(1)

Komisija je bila julija 2014 seznanjena, da je Madžarska sprejela Zakon XXII iz leta 2014 o davku na oglaševanje (1) (v nadaljnjem besedilu: zakon o davku na oglaševanje), na podlagi katerega je bil obdavčen promet od oglaševalskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek na oglaševanje). Komisija je z dopisoma z dne 13. avgusta in 1. decembra 2014 madžarskim organom poslala zahtevi za informacije, na kateri so odgovorili z dopisoma z dne 2. oktobra in 16. decembra 2014.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 2. februarja 2015 madžarske organe obvestila, da namerava izdati odredbo o začasnem odlogu v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (2). Madžarski organi so z dopisom z dne 17. februarja 2015 predložili pripombe k navedenemu dopisu.

(3)

Komisija je s sklepom z dne 12. marca 2015 začela postopek iz člena 108(2) PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) in izdala odredbo o začasnem odlogu v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 v zvezi z zadevnim ukrepom.

(4)

Sklep o začetku postopka in odredba o začasnem odlogu sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o tem ukrepu.

(5)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih oseb, ki jih je posredovala madžarskim organom in jim dala možnost odgovora.

(6)

Madžarski organi so 21. aprila 2015 Komisiji poslali osnutek predloga spremembe zakona davka na oglaševanje. Komisija je 8. maja 2015 od Madžarske zahtevala informacije o tej načrtovani spremembi.

(7)

Madžarska je 4. junija 2015 spremenila zakon o davku na oglaševanje. Spremembe so začele veljati 5. julija 2015.

(8)

Madžarska je z dopisom z dne 6. julija 2015 predložila mnenje o sklepu o začetku postopka in pripombah zainteresiranih strani ter pojasnila glede spremembe davka na oglaševanje.

(9)

Komisija je 4. novembra 2016 s sklepom o ukrepu, ki ga je Madžarska izvedla v zvezi z obdavčenjem prometa od oglaševanja (4) (v nadaljnjem besedilu: končni sklep), končala formalni postopek preiskave z ugotovitvijo, da ukrep pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč ter odredila vračilo pomoči.

(10)

Madžarski organi so 16. decembra 2016 službe Komisije obvestili, da nameravajo v skladu z uvodno izjavo 96 končnega sklepa sprejeti zakon o odpravi davka na oglaševanje in ga v prihodnosti nadomestiti z novim.

(11)

Madžarska je 16. januarja 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ničnostno tožbo zoper končni sklep (zadeva T-20/17).

(12)

Službe Komisije in Madžarska so 16. decembra 2016, 26. januarja in 17. februarja 2017 izmenjale korespondenco, na podlagi katere je 27. februarja 2017 potekal konferenčni klic, namenjen razpravi o odpravi davka na oglaševanje.

(13)

Madžarska je 15. maja 2017 retroaktivno odpravila davek na oglaševanje za obdobje do 30. junija 2017 in ga nadomestila z novim davkom na oglaševanje (glej uvodno izjavo 23). Ta sprememba zakona o davku na oglaševanje je začela veljati 1. julija 2017 (5).

(14)

Splošno sodišče je s sodbo z dne 27. junija 2019 v zadevi T-20/17, Madžarska/Komisija (6) končni sklep razglasilo za ničen, saj je ugotovilo, da Komisija ni dokazala obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(15)

Madžarska je 23. julija 2019 dodatno spremenila zakon o davku na oglaševanje, tako da je davek odložila do decembra 2022 (7).

(16)

Komisija je 6. avgusta 2019 vložila pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča. Sodišče je s sodbo z dne 16. marca 2021 v zadevi C-596/19 P (8) zavrnilo pritožbo Komisije in potrdilo sodbo Splošnega sodišča.

(17)

Potem ko je Splošno sodišče končni sklep razglasilo za ničen in je to potrdilo tudi Sodišče, je formalni postopek preiskave še vedno odprt in ga je treba zapreti s sklepom.

