(1)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES urejata pravico davčnega zavezanca odbiti davek na dodano vrednost (DDV), obračunan pri dobavi blaga in opravljanju storitev, ki jih uporabi v svojih obdavčenih transakcijah. Člen 26(1), točka (a), navedene direktive vsebuje zahtevo, da je DDV treba obračunati, če se poslovno sredstvo uporablja za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti.

(2)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1994 (2) je bilo Hrvaški dovoljeno, da pravico do odbitka DDV, plačanega na nakup in lizing določenih osebnih avtomobilov z največ osmimi sedeži poleg sedeža za voznika, vključno z nakupom vsega povezanega blaga in storitvami, opravljenimi v zvezi z njimi, omeji na 50 %, če se ti avtomobili ne uporabljajo izključno za poslovne namene. Dovoljenje davčne zavezance tudi razbremenjuje obveznosti, da neposlovno uporabo takih osebnih avtomobilov obravnavajo kot opravljanje storitev za plačilo.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1994 je bil podaljšan z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2021/1997 (3) in bo prenehal veljati 31. decembra 2024.

(4)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 3. aprila 2024, je Hrvaška zaprosila za dovoljenje za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena 26(1), točka (a), ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES, da bi lahko omejila pravico do odbitka v zvezi z izdatki za nekatere osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(5)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES z dopisom z dne 14. maja 2024 zahtevo Hrvaške posredovala drugim državam članicam. Z dopisom z dne 15. maja 2024 je Komisija uradno obvestila Hrvaško, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(6)

V skladu s členom 6, drugi odstavek, Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1994 je Hrvaška predložila poročilo, ki vključuje pregled odstotka, določenega za omejitev pravice do odbitka. Na podlagi tega poročila Hrvaška vztraja, da je omejitev na 50 % še vedno upravičena in primerna.

(7)

Glede na pozitiven učinek tega posebnega ukrepa na upravno breme davkoplačevalcev in davčnih organov s poenostavitvijo pobiranja DDV in preprečevanjem davčnih utaj zaradi nepravilnega vodenja evidenc, bi bilo treba Hrvaški dovoliti, da posebni ukrep uporablja še naprej. Podaljšanje posebnega ukrepa bi bilo treba časovno omejiti do 31. decembra 2027, da bi se lahko ocenila njegova učinkovitost in ustrezen odstotek.

(8)

Če bi Hrvaška menila, da je potrebno podaljšanje posebnega ukrepa po letu 2027, bi morala Komisiji do 31. marca 2027 predložiti zahtevo za podaljšanje. Tej zahtevi bi moralo biti priloženo poročilo, o izvajanju ukrepa, vključno s pregledom uporabljenega odstotka.

(9)

Posebni ukrep bo imel le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov Hrvaške, ki jih zbere na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije iz pobranega DDV.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1994 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –