se nanaša ocena, in sicer ali zajema pomembno finančno tveganje za ocenjevani element ali izdajatelja ocenjevanega elementa skupaj s pomembnim vplivom ocenjevanega elementa ali izdajatelja ocenjevanega elementa na okolje in družbo na splošno ali obravnava le enega od teh zadev. Prav tako bi bilo treba v njih izrecno razkriti, ali se ocena nanaša na druge razsežnosti. Iz istega razloga bi morali uporabnikom ocen ESG zagotoviti podrobnejše informacije o metodologijah, modelih in ključnih predpostavkah ocenjevanja ESG. Te informacije bi morale uporabnikom ocen ESG omogočati, da sami skrbno pregledajo, ali se bodo na te ocene zanašali. Vendar se z razkritjem informacij o metodologijah, modelih in ključnih predpostavkah ocenjevanja ne bi smele izdati občutljive poslovne informacije ali zavirati inovacije. Ponudniki ocen ESG bi morali tudi razkriti, ali so upoštevali okoljske, socialne ali upravljavske dejavnike ali njihovo kombinacijo, oceno, dodeljeno vsakemu relevantnemu dejavniku, in utež, ki se vsakemu od teh dejavnikov dodeli pri združevanju. Ponudniki ocen ESG bi morali razkriti tudi omejitve pri informacijah, ki so jim na voljo, in omejitve uporabljene metodologije, na primer kadar ocenijo samo eno od dveh razsežnosti načela dvojne pomembnosti ali kadar je ocena ESG izražena v relativni ali absolutni vrednosti. Razkriti bi morali tudi informacije o vsakem morebitnem sodelovanju z deležniki ocenjevanega elementa in izdajateljem ocenjevanega elementa.

(34)

Da se zagotovi zadostna raven kakovosti, se priporoča, da ocene ESG pri vsakem dejavniku upoštevajo cilje Unije in mednarodne standarde. Zato bi morali ponudniki ocen ESG zagotoviti informacije o tem, ali se v oceni ESG pri okoljskem dejavniku med drugim upoštevajo cilji ustreznih mednarodnih sporazumov, vključno s tistimi iz Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ki ga je Unija sprejela 5. oktobra 2016 (11), pri socialnem dejavniku upošteva skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela o pravici do organiziranja in kolektivnih pogajanj ter pri upravljavskem dejavniku upošteva uskladitev z mednarodnimi standardi o davčni utaji in izogibanju davkom.

(35)

Uredba (EU) 2019/2088, Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (13) so prelomne zakonodajne pobude za večjo razpoložljivost, kakovost in doslednost zahtev ESG v vsej vrednostni verigi udeležencev na finančnem trgu, kar pomaga izboljševati kakovost ocen ESG.

(36)

Ta uredba ne bi smela posegati v metodologije ocen ESG ali vsebino ocen ESG. Zaradi raznolikosti v metodologijah ponudnikov ocen ESG se lahko izpolnijo široke zahteve uporabnikov ocen ESG in spodbuja konkurenca na trgu.

(37)

Čeprav bi se moralo ponudniku ocenjevanja ESG v njegovi metodologiji ocenjevanja kot relevanten dejavnik ali ključni kazalnik uspešnosti dovoliti uporabiti uskladitev s taksonomijo iz Uredbe (EU) 2020/852, pa se ocene ESG s področja uporabe te uredbe ne bi smele šteti kot oznake ESG, ki označujejo ali zagotavljajo skladnost z Uredbo (EU) 2020/852 ali drugimi standardi.

(38)

Ponudniki ocen ESG bi morali zagotoviti, da so njihove ocene ESG neodvisne, nepristranske, sistematične in ustrezne kakovosti. Pomembno je uvesti organizacijske zahteve za preprečevanje in blažitev morebitnih nasprotij interesov. Ponudniki ocen ESG bi se morali za zagotovitev svoje neodvisnosti izogibati razmeram nasprotij interesov, kadar se takim nasprotjem ni mogoče izogniti, pa bi jih morali ustrezno obvladovati. Ponudniki ocen ESG bi morali nasprotja interesov pravočasno razkriti. Voditi bi morali tudi evidence o vseh pomembnih grožnjah za svojo neodvisnost ter neodvisnost svojih zaposlenih in drugih oseb, vključenih v postopek ocenjevanja, ter o uporabljenih zaščitnih ukrepih za zmanjševanje teh nevarnosti. Poleg tega ponudnikom ocen ESG ne bi smelo biti dovoljeno ponujanje več drugih dejavnosti v okviru istega subjekta, vključno s svetovalnimi storitvami, bonitetnimi ocenami, referenčnimi vrednostmi, naložbenimi dejavnostmi, revizijami, dejavnostmi kreditnih institucij ali bančnimi, zavarovalniškimi in pozavarovalniškimi dejavnostmi, da bi se preprečila morebitna nasprotja interesov. Nazadnje bi morali ponudniki ocen ESG vzpostaviti ustrezne notranje politike in postopke v zvezi z zaposlenimi in drugimi osebami, ki so vključeni v postopek ocenjevanja, da bi preprečili, prepoznali, odpravili ali obvladovali in razkrili vsa nasprotja interesov ter da bi stalno zagotavljali kakovost, celovitost in temeljitost postopkov ocenjevanja in pregleda ESG. Take politike in postopki bi morali vključevati zlasti mehanizme notranjih kontrol in nadzorno funkcijo.

(39)

Za obravnavo tveganj nasprotij interesov bi morali nekatere dejavnosti ponujati ločeni pravni subjekti. Vendar bi se lahko nekatere od teh dejavnosti ponujale v okviru istega pravnega subjekta, kadar ima zadevni ponudniki ocen ESG vzpostavljene zadostne ukrepe in postopke za zagotovitev, da se vsaka dejavnost izvaja samostojno, in za preprečevanje morebitnega tveganja nasprotij interesov pri odločanju v okviru svojih dejavnosti ocenjevanja ESG. Takšno odstopanje ne bi smelo biti mogoče za dejavnosti bonitetnega ocenjevanja ter revizije in svetovanja. Dejavnosti svetovanja vključujejo razvoj trajnostnih strategij in strategij za obvladovanje tveganj ali vplivov glede trajnostnosti. Kar zadeva dejavnost zagotavljanja referenčnih vrednosti, bi moral ESMA oceniti, ali so ukrepi, ki jih predlaga ponudnik ocen ESG, ustrezni in zadostni glede na morebitna tveganja nasprotja interesov. V taki oceni bi moral upoštevati, ali upravljavec referenčne vrednosti ponuja referenčne vrednosti, ki uresničujejo trajnostne cilje, ter zlasti referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(40)

Ponudniki ocen ESG bi morali zagotoviti, da njihovi zaposleni in druge osebe, vključene v postopek ocenjevanja, ne sodelujejo pri določanju ocene ESG ocenjevanega elementa ali drugače vplivajo nanjo, če obstajajo kakršni koli dokazi glede samopregledovanja, koristoljubja, zagovarjanja ali domačnosti, ki izhaja iz finančnih, osebnih, poslovnih, zaposlitvenih ali drugih razmerij med temi osebami in ocenjevanim elementom ali izdajateljem ocenjevanega elementa, zaradi česar bi nepristranska, razumna in obveščena tretja stran ob upoštevanju uporabljenih zaščitnih ukrepov sklepala, da je neodvisnost teh oseb ogrožena. Če se v obdobju, ko so zaposleni pri ponudniku ocen ESG in druge osebe, vključene v postopek ocenjevanja, del dejavnosti ocenjevanja, ocenjevani element ali izdajatelj ocenjevanega elementa združi z drugim subjektom ali ga prevzame, bi morale te osebe opredeliti in oceniti vse sedanje ali nedavne interese ali razmerja, ki bi ob upoštevanju razpoložljivih zaščitnih ukrepov lahko ogrozili neodvisnost teh oseb in njihovo sposobnost, da po datumu začetka veljavnosti združitve ali prevzema še naprej sodelujejo pri dejavnostih ocenjevanja.

(41)

Za izboljšanje jasnosti in okrepitev zaupanja v zvezi s poslovanjem ponudnikov ocen ESG je treba določiti zahteve za stalni nadzor teh ponudnikov v Uniji. Glede na pomembne podobnosti med dejavnostmi bonitetnih agencij in dejavnostmi ponudnikov ocen ESG in s tem povezano tesno uskladitev osrednjih vidikov regulativnega okvira za ponudnike ocen ESG z regulativnim okvirom za bonitetne agencije na podlagi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter za zagotovitev usklajene uporabe te uredbe in enotnega nadzora se zdi glede na odločitev na podlagi Uredbe (ES) št. 1060/2009, da se nadzor zaupa ESMA, priporočljivo, da se nadzor ocen ESG zaupa ESMA. Dejstvo, da se v tej uredbi nadzor zaupa ESMA, ne predstavlja precedensa in se ne bi smelo razlagati kot vzpostavitev prakse ali politike za dodeljevanje nadzornih pristojnosti v sektorju finančnih storitev.

(42)

Poleg uporabe v sektorju finančnih storitev se ocene ESG uporabljajo tudi pri javnem naročanju in v dobavnih verigah. Zato bi moral ESMA pri nadzoru ponudnikov ocen ESG upoštevati razliko med ponudniki ocen ESG v sektorjih finančnih storitev in tistih v sektorjih nefinančnih storitev.