(18)

Ukrep, ocenjen v sklepu o začetku postopka, je davek na oglaševanje, ki je bil na Madžarskem uveden z zakonom o davku na oglaševanje, ki je začel veljati 18. julija 2014, z nadaljnjimi spremembami 4. julija in 18. novembra 2014 (v nadaljnjem besedilu: zakon).

(19)

Davek je imel strmo progresivno strukturo, in sicer od 0 % za podjetja z nizkim prometom od oglaševanja do 50 % za podjetja z visokim prometom od oglaševanja, kot sledi (v nadaljevanju: različica iz leta 2014):

(20)

Madžarska je po sprejetju sklepa o začetku postopka zakon o davku na oglaševanje spremenila 4. junija 2015 z zakonom LXII iz leta 2015, pri čemer je progresivno lestvico šestih davčnih stopenj nadomestila z dvojnim sistemom, kot sledi (v nadaljnjem besedilu: „različica iz leta 2015“):

(21)

Komisija je novembra 2016 s sprejetjem negativnega končnega sklepa končala formalni postopek preiskave.

(22)

V končnem sklepu sta bili ocenjeni različici davka na oglaševanje iz let 2014 in 2015. Komisija je menila, da je različica iz leta 2015 temeljila na istem načelu progresivnosti in imela enak učinek dajanja prednosti manjšim podjetjem pred večjimi kot različica davka iz leta 2014.

(23)

Madžarska je po sprejetju končnega sklepa leta 2017 spremenila davek na oglaševanje z nadaljnjo spremembo zakona o davku na oglaševanje (11). Zakon o spremembi:

(24)

V zvezi z veljavnim in že plačanim davkom od začetka veljavnosti zakona o davku na oglaševanje, je zakon XLVII iz leta 2017 za davčna leta do 30. junija 2017 določal:

(25)

V določbah madžarskega davčnega zakonika, ki so veljale ob začetku veljavnosti zakona XLVII iz leta 2017 (14), je „preplačilo“ opredeljeno kot položaj, v katerem ima davčni zavezanec „na davčnem računu na voljo znesek, ki presega njegovo obveznost plačila davka“.

(26)

Zato je bil, ko je davčni zavezanec plačal davek na oglaševanje, učinek določb iz uvodnih izjav 24 in 25 ta, da je na računu davčnega zavezanca nastal davčni dobropis.

(27)

Davčni zakonik za davčne zavezance določa različne možnosti uporabe davčnega dobropisa, ki izhaja iz preplačila.

(28)

Prvič, davčni zavezanec lahko zahteva, da se preplačilo uporabi za kritje davčnih obveznosti druge davčne kategorije (15). Drugič, davčni zavezanec lahko zahteva vračilo preplačila, če nima davčnega dolga in je izpolnil svoje obveznosti iz davčne napovedi (16). Tretjič, preplačilo lahko ostane pri davčnem organu za kritje prihodnjih davčnih obveznosti iste davčne kategorije (17).

(29)

Sprejetje zakona XLVII iz leta 2017 je torej zagotovilo razveljavitev celotnega dolga davka na oglaševanje, dolgovanega v obdobju od leta 2014 do 30. junija 2017, in da je bil davek na oglaševanje, plačan v tem obdobju, vrnjen davčnim zavezancem ali uporabljen za kritje drugih davčnih obveznosti teh davčnih zavezancev.

(30)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da je Sodišče v sodbi v zadevi C-596/19 P priznalo (18), da je zakon XLVII iz leta 2017 retroaktivno razveljavil zadevni davčni ukrep (19).

(31)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da je zaradi retroaktivne odprave davka na oglaševanje, ki je predmet formalnega postopka preiskave s strani Madžarske, ter posledično razveljavitve zadevnega davčnega dolga in vračila plačanega davka formalni postopek preiskave postal brezpredmeten.