1.   Ta direktiva določa določbe o kakovosti zraka, da bi se dosegel cilj ničelnega onesnaževanja, tako da se bo v Uniji kakovost zraka postopoma izboljšala in dosegla ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje ljudi, naravne ekosisteme in biotsko raznovrstnost, kakor so opredeljene na podlagi najboljših razpoložljivih in najsodobnejših znanstvenih dokazov, in tako prispeva k dosegi okolja brez strupov najpozneje do leta 2050.

2.   Ta direktiva določa mejne vrednosti, ciljne vrednosti, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, cilje glede povprečne stopnje izpostavljenosti, kritične vrednosti, alarmne vrednosti, opozorilne vrednosti in dolgoročne cilje. Taki standardi kakovosti zraka, ki so določeni v Prilogi I, se redno pregledujejo v skladu s členom 3 ob upoštevanju priporočil SZO.

3.   Poleg tega ta direktiva prispeva k doseganju ciljev Unije v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi v skladu z osmim okoljskim akcijskim programom ter večjim sinergijam med politiko Unije za kakovost zraka in drugimi ustreznimi politikami Unije.

1.   Komisija do 31. decembra 2030 in nato vsakih pet let ter pogosteje, če nova pomembna znanstvena dognanja, kot so revidirane smernice SZO o kakovosti zraka, pokažejo, da je to potrebno, pregleda znanstvene dokaze o onesnaževalih zraka in njihovih učinkih na zdravje ljudi in okolje, ki so pomembni za doseganje ciljev iz člena 1, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z glavnimi ugotovitvami.

2.   S pregledom iz odstavka 1 se oceni, ali so veljavni standardi kakovosti zraka še vedno primerni za doseganje cilja izogibanja škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje ter njihovega preprečevanja ali zmanjševanja in ali bi bilo treba zajeti dodatna onesnaževala zraka.

Da bi dosegli cilje iz člena 1, se pri pregledu ocenijo možnosti in časovnice za uskladitev standardov kakovosti zraka z najnovejšimi smernicami SZO o kakovosti zraka in najsodobnejšimi znanstvenimi dokazi.

Pri pregledu se ocenijo tudi vse druge določbe te direktive, vključno o odlogu rokov za dosego skladnosti in o čezmejnem onesnaževanju zraka, ocenijo pa se tudi najsodobnejši znanstveni dokazi, po potrebi tudi o onesnaževalih zraka, ki se merijo na glavnih merilnih mestih iz člena 10, vendar trenutno niso vključeni v Prilogo I.

Za namene pregleda Komisija med drugim upošteva naslednje:

3.   Pri izvajanju pregleda Komisiji pomaga Evropska agencija za okolje.

4.   Kadar Komisija na podlagi pregleda meni, da je to primerno, predloži predlog za revizijo standardov kakovosti zraka ali za vključitev drugih onesnaževal zraka. Poleg tega Komisija, kadar meni, da je to potrebno, predstavi predloge za uvedbo ali pregled katere koli ustrezne zakonodaje o virih, da bi prispevala k doseganju predlaganih revidiranih standardov kakovosti zraka na ravni Unije.

5.   Če Komisija med pregledom ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi, da bi dosegli veljavne standarde kakovosti zraka na znatnem območju ozemlja Unije, lahko predlaga dodatne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije.

1.   V zvezi z žveplovim dioksidom, dušikovim dioksidom in dušikovimi oksidi, z delci (PM10 in PM2,5), benzenom, ogljikovim monoksidom, arzenom, kadmijem, svincem, nikljem, benzo(a)pirenom in ozonom v zunanjem zraku se uporabljajo ocenjevalni pragi, določeni v Prilogi II.

Vsaka cona se razvrsti glede na navedene ocenjevalne prage.

2.   Države članice pregledajo razvrstitev iz odstavka 1 vsaj vsakih pet let v skladu s postopkom iz odstavka 3. Vendar se razvrstitve pregleda bolj pogosto, kadar se bistveno spremenijo dejavnosti, ki vplivajo na koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, svinca, niklja, benzo(a)pirena ali ozona v zunanjem zraku.

3.   Preseganja ocenjevalnih pragov, določenih v Prilogi II se določijo na podlagi koncentracij v preteklih petih letih, kadar je na voljo dovolj podatkov. Šteje se, da je ocenjevalni prag presežen, kadar je bil presežen vsaj v treh posameznih letih iz obdobja preteklih petih let.

Kadar je obdobje, za katerega so podatki na voljo, krajše od petih let, lahko države članice združijo kratkotrajne merilne kampanje v enem letu in na mestih, ki so verjetno značilna za najvišje ravni onesnaženosti, z informacijami, pridobljenimi s popisi emisij, in rezultati, pridobljenimi z uporabami modeliranja, za določitev preseganja ocenjevalnih pragov.

1.   Države članice ocenijo kakovost zunanjega zraka v zvezi z onesnaževali iz člena 7 v vseh svojih conah, v skladu z merili, določenimi v odstavkih 2 do 6 tega člena, ter v skladu s Prilogo IV.

2.   V vseh conah, uvrščenih nad ocenjevalne prage, določene za onesnaževala iz člena 7, se za oceno kakovosti zunanjega zraka uporabijo meritve na stalnem merilnem mestu. Za oceno kakovosti zraka in pridobitev ustreznih informacij o prostorski razporeditvi onesnaževal zraka se lahko te meritve na stalnem merilnem mestu dopolnijo z uporabami modeliranja ali z indikativnimi meritvami.

3.   Dve leti po sprejetju izvedbenih aktov iz odstavka 7 tega člena se poleg meritev na stalnem merilnem mestu za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v vseh conah, kjer raven onesnaževal presega ustrezno mejno vrednost ali ciljno vrednost iz Priloge I uporabljajo modeliranje ali indikativne meritve.