(43)

ESMA bi moral imeti možnost zahtevati vse informacije, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog. Zato bi moral imeti možnost, da take informacije zahteva od ponudnikov ocen ESG, oseb, ki so vključene v dejavnosti ocenjevanja ESG, od ocenjevanih elementov in izdajateljev ocenjevanih elementov, od tretjih oseb, ki so jim ponudniki ocen ESG v zunanje izvajanje oddali operativne funkcije ali dejavnosti, pa tudi od oseb, ki so kako drugače tesno in bistveno povezane s ponudniki ocen ESG ali dejavnostmi ocenjevanja ESG, ter pravnih zastopnikov, imenovanih v okviru ureditve priznanja.

(44)

ESMA bi moral imeti možnost, da opravlja svoje nadzorne naloge ter zlasti da od ponudnikov ocen ESG zahteva, da odpravijo kršitev, predložijo popolne in pravilne informacije ali privolijo v preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem. Da bi lahko ESMA opravljal te nadzorne naloge, bi moral imeti možnost naložiti globe in periodične denarne kazni.

(45)

V skladu s svojo vlogo kot organ Unije, ki izdaja dovoljenja ponudnikom ocen ESG in jih nadzira, bi ESMA moral pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov in jih predložiti Komisiji. ESMA bi moral podrobneje opredeliti informacije, potrebne za izdajo dovoljenj ponudnikom ocen ESG. Komisija pa bi morala biti pooblaščena za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(46)

ESMA bi bilo treba omogočiti, da pri izdajanju dovoljenj ponudnikom ocen ESG in njihovem nadziranju nadzorovanim subjektom zaračuna pristojbine za nadzor. Take pristojbine bi morale biti sorazmerne in primerne glede na velikost ponudnikov ocen ESG in obseg njihovega nadzora.

(47)

Za podrobnejšo določitev tehničnih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s podrobnimi določbami glede postopka za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami, določbami o pobiranju glob ali periodičnih denarnih kazni, ter podrobnimi pravili glede zastaralnih rokov za nalaganje in izvrševanje glob ali periodičnih denarnih kazni ter v zvezi z vrstami pristojbin, zadevami, za katere je treba plačati pristojbine, zneskom pristojbin in načinom plačila teh pristojbin. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetovanje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(48)

Vzpostaviti je treba več ukrepov za podporo malim ponudnikom ocen ESG, da bodo lahko še naprej opravljali svoje dejavnosti ali vstopili na trg po datumu začetka uporabe te uredbe. Glede na navedeno bi bilo treba uvesti začasno ureditev, da se malim ponudnikom ocen ESG olajša vstop na trg in podpre razvoj obstoječih malih ponudnikov ocen ESG, ki so delovali v Uniji že pred začetkom veljavnosti te uredbe. V skladu s to začasno ureditvijo bi se morali mali ponudniki ocen ESG registrirati pri ESMA, ne da bi morali dobiti dovoljenje za delovanje v Uniji, zanje pa bi morale veljati le določbe te uredbe v zvezi z organizacijskimi zahtevami in zahtevami glede preglednosti. ESMA bi moral biti pooblaščen, da zahteva informacije in izvaja splošne preiskave ter inšpekcijske preglede na kraju samem ter sprejema upravne ukrepe. ESMA bi moral zagotoviti, da se prepreči tveganje izogibanja tej uredbi, zlasti tako, da se malim podjetjem iz srednje velikih ali velikih skupin v skladu z merili iz Direktive 2013/34/EU prepreči, da bi imela koristi od začasne ureditve. Po koncu začasne ureditve bi morali mali ponudniki ocen ESG vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za delovanje v Uniji, zanje pa bi morale veljati sorazmerne zahteve glede upravljanja in pristojbine za nadzor, sorazmerne z letnim čistim prihodkom zadevnega ponudnika ocen ESG.

(49)

Kadar element, izdajatelj elementa ali vlagatelj zaprosi za oceno ESG pri vsaj dveh ponudnikih ocen ESG, lahko razmisli o imenovanju vsaj enega ponudnika z največ 10-odstotnim tržnim deležem za dejavnosti ocenjevanja ESG v Uniji.

(50)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve dosledne in učinkovite ureditve za odpravo pomanjkljivosti in ranljivosti, ki jih predstavljajo ocene ESG, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(51)

Ta uredba se uporablja brez poseganja v uporabo členov 101 in 102 PDEU.

(52)

Evropska centralna banka je 4. oktobra 2023 podala mnenje na lastno pobudo –