(1)

Evropski okvir za digitalno identiteto, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 910/2014, je ključni element pri vzpostavitvi varnega in interoperabilnega ekosistema digitalne identitete po vsej Uniji. Temelji na evropskih denarnicah za digitalno identiteto (v nadaljnjem besedilu: denarnice), njegov cilj pa je olajšati dostop do storitev v državah članicah ter hkrati zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

(2)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter, kadar je ustrezno, Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) se uporabljajo za vse dejavnosti obdelave osebnih podatkov na podlagi te uredbe.

(3)

Člen 5a(23) Uredbe (EU) št. 910/2014 Komisijo pooblašča, da po potrebi določi zadevne specifikacije in postopke. To se doseže s štirimi izvedbenimi uredbami glede: protokolov in vmesnikov (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2982 (5)), celovitosti in temeljnih funkcionalnosti (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2979 (6)), identifikacijskih podatkov osebe in elektronskih potrdil o atributih (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2977 (7)) ter priglasitev Komisiji (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2980 (8)). Ta uredba določa ustrezne zahteve za priglasitve držav članic o zaupanja vrednih subjektih, ki vzpostavljajo zanesljivost evropskega okvira za digitalno identiteto.

(4)

Komisija redno ocenjuje nove tehnologije, prakse, standarde ali tehnične specifikacije. Za zagotovitev najvišje ravni harmonizacije med državami članicami za razvoj in certificiranje denarnic se tehnične specifikacije iz te uredbe opirajo na delo, opravljeno na podlagi Priporočila Komisije (EU) 2021/946 z dne 3. junija 2021 o skupnem unijskem naboru orodij za usklajen pristop k okviru za evropsko digitalno identiteto (9) ter zlasti arhitekturnega in referenčnega okvira. V skladu z uvodno izjavo 75 Uredbe (EU) 2024/1183 (10) Evropskega parlamenta in Sveta bi morala Komisija pregledovati in po potrebi posodabljati to izvedbeno uredbo, da bi bila usklajena s svetovnim razvojem ter arhitekturnim in referenčnim okvirom ter sledila najboljšim praksam na notranjem trgu.

(5)

Za izpolnitev cilja vzpostavitve preglednega in zanesljivega vira informacij za avtentikacijo subjektov v ekosistemu evropske denarnice za digitalno identiteto, kot so ponudniki denarnic, ponudniki identifikacijskih podatkov oseb in na denarnice zanašajoče se stranke, bi morale države članice zahtevane informacije priglasiti v elektronski sistem, ki ga zagotovi Komisija. V skladu s pristopom iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/1984 (11) o opredelitvi okoliščin, formatov in postopkov priglasitve v zvezi s shemami elektronske identifikacije, ki se uporabljajo za sredstva elektronske identifikacije, bi morale države članice informacije Komisiji zagotoviti v angleščini. Na ta način so opisi shem elektronske identifikacije na voljo v angleščini za vse take sheme, ne glede na to, ali se nanašajo na sredstva elektronske identifikacije ali denarnice.

(6)

Za isti cilj vzpostavitve virov informacij, ki omogočajo avtentikacijo subjektov v ekosistemu evropske denarnice za digitalno identiteto, bi morala Komisija vzpostaviti infrastrukturo za dajanje informacij na voljo javnosti na varen, človeku berljiv, jasen in zlahka dostopen način ter v elektronsko podpisani ali ožigosani obliki, primerni za avtomatizirano obdelavo, vključno s ponujanjem vmesnika za aplikacijsko programiranje.

(7)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 30. septembra 2024.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 48 Uredbe (EU) št. 910/2014 –

(1)

elektronskih registrov, ki jih država članica uporablja za objavo informacij o na denarnice zanašajočih se strankah, ki so registrirane v tej državi članici, v skladu s členom 5b(5) Uredbe (EU) št. 910/2014 (v nadaljnjem besedilu: registri na denarnice zanašajočih se strank), njihove lokacije ter identifikacije registratorjev na denarnice zanašajočih se strank;

(2)

identitete registriranih na denarnice zanašajočih se strank;

(3)

avtentičnosti in veljavnosti enot denarnic;

(4)

identifikacije ponudnikov denarnic;

(5)

avtentičnosti identifikacijskih podatkov osebe;

(6)

identifikacije ponudnikov identifikacijskih podatkov osebe;

te obveznosti je treba redno posodabljati, da bodo skladne z razvojem tehnologije in standardov ter delom, opravljenim na podlagi Priporočila (EU) 2021/946 ter zlasti arhitekturnega in referenčnega okvira.

(1)

„ponudnik denarnice“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja rešitve denarnice;

(2)

„ponudnik identifikacijskih podatkov osebe“ pomeni fizično ali pravno osebo, odgovorno za izdajo in preklic identifikacijskih podatkov osebe ter zagotavljanje, da so uporabnikovi identifikacijski podatki osebe kriptografsko vezani na enoto denarnice;

(3)

„na denarnice zanašajoča se stranka,“ pomeni zanašajočo se stranko, ki se namerava zanašati na enote denarnice za zagotavljanje javnih ali zasebnih storitev prek digitalne interakcije;

(4)

„register na denarnice zanašajočih se strank“ pomeni elektronski register, ki ga država članica uporablja za javno objavo informacij o na denarnice zanašajočih se strankah, registriranih v tej državi članici, kot je določeno v členu 5b, točka 5, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(5)

„registrator na denarnice zanašajočih se strank“ pomeni organ, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje seznama registriranih na denarnice zanašajočih se strank s sedežem na njegovem ozemlju in ga je imenovala država članica;

(6)

„enota denarnice“ pomeni edinstveno konfiguracijo rešitve denarnice, ki vključuje instance denarnice, varne kriptografske aplikacije denarnice in varne kriptografske naprave denarnice, ki jih ponudnik denarnice zagotavlja posameznemu uporabniku denarnice;

(7)

„rešitev denarnice“ pomeni kombinacijo programske opreme, strojne opreme, storitev, nastavitev in konfiguracij, vključno z instancami denarnic, eno ali več varnimi kriptografskimi aplikacijami denarnic in eno ali več varnimi kriptografskimi napravami denarnic;

(8)

„instanca denarnice“ pomeni aplikacijo, nameščeno in konfigurirano na napravi ali v okolju uporabnika denarnice, ki je del enote denarnice in ki jo uporabnik denarnice uporablja za interakcijo z enoto denarnice;

(9)

„varna kriptografska aplikacija denarnice“ pomeni aplikacijo, ki upravlja kritična sredstva tako, da je povezana s kriptografskimi in nekriptografskimi funkcijami, ki jih zagotavlja varna kriptografska naprava denarnice, in jih uporablja;

(10)

„varna kriptografska naprava denarnice“ pomeni napravo, odporno proti nedovoljenim posegom, ki zagotavlja okolje, ki je povezano z varno kriptografsko aplikacijo denarnice in ga ta uporablja za zaščito kritičnih sredstev ter zagotavljanje kriptografskih funkcij za varno izvajanje kritičnih operacij;

(11)

„kritična sredstva“ pomenijo sredstva znotraj enote denarnice ali v zvezi z njo, ki so tako izjemno pomembna, da bi ogrožanje njihove razpoložljivosti, zaupnosti ali celovitosti resno ogrozilo zmožnost zanašanja na enoto denarnice;

(12)

„uporabnik denarnice“ pomeni uporabnika, ki upravlja enoto denarnice;

(13)

„ponudnik potrdil o dostopu za na denarnice zanašajoče se stranke“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki jo država članica pooblasti za izdajanje potrdil o dostopu za na denarnice zanašajoče se stranke, registrirane v tej državi članici;

(14)

„potrdilo o dostopu za na denarnice zanašajoče se stranke“ pomeni potrdilo za elektronski žig ali podpis za avtentikacijo ali potrjevanje na denarnice zanašajoče se stranke, ki ga izda ponudnik potrdil o dostopu za na denarnice zanašajoče se stranke.