Uporabe modeliranja ali indikativnih meritev iz prvega pododstavka zagotavljajo informacije o prostorski porazdelitvi onesnaževal. Kadar se uporabljajo uporabe modeliranja, zagotovijo tudi informacije o prostorski reprezentativnosti meritev na stalnem merilnem mestu in se izvajajo tako pogosto, kot je primerno, vendar vsaj vsakih pet let.

4.   V vseh conah, uvrščenih pod ocenjevalne prage, določene za onesnaževala iz člena 7, za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka zadostujejo uporabe modeliranja, indikativne meritve, objektivne ocene ali kombinacija vseh naštetih.

5.   Za namen ocenjevanja kakovosti zraka glede na mejne vrednosti in ciljne vrednosti se upoštevajo rezultati uporab modeliranja v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena ali členom 9(3), ali indikativnih meritev.

Če so na voljo meritve na stalnem merilnem mestu na območju prostorske reprezentativnosti, ki zajema območje preseganja, izračunano z uporabo modeliranja, se lahko država članica odloči, da modeliranega preseganja ne bo sporočila kot preseganje ustreznih mejnih vrednosti in ciljnih vrednosti.

6.   Če uporabe modeliranja v skladu z odstavkom 3 ali 4, pokažejo preseganje katere koli mejne ali ciljne vrednosti na delu območja, ki ni zajeto z meritvami na stalnem merilnem mestu in njihovem območju prostorske reprezentativnosti, se lahko uporabi vsaj ena dodatna meritev na stalnem merilnem mestu ali indikativna meritev na morebitnih dodatnih žariščnih točkah onesnaženosti zraka v coni, kot je ugotovljena z uporabo modeliranja.

Če uporabe modeliranja v skladu s členom 9(3), pokažejo preseganje katere koli mejne vrednosti ali ciljne vrednosti na območju cone, ki ni zajeto z meritvami na stalnem merilnem mestu in njihovem območju prostorske reprezentativnosti, se uporabi vsaj ena dodatna meritev na stalnem merilnem mestu ali indikativna meritev na morebitnih dodatnih žariščnih točkah onesnaženosti zraka v coni, kot je ugotovljena z uporabo modeliranja.

Kadar se uporabijo dodatne meritve na stalnem merilnem mestu, se te meritve določijo v dveh koledarskih letih po modeliranju preseganja. Kadar se uporabijo dodatne indikativne meritve, se te meritve določijo v enem koledarskem letu po modeliranju preseganja. Meritve zajemajo vsaj eno koledarsko leto v skladu z zahtevami glede najmanjšega zajema podatkov iz točke B Priloge V, da se oceni raven koncentracije zadevnega onesnaževala.

Kadar se država članica odloči, da ne bo izvedla dodatnih meritev na stalnem merilnem mestu ali indikativnih meritev, se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabi preseganje, prikazano z uporabami modeliranja.

7.   Komisija do 11. junija 2026 z izvedbenimi akti določi dodatne tehnične podrobnosti za:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

8.   Pri ocenjevanju regionalnih vzorcev vpliva na ekosistem, vključno v okviru spremljanja, ki se izvaja na podlagi Direktive (EU) 2016/2284, pride v poštev uporaba bio kazalnikov.

1.   Lokacija vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, svinca, niklja, benzo(a)pirena in ozona v zunanjem zraku se določi v skladu s Prilogo IV.

2.   V vsaki coni, kjer raven onesnaževal presega ocenjevalni prag določen v Prilogi II, število vzorčevalnih mest za vsako onesnaževalo ni manjše od najmanjšega števila vzorčevalnih mest, določenega v točkah A in C Priloge III.

3.   Za cone, na katerih raven onesnaževal presega ustrezne ocenjevalne prage, določene v Prilogi II, ne pa tudi ustreznih mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti in kritičnih vrednosti, določenih v Prilogi I, se lahko minimalno število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu v skladu s točkama A in C Priloge III zmanjša za največ 50 %, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.   Na ozemlju države članice se vzpostavi eno ali več vzorčevalnih mest, prilagojenih cilju spremljanja iz oddelka 3, točka A, Priloge VII, da se zagotovijo podatki o koncentracijah prekurzorjev ozona iz točke B navedenega oddelka na mestih, določenih v skladu s točko C navedenega oddelka.

5.   Dušikov dioksid se meri na najmanj 50 % vzorčevalnih mestih za vzorčenje ozona, zahtevanih na podlagi točke A, tabela 2, Priloge III. To merjenje je neprekinjeno, razen na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju, kot je navedeno v točki B Priloge IV, kjer je mogoče uporabiti druge merilne metode.

6.   V skladu s Prilogo IV vsaka država članica zagotovi, da razporeditev vzorčevalnih mest, ki se uporabi za izračun kazalnikov povprečne izpostavljenosti PM2,5 in dušikovega dioksida, zagotavlja, da se ustrezno upošteva izpostavljenost celotnega prebivalstva. Število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od tistega, določenega z uporabo točke B Priloge III.

7.   Vzorčevalna mesta, na katerih so bila v preteklih treh letih zabeležena preseganja katere koli ustrezne mejne vrednosti ali ciljne vrednosti iz oddelka 1 Priloge I, se ne premestijo, razen če je premestitev potrebna zaradi posebnih okoliščin, vključno s prostorskim razvojem. Premestitev takih vzorčevalnih mest se podpre z uporabami modeliranja ali indikativnimi meritvami in, kadar koli je to mogoče, zagotavlja kontinuiteto meritev ter se izvede znotraj njihovega območja prostorske reprezentativnosti. Podrobna utemeljitev vsake premestitve takih vzorčevalnih mest se v celoti dokumentira v skladu z zahtevami iz točke D Priloge IV.

8.   Za oceno vsebnosti benzo(a)pirena v zunanjem zraku vsaka država članica spremlja druge pomembne policiklične aromatske ogljikovodike na omejenem številu vzorčevalnih mest. Ti policiklični aromatski ogljikovodiki zajemajo vsaj: benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren in dibenzo(a,h)antracen. Vzorčevalna mesta za te policiklične aromatske ogljikovodike so postavljena skupaj z vzorčevalnimi mesti za benzo(a)piren, izberejo pa se na način, da je mogoče prepoznati geografske spremembe in dolgoročne trende.

9.   Poleg spremljanja, ki se zahteva na podlagi člena 10, države članice spremljajo ravni ultrafinih delcev v skladu s točko D Priloge III in oddelkom 4 Priloge VII. Spremljanje koncentracij črnega ogljika se lahko izvaja na istih mestih.

1.   Vsaka država članica vzpostavi vsaj eno glavno merilno mesto na 10 milijonov prebivalcev v neizpostavljenem mestnem okolju. Države članice z manj kot 10 milijoni prebivalcev vzpostavijo vsaj eno glavno merilno mesto v neizpostavljenem mestnem okolju.

Države članice, katerih ozemlje je večje od 10 000 km2, a manjše od 100 000 km2, vzpostavijo vsaj eno glavno merilno mesto v neizpostavljenem podeželskem okolju. Vsaka država članica, katere ozemlje je večje od 100 000 km2, vzpostavi vsaj eno glavno merilno mesto na 100 000 km2 v neizpostavljenem podeželskem okolju.

2.   Umestitev glavnih merilnih mest v neizpostavljena mestna okolja in neizpostavljena podeželska okolja se določi v skladu s točko B Priloge IV.

3.   Vsa vzorčevalna mesta, ki izpolnjujejo zahteve iz točk B in C Priloge IV in so vzpostavljena na glavnih merilnih mestih, se lahko upoštevajo za namene izpolnjevanja zahtev glede najmanjšega števila vzorčevalnih mest za ustrezna onesnaževala, kot je določeno v Prilogi III.

4.   Država članica lahko skupaj z eno ali več sosednjimi državami članicami vzpostavi eno ali več skupnih glavnih merilnih mest, da bi izpolnila zahteve iz odstavka 1. To ne vpliva na obveznost vsake države članice, da vzpostavi vsaj eno glavno merilno mesto v neizpostavljenem mestnem okolju in na obveznost vsake države članice, katere ozemlje je večje od 10 000 km2, da vzpostavi vsaj eno glavno merilno mesto v neizpostavljenem podeželskem okolju.

5.   Meritve na glavnih merilnih mestih v neizpostavljenem mestnem okolju in neizpostavljenem podeželskem okolju vključujejo onesnaževala iz oddelka 1, tabeli 1 in 2, Priloge VII, ter lahko vključujejo tudi onesnaževala iz tabele 3 navedenega oddelka.

6.   Država članica se lahko odloči, da ne bo merila črnega ogljika, ultrafinih delcev ali amoniaka na polovici svojih glavnih merilnih mest v neizpostavljenem podeželskem okolju, če število njenih glavnih merilnih mest v neizpostavljenem podeželskem okolju presega število njenih glavnih merilnih mest v neizpostavljenem mestnem okolju vsaj v razmerju 2:1, dokler je izbor njenih glavnih merilnih mest reprezentativen za navedena onesnaževala.

7.   Kadar je to ustrezno, se spremljanje uskladi s strategijo spremljanja in merilnim programom iz EMEP, raziskovalno infrastrukturo aerosolov, oblakov in sledi plinov (ACTRIS) ter spremljanjem vplivov onesnaženosti zraka na podlagi Direktive (EU) 2016/2284.

1.   Države članice uporabljajo referenčne merilne metode, določene v točkah A in C Priloge VI.

Vendar se lahko uporabljajo druge merilne metode pod pogoji iz točk B, C in D Priloge VI.

2.   Države članice uporabljajo modeliranje kakovosti zraka pod pogoji iz točke E Priloge VI.

3.   Ocenjevanje podatkov o kakovosti zraka izpolnjuje cilje kakovosti podatkov iz Priloge V.

1.   V conah, kjer so ravni onesnaževal v zunanjem zraku pod mejnimi vrednostmi, določenimi v oddelku 1 Priloge I, države članice vzdržujejo ravni teh onesnaževal pod mejnimi vrednostmi.

2.   V conah, kjer so ravni onesnaževal v zunanjem zraku pod ustreznimi ciljnimi vrednostmi, določenimi v oddelkih 1 in 2 Priloge I, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki ne povzročajo nesorazmernih stroškov za vzdrževanje navedenih ravni pod ciljnimi vrednostmi.

Države članice si prizadevajo doseči dolgoročne cilje za ozon, določene v oddelku 2 Priloge I, in si, ko jih dosežejo, prizadevajo za vzdrževanje ravni ozona pod temi dolgoročnimi cilji, če to omogočajo dejavniki, vključno s čezmejno naravo onesnaževanja z ozonom, hlapnimi organskimi spojinami iz biogenih virov in meteorološkimi pogoji, ter pod pogojem, da nobeden od potrebnih ukrepov ne povzroča nesorazmernih stroškov.

3.   V teritorialnih enotah povprečne izpostavljenosti, kjer so kazalniki povprečne izpostavljenosti za PM2,5 in NO2 pod ustrezno vrednostjo ciljev glede povprečne stopnje izpostavljenosti za navedena onesnaževala iz oddelka 5 Priloge I, države članice ohranijo ravni teh onesnaževal pod cilji glede povprečne stopnje izpostavljenosti.

4.   Države članice si prizadevajo doseči in ohranjati najboljšo kakovost zunanjega zraka in visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, da bi dosegle cilj ničelnega onesnaževanja iz člena 1(1) v skladu s priporočili SZO ter pod ocenjevalnimi pragovi iz Priloge II.

1.   Države članice zagotovijo, da v vseh njihovih conah ravni onesnaževal v zunanjem zraku ne presežejo ustreznih mejnih vrednosti iz oddelka 1 Priloge I.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne zahtevajo nesorazmernih stroškov, in tako zagotovijo, da ravni onesnaževal v vseh njihovih conah ne presegajo ustreznih ciljnih vrednosti iz oddelka 1 in 2 Priloge I.

3.   Države članice zagotovijo, da so obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti za PM2,5 in NO2, določene v oddelku 5, točka B, Priloge I, izpolnjene po njihovih celotnih teritorialnih enotah povprečne izpostavljenosti, kjer so preseženi cilji glede povprečne stopnje izpostavljenosti iz oddelka 5, točka C, Priloge I.

4.   Skladnost z odstavki 1, 2 in 3 tega člena se ocenjuje v skladu s Prilogo IV.

5.   Kazalniki povprečne izpostavljenosti se ocenijo v skladu z oddelkom 5, točka A, Priloge I.

6.   Rok za dosego mejnih vrednosti iz oddelka 1, tabela 1, Priloge I se lahko odloži v skladu s členom 18.

7.   Države članice lahko v skladu s členom 193 PDEU ohranijo ali uvedejo strožje varstvene ukrepe, vključno s standardi kakovosti zraka, ki so strožji kot so tisti iz tega člena. Države članice o teh ukrepih uradno obvestijo Komisijo v treh mesecih po njihovem sprejetju.

1.   Alarmne vrednosti za koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, PM10 in PM2,5 ter ozona v zunanjem zraku so določene v oddelku 4, točka A, Priloge I.

2.   Opozorilne vrednosti za koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM10 in PM2,5) in ozona so določene v oddelku 4, točka B, Priloge I.

3.   Kadar je katera koli alarmna vrednost iz oddelka 4, točka A, Priloge I presežena ali, kadar je ustrezno, če je na podlagi uporab modeliranja ali drugih orodij za napovedovanje predvideno, da bo presežena, države članice po potrebi brez nepotrebnega odlašanja izvedejo nujne ukrepe iz kratkoročnih akcijskih načrtov, pripravljenih na podlagi člena 20.

4.   Kadar je presežena katera koli alarmna vrednost ali opozorilna vrednost iz oddelka 4 Priloge I ali, kadar je ustrezno, če je na podlagi uporab modeliranja ali drugih orodij za napovedovanje predvideno, da bo presežena, države članice storijo vse potrebno, da javnost o tem obvestijo čim hitreje in najpozneje v roku nekaj ur, v skladu s točkama 2 in 3 Priloge X, pri čemer uporabijo različne medijske in komunikacijske kanale ter zagotovijo širok dostop javnosti.

5.   Države članice lahko v skladu s členom 193 PDEU ohranijo ali uvedejo strožje varstvene ukrepe, vključno z alarmnimi vrednostmi ali opozorilnimi vrednostmi, ki so strožje kot so tisti iz tega člena. Države članice o teh ukrepih uradno obvestijo Komisijo v treh mesecih po njihovem sprejetju.

1.   Države članice lahko za določeno leto opredelijo:

2.   Države članice Komisiji zagotovijo sezname vseh takih con in teritorialnih enot povprečne izpostavljenosti, kot je navedeno v odstavku 1, skupaj z informacijami o koncentracijah in virih ter dokaze, da je mogoče preseganja pripisati naravnim virom.

3.   Kadar je Komisija obveščena o preseganju, ki ga je mogoče pripisati naravnim virom, v skladu z odstavkom 2, se navedeno preseganje v tej direktivi ne šteje za preseganje. Če Komisija meni, da dokazila, ki jih je predložila država članica, ne zadostujejo, to državo članico obvesti, da preseganja ni mogoče pripisati naravnim virom, dokler ta država članica ne zagotovi ustreznih dodatnih informacij.

4.   Komisija do 31. decembra 2026 z izvedbenimi akti zagotovi tehnične podrobnosti o dokazovanju in odštetju preseganj, ki jih je mogoče pripisati naravnim virom. Take tehnične podrobnosti določajo vsebino dokazil, ki jih morajo države članice predložiti na podlagi odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

1.   Države članice lahko za določeno leto opredelijo cone, kjer so mejne vrednosti za PM10 v zunanjem zraku presežene zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali zimskem soljenju cest.

2.   Države članice Komisiji predložijo sezname vseh takih con iz odstavka 1, skupaj z informacijami o koncentracijah in virih PM10 v takih conah.

Države članice predložijo tudi dokazila, ki izkazujejo, da so vsa preseganja posledica takšne resuspenzije delcev in da so se sprejeli ustrezni ukrepi za znižanje takih koncentracij.

3.   Brez poseganja v člen 16 morajo države članice za cone iz odstavka 1 tega člena določiti načrt za kakovost zraka, predviden v členu 19, le, kadar je preseganja mogoče pripisati virom PM10, ki niso posledica zimskega posipanja ali zimskega soljenja cest.

4.   Komisija do 31. decembra 2026 z izvedbenimi akti zagotovi tehnične podrobnosti za metodologijo za določanje prispevkov zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali zimskem soljenju cest, ter informacije, ki jih morajo države članice predložiti na podlagi odstavka 2, ki po potrebi vključujejo informacije o prispevku resuspenzije k dnevnim ravnem koncentracije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

1.   Kadar v določeni coni ni mogoče doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce (PM10 in PM2,5), dušikov dioksid, benzen ali benzo(a)piren do roka, določenega v oddelku 1, tabela 1, Priloge I, lahko države članice ta rok za zadevno cono odložijo za obdobje, upravičeno s kažipotom za kakovost zraka, in če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 tega člena:

Kadar je bil rok za dosego skladnosti odložen v skladu s prvim pododstavkom, točka (b), tega odstavka, vendar izpolnitve ni mogoče doseči do tega odloženega roka, lahko države članice rok za zadevno območje odložijo drugič in zadnjič za obdobje, ki ni daljše od dveh let od konca prvega obdobja odloga in ki je upravičeno s posodobljenim kažipotom za kakovost zraka, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

2.   Države članice lahko odložijo rok za dosego skladnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   V obdobju odloga roka za dosego skladnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena država članica zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.   Države članice najpozneje do 31. januarja 2029 uradno obvestijo Komisijo, kadar po njihovem mnenju zanje velja odstavek 1, prvi pododstavek, točka (a) ali (b), ter ji pošljejo kažipot za kakovost zraka iz odstavka 1 in vse ustrezne informacije, ki jih Komisija potrebuje, da presodi, ali je navedeni razlog za odlog upravičen in ali so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.

Države članice najpozneje do 31. januarja 2034 uradno obvestijo Komisijo, kadar po njihovem mnenju izpolnitev ne more biti dosežena do roka za dosego skladnosti, odločenega v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek, ter ji pošljejo posodobljen kažipot za kakovost zraka iz odstavka 1 in vse ustrezne informacije, ki jih Komisija potrebuje, da presodi, ali je navedeni razlog za drugi in zadnji odlog upravičen in ali so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.

Kar zadeva projekcije, predložene kot razlog za odlog, države članice utemeljijo metode in podatke, uporabljene za pridobitev teh projekcij.

Komisija pri ocenjevanju upošteva projekcije kakovosti zraka, ki jih predložijo zadevne države članice, predvidene učinke ukrepov, ki jih je sprejela država članica, na kakovost zunanjega zraka v tej državi članici, pa tudi predvidene učinke ukrepov Unije na kakovost zunanjega zraka.

Kadar Komisija temu ne nasprotuje v roku devetih mesecev po prejemu tega uradnega obvestila, se šteje, da so ustrezni pogoji za uporabo odstavka 1 izpolnjeni.

V primeru nasprotovanja lahko Komisija od zadevne države članice zahteva, da prilagodi ali predloži nov kažipot za kakovost zraka, da bi izpolnila zahteve iz odstavka 1.

5.   Komisija do 31. decembra 2026 z izvedbenimi akti zagotovi dodatne tehnične podrobnosti o zahtevah za projekcije, izvedene za namene odstavka 1 tega člena, da se prikaže, kako bodo dosežene mejne vrednosti iz oddelka 1, tabela 1, Priloge I ob upoštevanju razumnih in sorazmernih ukrepov. Poleg tega določa informacije, ki jih je treba vključiti v poročila o izvajanju za namene odstavka 3 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

1.   Kadar v določenih conah ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo katero koli mejno vrednost ali ciljno vrednost iz oddelka 1 Priloge I, države članice pripravijo načrte za kakovost zraka za tiste cone, v katerih so določeni ustrezni ukrepi za doseganje zadevne mejne vrednosti ali ciljne vrednosti in da je obdobje preseganja čim krajše, v nobenem primeru pa ne daljše od štirih let od konca koledarskega leta, v katerem je bilo zabeleženo prvo preseganje. Ti načrti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje katere koli mejne vrednosti ali ciljne vrednosti.

Kadar je v določeni coni preseganje mejne vrednosti že zajeto v kažipotu za kakovost zraka, države članice zagotovijo, da so ukrepi iz tega kažipota ustrezni, da je obdobje preseganja čim krajše, ter po potrebi sprejmejo dodatne in učinkovitejše ukrepe ter upoštevajo postopek za posodobitev kažipota za kakovost zraka iz odstavka 5.

2.   Kadar v teritorialnih enotah, ki pokrivajo najmanj eno cono, ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo katero koli ciljno vrednost za ozon iz oddelka 2 Priloge I, države članice pripravijo načrte za kakovost zraka za te teritorialne enote, ki določijo ustrezne ukrepe, da bi dosegle ciljno vrednost za ozon in da bi bilo obdobje preseganja čim krajše. Ti načrti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje ciljne vrednosti za ozon.

Kadar je v dani teritorialni enoti preseganje ciljne vrednosti za ozon že zajeto v kažipotu za kakovost zraka, države članice zagotovijo, da so ukrepi iz navedenega kažipota ustrezni za čim krajše obdobje preseganja, in po potrebi upoštevajo postopek za posodobitev kažipota za kakovost zraka iz odstavka 5.

Vendar se lahko države članice ob upoštevanju geografskih in meteoroloških razmer vzdržijo priprave takih načrtov za kakovost zraka ali kažipotov za kakovost zraka za obravnavanje preseganja ozona, kadar ni večjih možnosti za zmanjšanje koncentracij ozona ter kadar bi ukrepi povzročili nesorazmerne stroške.

Kadar načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ni vzpostavljen, države članice javnosti in Komisiji predložijo podrobno utemeljitev, zakaj ni večjih možnosti za zmanjšanje preseganja, zaradi česar je bila sprejeta odločitev, da se načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ne pripravi.

Države članice vsaj vsakih pet let ponovno ocenijo potencial za zmanjšanje koncentracij ozona.

Za teritorialne enote, kjer je ciljna vrednost za ozon presežena, države članice zagotovijo, da zadevni nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljen na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2016/2284, vključuje ukrepe za obravnavanje prekurzorjev ozona iz te direktive.

3.   Kadar v določeni teritorialni enoti povprečne izpostavljenosti obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti iz oddelka 5 Priloge I ni dosežena, države članice pripravijo načrte za kakovost zraka za navedene teritorialne enote povprečne izpostavljenosti, ki nato določijo ustrezne ukrepe, da bi dosegle obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in da bi bilo obdobje preseganja čim krajše. Ti načrti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti.

4.   Kadar so od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2029 v coni ali teritorialni enoti ravni onesnaževal nad katero koli mejno vrednostjo ali ciljno vrednostjo, ki jo je treba doseči do 1. januarja 2030, kot je določeno v oddelku 1, tabela 1, Priloge I in oddelku 2, točka B, Priloge I, ter brez poseganja v odstavek 2, tretji pododstavek tega člena, države članice pripravijo kažipot za kakovost zraka za zadevno onesnaževalo, da se zadevne mejne vrednosti ali ciljne vrednosti dosežejo do izteka roka za dosego skladnosti. Ti kažipoti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje.

Vendar se lahko države članice vzdržijo priprave takih kažipotov za kakovost zraka, če izhodiščni scenarij na podlagi informacij, zahtevanih v točki A, točka 5, Priloge VIII, pokaže, da bo mejna vrednost ali ciljna vrednost dosežena z že veljavnimi ukrepi, tudi kadar je preseganje posledica začasnih dejavnosti, ki vplivajo na ravni onesnaževal v enem letu. Kadar kažipot za kakovost zraka ni pripravljen na podlagi tega pododstavka, države članice javnosti in Komisiji predložijo podrobno utemeljitev.

5.   Kadar v tretjem koledarskem letu po roku za pripravo načrta za kakovost zraka ali kažipota za kakovost zraka in brez poseganja v odstavek 2, tretji pododstavek, še vedno obstajajo preseganja katere koli mejne vrednosti, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ali ciljne vrednosti, države članice najpozneje pet let po roku za pripravo predhodnega načrta za kakovost zraka ali kažipota za kakovost zraka posodobijo načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ter sprejmejo dodatne in učinkovitejše ukrepe za čim krajše obdobje preseganja.

6.   Načrti za kakovost zraka in kažipoti za kakovost zraka vsebujejo vsaj naslednje informacije:

Države članice po potrebi vključijo ukrepe iz člena 20(2) in posebne ukrepe za zaščito občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, vključno z otroki, v svoje načrte za kakovost zraka in kažipote za kakovost zraka.

Države članice pri pripravi načrtov za kakovost zraka ali kažipotov za kakovost zraka ocenijo tveganje preseganja zadevnih alarmnih vrednosti za zadevna onesnaževala. Ta analiza se po potrebi uporabi za pripravo kratkoročnih akcijskih načrtov.

Kadar se načrti za kakovost zraka ali kažipoti za kakovost zraka pripravijo ob upoštevanju več onesnaževal ali standardov kakovosti zraka, države članice, kadar je to ustrezno, pripravijo celovite načrte za kakovost zraka ali kažipote za kakovost zraka, ki zajemajo vsa zadevna onesnaževala in standarde kakovosti zraka.

Države članice zagotovijo, kolikor je izvedljivo, skladnost svojih načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka z drugimi načrti, ki imajo znaten vpliv na kakovost zraka, vključno s tistimi, ki se zahtevajo na podlagi direktiv 2002/49/ES, 2010/75/EU in (EU) 2016/2284 ter na podlagi zakonodaje na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, energije, prometa in kmetijstva.

7.   Države članice se o osnutkih načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka in vseh pomembnih posodobitvah načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka pred njihovim dokončanjem posvetujejo z javnostjo v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter s pristojnimi organi, ki jih bo izvajanje načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka verjetno zadevalo zaradi njihovih odgovornosti na področju onesnaževanja in kakovosti zraka. Države članice zagotovijo, da ima javnost, kadar se z njo posvetujejo, dostop do osnutka načrta za kakovost zraka ali osnutka kažipota za kakovost zraka, ki vsebuje minimalne informacije, zahtevane na podlagi Priloge VIII k tej direktivi, in po potrebi netehničen povzetek informacij iz tega pododstavka.

Države članice vse zainteresirane strani spodbujajo k dejavnemu vključevanju v pripravo, izvajanje in posodabljanje načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka. Države članice pri pripravi načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka zagotovijo, da so deležniki, katerih dejavnosti prispevajo k stanju preseganja, pozvani, naj predlagajo ukrepe, ki jih lahko sprejmejo za odpravo preseganj, in da lahko v teh posvetovanjih sodelujejo nevladne organizacije, kot so okoljske in zdravstvene organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, drugi ustrezni zdravstveni organi, vključno z organizacijami, ki zastopajo zdravstvene delavce, in ustrezna industrijska združenja.

8.   Načrti za kakovost zraka in kažipoti za kakovost zraka se sporočijo Komisiji v dveh mesecih po njihovem sprejetju.

1.   Kadar v določeni coni obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmnih vrednosti iz oddelka 4 Priloge I, države članice vzpostavijo kratkoročne akcijske načrte, v katerih navedejo nujne ukrepe, ki jih je treba sprejeti kratkoročno, da bi se zmanjšalo tveganje ali trajanje takega preseganja.

Kadar pa obstaja tveganje, da bi prišlo do preseganja alarmne vrednosti za ozon, se države članice lahko odločijo, da ne bodo pripravile kratkoročnega akcijskega načrta, če ne obstaja, glede na nacionalne zemljepisne, meteorološke in gospodarske pogoje, znatna možnost za zmanjšanje tveganja, trajanja ali resnosti takega preseganja.

Kadar je za delce (PM10 in PM2,5) možnost za zmanjšanje tveganja takega preseganja močno omejena, lahko države članice ob upoštevanju lokalnih geografskih in meteoroloških razmer ter posebnosti sistemov ogrevanja gospodinjstev pripravijo kratkoročni akcijski načrt, ki se osredotoča le na posebne ukrepe za zaščito širše javnosti in občutljivega prebivalstva ter ranljivih skupin, pa tudi na lahko razumljive informacije o priporočenem vedenju za zmanjšanje izpostavljenosti izmerjenim ali napovedanim preseganjem.

2.   Pri vzpostavitvi kratkoročnih akcijskih načrtov iz odstavka 1 tega člena lahko države članice, odvisno od posameznega primera, predvidijo učinkovite ukrepe za nadzor in po potrebi za začasno ustavitev dejavnosti, ki prispevajo k tveganju, da bi bile presežene mejne vrednosti, ciljne vrednosti ali alarmne vrednosti. Države članice pri svojih kratkoročnih akcijskih načrtih upoštevajo tudi seznam ukrepov iz Priloge IX in glede na delež glavnih virov onesnaževanja, ki botrujejo obravnavanim preseganjem, razmislijo o tem, da po potrebi v te kratkoročne akcijske načrte vključijo vsaj ukrepe v zvezi z dejavnostmi, kot so promet, gradbena dela, industrijski obrati, kmetijstvo in uporaba proizvodov ter ogrevanje gospodinjstev. V teh načrtih se upoštevajo tudi posebni ukrepi za zaščito občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, vključno z otroki.

3.   Države članice se o osnutkih kratkoročnih akcijskih načrtov in vseh pomembnih posodobitvah teh načrtov pred njihovim dokončanjem posvetujejo z javnostjo v skladu z Direktivo 2003/35/ES ter s pristojnimi organi, ki jih bo izvajanje kratkoročnih akcijskih načrtov verjetno zadevalo zaradi njihovih odgovornosti na področju onesnaževanja in kakovosti zraka.

4.   Ko države članice vzpostavijo kratkoročni akcijski načrt, omogočijo javnosti in ustreznim organizacijam, kot so okoljske in zdravstvene organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, organizacije, ki zastopajo zdravstvene delavce, ter drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, dostop do rezultatov raziskav glede izvedljivosti in vsebine posebnih kratkoročnih akcijskih načrtov ter do informacij o izvajanju teh načrtov.

5.   Kratkoročni akcijski načrti se sporočijo Komisiji v enem letu od njihovega sprejetja v okviru letnega poročanja na podlagi člena 23.

6.   Pri pripravi kratkoročnih akcijskih načrtov, ki vsebujejo nujne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, lahko države članice od Komisije zahtevajo, naj organizira izmenjavo primerov najboljših praks, da bi državam članicam, ki so to zahtevale, omogočila, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic.

1.   Kadar čezmejno onesnaževanje zraka iz ene ali več držav članic, znatno prispeva k preseganju mejne vrednosti, ciljne vrednosti za ozon, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ali alarmne vrednosti v drugi državi članici, slednja o tem uradno obvesti državo članico, iz katere onesnaževanje izvira, in Komisijo.

2.   Zadevne države članice sodelujejo med seboj, vključno z ustanavljanjem skupnih skupin strokovnjakov in s tehnično podporo Komisije, da bi ugotovile vire onesnaženosti zraka, prispevke teh virov k preseganju v drugi državi članici in ukrepe, ki jih je treba sprejeti posamično in v sodelovanju z drugimi državami članicami za obravnavo teh virov, ter pripravijo usklajene dejavnosti, kot je usklajevanje načrtov za kakovost zraka na podlagi člena 19, v katerih vsaka država članica obravnava vire onesnaževanja, ki se nahajajo na njenem ozemlju, da se odpravijo taka preseganja.

Države članice se na medsebojna obvestila pravočasno odzovejo in najpozneje v treh mesecih po tem, ko jih je druga država članica uradno obvestila v skladu s prvim pododstavkom, o tem obvestijo Komisijo.

3.   Komisija je obveščena o vsakem sodelovanju iz odstavka 2 tega člena in pozvana, da se ga udeleži ali pri tem pomaga. Komisija lahko od zadevnih držav članic zahteva, da predložijo najnovejše informacije o napredku pri izvajanju vseh usklajenih dejavnosti, vzpostavljenih na podlagi navedenega odstavka. Kadar je to primerno, Komisija ob upoštevanju poročil, pripravljenih na podlagi člena 11 Direktive (EU) 2016/2284, preuči, ali je treba na ravni Unije sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij predhodnih snovi, ki povzročajo čezmejno onesnaževanje.

4.   Kadar je to ustrezno na podlagi člena 20, države članice pripravijo in izvedejo koordinirane kratkoročne akcijske načrte, ki zajemajo sosednje cone v drugih državah članicah. Države članice zagotovijo, da sosednje cone v drugih državah članicah dobijo vse ustrezne informacije v zvezi s temi kratkoročnimi akcijskimi načrti brez nepotrebnega odlašanja.

5.   Kadar so presežene alarmne vrednosti ali opozorilne vrednosti v conah blizu državne meje, se informacije o takih preseganjih čim prej zagotovijo pristojnim organom v zadevnih sosednjih državah članicah. Te informacije so dostopne javnosti.

6.   V uradnem obvestilu iz odstavka 1 lahko države članice za zadevno leto opredelijo:

Država članica lahko zadevnim državam članicam in Komisiji predloži tudi sezname vseh takih con in teritorialnih enot povprečne izpostavljenosti, skupaj z informacijami o koncentracijah in dokazili, da onesnaževanje zraka iz čezmejnih virov, tudi iz tretjih držav, nad katerimi ta država članica nima neposrednega nadzora, znatno prispeva k preseganju. Komisija lahko te informacije po potrebi upošteva za namene člena 18.

7.   Pri pripravi načrtov iz odstavkov 2 in 4 ter pri obveščanju javnosti, kot je navedeno v odstavku 5 si države članice, kadar je to ustrezno, prizadevajo za sodelovanje s tretjimi državami in zlasti z državami kandidatkami. Države članice lahko po potrebi Komisijo zaprosijo za tehnično podporo.

1.   Države članice zagotovijo, da se javnost in ustrezne organizacije, kot so okoljske in zdravstvene organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, organizacije, ki zastopajo zdravstvene delavce, ter drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, ustrezno in pravočasno obvestijo o:

2.   Države članice določijo indeks kakovosti zraka, ki se posodablja vsako uro in zajema vsaj žveplov dioksid, dušikov dioksid, delce (PM10 in PM2,5) ter ozon, in prek javnega vira omogočijo dostop do njega na lahko razumljiv način, pod pogojem, da obstaja obveznost spremljanja teh onesnaževal na podlagi te direktive. Ta indeks lahko po potrebi zajema tudi druga onesnaževala. Kolikor je mogoče, je indeks kakovosti zraka primerljiv med vsemi državami članicami in upošteva priporočila SZO. Indeks kakovosti zraka temelji na indeksih kakovosti zraka na evropski ravni, ki jih zagotavlja Evropska agencija za okolje, in vključuje informacije o vplivu na zdravje, vključno z informacijami, prilagojenimi občutljivemu prebivalstvu in ranljivim skupinam. Države članice lahko za izpolnitev zahtev iz tega odstavka kot alternativno možnost uporabijo indeks kakovosti zraka, ki ga zagotovi Evropska agencija za okolje. Če se država članica odloči, da ne bo uporabila indeksa, ki ga zagotovi Evropska agencija za okolje, je na nacionalni ravni na voljo sklic na ta indeks.

3.   Države članice objavijo informacije o simptomih, povezanih s konicami onesnaženosti zraka, ter o tem, kako zmanjšati izpostavljenost onesnaženemu zraku in se pred njim zaščititi, ter spodbujajo prikazovanje teh informacij javnosti na mestih, kjer se zadržujejo občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine, na primer v zdravstvenih ustanovah.

4.   Države članice obvestijo javnost o pristojnem organu ali telesu, določenem v zvezi z nalogami iz člena 5.

5.   Informacije iz tega člena so brezplačno dosegljive javnosti prek lahko dostopnih medijev in komunikacijskih kanalov na skladen in lahko razumljiv način v skladu z Direktivo 2007/2/ES in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (22), pri čemer se zagotovi širok dostop javnosti do teh informacij.

1.   Države članice zagotovijo, da so informacije o kakovosti zunanjega zraka dostopne Komisiji v zahtevanem časovnem okviru v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 5 tega člena in ne glede na skladnost s cilji kakovosti podatkov glede zajema podatkov iz točke B Priloge V.

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena se za poseben namen ocenjevanja skladnosti z mejnimi vrednostmi, ciljnimi vrednostmi, obveznostmi zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in kritičnimi vrednostmi dajo na voljo Komisiji najpozneje devet mesecev po koncu vsakega koledarskega leta in vsebujejo:

3.   Države članice v skladu z odstavkom 1 Komisiji sporočajo podatke o zabeleženih ravneh in trajanju obdobij, ko je bila presežena alarmna vrednost ali opozorilna vrednost.

4.   Države članice Komisiji predložijo informacije iz točke D Priloge IV v treh mesecih po tem, ko so bile k temu pozvane.

5.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 10. decembra 2024. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za kakovost zunanjega zraka. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo člani zadevne javnosti v skladu z njihovim nacionalnim pravnim sistemom dostop do pravnega sredstva pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno zakonitost vseh odločitev, dejanj ali opustitev držav članic v zvezi z lokacijami in številom vzorčevalnih mest na podlagi člena 9 v skladu z ustreznimi merili, določenimi v prilogah III in IV, načrti za kakovost zraka in kažipoti za kakovost zraka iz člena 19 ter kratkoročnimi akcijskimi načrti iz člena 20 države članice, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice v skladu s ciljem, da se zadevni javnosti omogoči širok dostop do pravnega varstva.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki se zavzema za varovanje zdravja ljudi ali okolja in izpolnjuje katere koli zahteve na podlagi nacionalnega prava, šteje za zadostnega za namene prvega pododstavka, točka (a). Za take organizacije se šteje tudi, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene prvega pododstavka, točka (b).

2.   Postopek uveljavljanja pravnega sredstva mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne pretirano drag ter zagotavlja ustrezne in učinkovite mehanizme pravnega varstva, vključno s sodno odredbo o prepovedi, če je ta primerna.

3.   Države članice določijo, v kateri fazi se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve, tako da dostop do pravnega sredstva pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, ni onemogočen ali pretirano otežen.

4.   Ta člen državam članicam ne preprečuje, da zahtevajo predhodni postopek uveljavljanja pravnega sredstva pred upravnim organom in ne vpliva na zahtevo izčrpanja upravnih pravnih sredstev pred uporabo sodnih pravnih sredstev, kadar taka zahteva obstaja na podlagi nacionalnega prava.

5.   Države članice zagotovijo, da so praktične informacije o dostopu do postopkov uveljavljanja upravnih in sodnih pravnih sredstev iz tega člena dostopne javnosti.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo fizične osebe, ki so utrpele škodo za zdravje ljudi zaradi kršitve nacionalnih pravil o prenosu člena 19(1) do (5) ter člena 20(1) in (2) te direktive, ki so jo namerno ali iz malomarnosti storili pristojni organi, pravico zahtevati in prejeti odškodnino za to škodo.

2.   Države članice zagotovijo, da so nacionalna pravila in postopki v zvezi z odškodninskimi zahtevki oblikovani in se uporabljajo tako, da ne onemogočajo ali pretirano otežujejo uveljavljanja pravice do odškodnine na podlagi odstavka 1.

3.   Države članice lahko določijo zastaralne roke za vlaganje odškodninskih tožb iz odstavka 1. Taki roki ne začnejo teči, preden je kršitev prenehala in oseba, ki zahteva odškodnino, ve ali se lahko razumno pričakuje, da ve, da je utrpela škodo zaradi kršitve iz odstavka 1.

1.   Brez poseganja v obveznosti držav članic na podlagi Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23), države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo Komisijo in jo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.   Države članice zagotovijo, da se pri kaznih, vzpostavljenih na podlagi odstavka 1, ustrezno upoštevajo naslednje okoliščine, kot je primerno:

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členoma 1 in 3, členom 4, točke 2, 7, 9, 14, 15, 16, 18, 21 do 30, 33, 34 in 41 do 45, členi 5 do 8, členom 9(1), (2), (3) in (5) do (9), členi 10, 11 in 12, členom 13(1), (2), (3), (5), (6) in (7), členom 15, členom 16(1), (2) in (4), členom 17(4), členi 18 do 21, členom 22(1), (2), (3) in (5), členi 23 do 29 ter prilogami I do X do 11. decembra 2026. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanje na direktivi, razveljavljeni s to direktivo, šteje za sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

1.   Direktivi 2004/107/ES in 2008/50/ES, kakor sta bili spremenjeni z akti iz dela A Priloge XI k tej direktivi, se razveljavita z učinkom od 12. decembra 2026, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so navedeni v delu B Priloge XI k tej direktivi.

2.   Sklicevanje na razveljavljeni direktivi se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XII k tej direktivi.