(1)

Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi ribolovnimi možnostmi. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. Na podlagi člena 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež ali ribištvo.

(2)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato treba v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih posledic, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanji z deležniki.

(3)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže. V skladu s členom 3(1) navedene uredbe je cilj tega načrta prispevati k doseganju ciljev SRP iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Namen tega načrta je zlasti zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY). Cilj načrta je tudi prispevati k temu, da bi bile ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih, družbenih in zaposlitvenih koristi ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano. Ti cilji, kot so podrobneje opredeljeni v členu 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključujejo zagotavljanje pogojev za donosen in konkurenčen sektor ribolova in predelave rib ter z ribolovom povezanih dejavnosti na kopnem ter prispevajo k primernim življenjskim standardom za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer upoštevajo priobalni ribolov in socialno-ekonomske vidike.

(4)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 31. maja 2024 objavil letno mnenje za staleže v Baltskem morju za leto 2025. Po podatkih ICES se pri veliki večini ribolova v Baltskem morju staleži vsaj do neke mere mešajo. To mešanje zajema tako staleže, ki se upravljajo s TAC, kot staleže, ki se ne upravljajo s TAC. Največ mešanja je med pelagičnimi vrstami in med pridnenimi vrstami.

(5)

ICES za leto 2025 priporoča nični ulov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja, trske iz vzhodnega Baltskega morja in atlantskega lososa v podrazdelkih ICES 22 do 31. Poleg tega ICES za leto 2025 priporoča nizke ravni ulova trske iz zahodnega Baltskega morja. Če bi bili torej TAC za te staleže določeni na ravneh, ki jih priporoča ICES, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev pri mešanem ribolovu, privedla do pojava, imenovanega „vrsta, ki omejuje ribolov“. Trska se kot prilov ulovi pri vseh vrstah ribolova, atlantski sled iz zahodnega Baltskega morja pri ciljnem ribolovu papaline, atlantski losos pa se kot prilov lahko ulovi pri številnih vrstah ribolova. Omejevanje ribolova bi zlasti prizadelo plovila, ki lovijo bokoplute in papalino, kar bi jih lahko prisililo, da bi leta 2025 prenehala z ribolovnimi dejavnostmi, in povzročilo prezgodnje zaprtje tega ribolova. Na podlagi podatkov Evropske opazovalnice trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture je vrednost ulova morske plošče in papaline, ki se lahko lovita v okviru TAC in za kateri se pričakuje, da sta ulovljeni na zadevnem območju, ob prvi prodaji ocenjena na 19 900 000 EUR oziroma 400 000 EUR. Številni ribiči, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom, v okviru katerega se lovijo vrste, ki se ne upravljajo s TAC, bi morali leta 2025 prav tako ustaviti ribiško dejavnost. Da bi dosegli ravnovesje med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic v nasprotnem primeru na eni strani in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev na drugi strani ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti na ravni največjega trajnostnega donosa, je primerno ohraniti TAC izključno za neizogibni prilov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja, trske iz vzhodnega Baltskega morja, trske iz zahodnega Baltskega morja in atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena.

(6)

Kar zadeva stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja, ICES v letu 2025 za ta stalež že šesto leto zapored priporoča nični ulov. Poleg tega je zaradi omejenih podatkov in nedoslednosti v nekaterih modelnih ocenah svojo oceno znižal na previdnostno oceno kategorije 3. Ohranja pa gotovost glede trendov biomase staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja, ki nekoliko naraščajo. Biomasa drstitvenega staleža kljub temu ostaja precej pod referenčno točko ohranjanja (Blim), pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost. V skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2016/1139 in členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je zato primerno ohraniti prekinitev ciljnega ribolova in druge funkcionalno povezane popravne ukrepe ter razširiti prepoved rekreacijskega ribolova na celotno območje upravljanja, z izjemo naključnega prilova v podrazdelkih ICES 27 do 32. V skladu s členom 2(1) in členom 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba tudi ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizki ravni, da se preprečijo socialno-ekonomske posledice določitve ničnih ribolovnih možnosti.

(7)

Kar zadeva stalež trske iz zahodnega Baltskega morja, je ICES lani zaradi stalnih negotovosti v mnenju svoje mnenje znižal na previdnostno mnenje ter za leti 2024 in 2025 priporočil izjemno nizke ravni ulova. Poleg tega je leta 2021 ocenil, da se je stalež pred 15 leti zmanjšal pod Blim in od takrat ostaja pod Blim ter je leta 2022 dosegel zgodovinsko nizko raven. V skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2016/1139 in členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je zato primerno ohraniti prekinitev ciljnega ribolova in druge funkcionalno povezane popravne ukrepe. V skladu s členom 2(1) in členom 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba tudi ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizki ravni, da se preprečijo socialno-ekonomske posledice določitve ničnih ribolovnih možnosti.

(8)

Kar zadeva atlantskega lososa v podrazdelkih ICES 22 do 31, je ICES ohranil svoje mnenje o ničnem ulovu, hkrati pa za leto 2025 preučuje možnost nadaljevanja ciljno usmerjenega komercialnega in rekreacijskega priobalnega poletnega ribolova na območju severno od zemljepisne širine 59o 30′ S (podrazdelki ICES 29N do 31) za razliko od podrazdelka ICES 31 v letu 2024. Vendar je ICES zmanjšal svoje priporočilo glede ulova, ker se je preživetje odraslega atlantskega lososa po selitvi iz reke v morje v letu 2021 zmanjšalo na zgodovinsko nizko raven in je za leto 2022 negotovo, zaradi česar se je povečala negotovost glede napovedi razvoja staleža. Poleg tega se je gorvodna selitev od leta 2021 znatno zmanjšala in je bila leta 2023 za z atlantskim lososom najproduktivnejšo reko daleč najmanjša v časovni vrsti. Poleg tega je treba upoštevati tudi umrljivost prostoživečega atlantskega lososa po izpustu pri rekreacijskem ribolovu atlantskega lososa z obrezano maščobno plavutjo. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je zato primerno prilagoditi ribolovno območje in raven ribolovnih možnosti v primerjavi z letom 2024 v skladu z mnenjem ICES ter ohraniti funkcionalno povezane popravne ukrepe.

(9)

ICES je 10. oktobra 2024 umaknil svoje mnenje v zvezi z atlantskim lososom v Finskem zalivu in navedel, da je zato njegovo mnenje, izdano leta 2023 za ribolovno leto 2024, najboljše znanstveno mnenje, ki je na voljo. Ribolovne možnosti so zato ustrezno določene.

(10)

Da bi se zagotovila popolna uporaba obalnih ribolovnih možnosti v podrazdelku ICES 32, je ustrezno ohraniti omejeno medobmočno prožnost za atlantskega lososa med podrazdelki ICES 22 do 31 in podrazdelkom ICES 32, ki je bila uvedena leta 2019.

(11)

Prepoved ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od temeljnih črt ter omejitev prilova te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in atlantskega lososa sta prispevali k občutnemu zmanjšanju prejšnje visoke ravni napačnega poročanja ulova pri ribolovu atlantskega lososa, zlasti kar zadeva ulov morske postrvi. Zato je primerno ohraniti obstoječe omejitve, da bi se ohranila nizka raven napačnega poročanja.

(12)

Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske in atlantskega lososa ter ukrepi za ohranjanje staležev morske postrvi in atlantskega lososa ne bi smeli posegati v strožje nacionalne ukrepe na podlagi členov 19 in 20 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(13)

Kar zadeva atlantskega sleda v Botnijskem zalivu, ICES ocenjuje, da se je biomasa povečala, vendar ostaja pod referenčno točko ohranjanja (Btrigger), pod katero je treba sprejeti ustrezne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev navedenega staleža na ravni, višje od tistih, ki omogočajo MSY. Poleg tega ICES ugotavlja, da se število in velikost starejših primerkov populacije verjetno ne bi povečala, če bi bile ribolovne možnosti določene pri točkovni vrednosti FMSY. ICES tudi ugotavlja, da je stalež verjetno izpostavljen izgubi genske raznovrstnosti. V skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139 je primerno, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s tem.

(14)

ICES za atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja že sedmo leto zapored priporoča nični ulov. Tudi ocene biomase drstitvenega staleža za prejšnja leta je popravil navzdol in ocenjuje, da biomasa leta 2024 še vedno znaša le 60 % Blim, čeprav se od leta 2020 stalno povečuje. Poleg tega prirast ostaja na rekordno nizki ravni, biomasa pa naj se leta 2026 ne bi obnovila nad Blim. V teh okoliščinah je na podlagi Uredbe (EU) 2016/1139 primerno ohraniti prekinitev ciljno usmerjenega ribolova. V skladu s členom 2(1) in členom 2(5), točki (c) in (f), Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba tudi ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizki ravni, da se preprečijo socialno-ekonomske posledice določitve ničnih ribolovnih možnosti.

(15)

ICES ocenjuje, da je bil stalež atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja v zadnjih 30 letih večinoma pod Blim. Za leto 2024 ocenjuje, da se je stalež zaradi povečanega razmerja med težo in določeno starostjo ter močnega prirasta v letu 2022 povečal nad Blim, vendar je še vedno daleč pod Btrigger. Mnenje o ulovu vključuje povečanje v primerjavi z letom 2024, vendar ICES poudarja, da so ocene prirasta za leti 2023 in 2024 negotove. Poleg tega je verjetnost, da bo stalež v letu 2026 ostal pod Btrigger, še vedno 55-odstotna, čeprav se ribolov sploh ne bi izvajal in kljub ocenjeni pozitivni napovedi. V skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139 je zato primerno, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s tem.

(16)

ICES ocenjuje, da je biomasa atlantskega sleda iz Riškega zaliva nad Btrigger, ribolovni pritisk pa na FMSY. Zato je v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2016/1139 primerno, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s tem.

(17)

Kar zadeva morsko ploščo, ICES meni, da pri njenem ribolovu prihaja do prilova trske. Poleg tega se je stopnja zavržkov morske plošče v zadnjih letih znatno povečala. V skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) 2016/1139 je zato primerno upoštevati te dejavnike in ustrezno določiti ribolovne možnosti za morsko ploščo.

(18)

V zvezi s papalino ICES ocenjuje, da je biomasa sicer še vedno nad Btrigger, vendar se je zaradi zgodovinsko nizke stopnje prirasta od leta 2021 znatno zmanjšala. ICES poudarja tudi, da napoved temelji na oceni prirasta, ki je optimistična in negotova. Poleg tega nobeden od scenarijev ulova v okviru razponov FMSY ne zagotavlja, da je verjetnost, da bi biomasa staleža leta 2026 padla pod Blim, manjša od 5 %. V teh okoliščinah je na podlagi Uredbe (EU) 2016/1139 primerno določiti ribolovne možnosti v nižjem razponu FMSY in določiti prepoved ribolova z aktivnim ribolovnim orodjem v času drstenja kot dodatni popravni ukrep, funkcionalno povezan z ribolovnimi možnostmi.

(19)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti člena 33 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter člena 34 navedene uredbe o prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti kode za iztovarjanje staležev, za katere velja ta uredba, ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(20)

Člena 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (4) določata vsakoletno prilagodljivost za kvote za staleže, za katere veljata previdnostni in analitski TAC. Na podlagi člena 2 navedene uredbe se mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi njihovega biološkega stanja. Poleg tega člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP, se vsakoletna prilagodljivost za kvote na podlagi členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne bi smela uporabljati kumulativno. Poleg tega bi bilo treba vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 po potrebi izključiti na podlagi biološkega statusa staležev.

(21)

Biomasa trske iz vzhodnega Baltskega morja, trske iz zahodnega Baltskega morja in atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja je pod Blim. V letu 2025 sta dovoljena le prilov in znanstveni ribolov teh staležev. Zato in glede na razmeroma majhno odpornost ekosistema Baltskega morja so se države članice, ki imajo delež kvot zadevnih TAC, zavezale, da v letu 2025 za te staleže ne bodo uporabljale vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da ulov v letu 2025 ne bi presegel ustreznih TAC. Poleg tega je južno od zemljepisne širine 59o 30′ S biomasa skoraj vseh rečnih staležev atlantskega lososa pod mejno referenčno točko za proizvodnjo dveletnih lososov (Rlim), v letu 2025 pa sta dovoljena le prilov in znanstveni ribolov. Zato so zadevne države članice sprejele podobno zavezo v zvezi z vsakoletno prilagodljivostjo, povezano z ulovom atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena v letu 2025.

(22)

Unija in Združeno kraljestvo sta 16. in 17. oktobra 2024 opravila dvostranska posvetovanja o TAC za norveškega moliča v razdelku ICES 3a (Skagerrak/Kattegat), vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 ter vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a (Severno morje) za obdobje od 1. novembra 2024 do 31. oktobra 2025. Posvetovanja so bila opravljena na podlagi člena 498(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (5). Unija je na podlagi člena 2 Sklepa Sveta (EU) 2021/1875 sodelovala v navedenih posvetovanjih na podlagi specifikacij stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 15. oktobra 2024 (6). Unija in Združeno kraljestvo sta se dogovorila o TAC na podlagi mnenja ICES za norveškega moliča v podobmočju ICES 4 in v razdelku ICES 3a za navedeno obdobje, ki je bilo objavljeno 11. oktobra 2024. Izid posvetovanj je dokumentiran v zapisniku, ki sta ga 21. oktobra 2024 podpisala vodji delegacij Unije in Združenega kraljestva. TAC za obdobje od 1. novembra 2024 do 31. oktobra 2025 bi bilo zato treba določiti na ravni, določeni v navedenem zapisniku.

(23)

Uredbo (EU) 2024/257 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Da bi se preprečila prekinitev ribolovnih dejavnosti, bi bilo treba določbe te uredbe v zvezi z Baltskim morjem uporabljati od 1. januarja 2025. Vendar bi se morala ta uredba zaradi jasnosti uporabljati za norveškega moliča v Skagerraku/Kattegatu in Severnem morju od 1. novembra 2024 do 31. oktobra 2025, ker je to ribolovna sezona za norveškega moliča. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije –