UREDBA (EU) 2024/2516 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. septembra 2024

o spremembi Uredbe (EU) 2019/1009 glede digitalnega označevanja sredstev za gnojenje EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi III k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določene zahteve za označevanje, ki se uporabljajo za sredstva za gnojenje EU. Informacije iz navedene priloge je treba navesti na etiketi v fizični obliki, pritrjeni na embalažo, ali v primeru elementov označevanja, ki jih ni mogoče navesti na etiketi, ker je embalaža premajhna, na ločenem podatkovnem listu, ki je priložen embalaži (v nadaljnjem besedilu: fizična etiketa), medtem ko se sredstvom brez embalaže priloži podatkovni list. Zahteve za označevanje se nanašajo na parametre, povezane z agronomsko učinkovitostjo sredstev za gnojenje EU, kot je vsebnost hranil v njih, in druge parametre, povezane s takimi sredstvi, kot je njihova količina. Zahteve za označevanje zajemajo tudi informacije, potrebne za varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja pri uporabi sredstev za gnojenje EU, kot so informacije, potrebne za pravilno uporabo Direktive Sveta 91/676/EGS (4), ter informacije, potrebne za pravilno ravnanje z njimi in njihovo uporabo po nakupu, na primer informacije o pogojih shranjevanja.

(2)

Obliko, v kateri se sredstva za gnojenje EU označijo v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009, bi bilo treba prilagoditi tehnološkim in družbenim spremembam na področju digitalizacije. To bi bilo treba storiti brez ogrožanja kakovosti ali dostopnosti informacij in z namenom zagotavljanja boljših informacij, pri tem pa upoštevati vplive na gospodarske subjekte in končne uporabnike ter koristi zanje.

(3)

Koristi zagotavljanja informacij na etiketi v digitalni obliki (v nadaljnjem besedilu: digitalna etiketa) so očitne. Z digitalnim označevanjem se lahko izboljša navajanje informacij na etiketah, saj se je tako mogoče izogniti prenatrpanim informacijam na fizičnih etiketah, uporabnikom pa digitalno označevanje prinaša nove možnosti branja informacij, ki jih omogoča samo digitalna oblika, kot so večja pisava, samodejno iskanje, uporaba zvočnikov ali prevodi v druge jezike. Poleg tega lahko digitalno označevanje sredstev za gnojenje EU prispeva k stalnemu napredku pri digitalni in zeleni preobrazbi evropskega kmetijskega sektorja, s tem ko zmanjšuje količino odpadne embalaže in kmetom olajšuje izpolnjevanje obveznosti poročanja o uporabi takih sredstev. Digitalno označevanje lahko privede tudi do učinkovitejšega izpolnjevanja obveznosti označevanja s strani gospodarskih subjektov, saj bo informacije na etiketi lažje posodabljati, poleg tega pa bo mogoče informacije za uporabnike navajati bolj ciljno usmerjeno. Čeprav bi uporaba digitalnih etiket lahko rešila problem prostorskih omejitev, ki obstajajo pri fizičnih nalepkah, s tem ko bi se omogočila sledljivost informacij in bi se lahko zaradi nižjih stroškov označevanja znižale cene gnojil, se je treba izogibati nepomembnim ali nepotrebnim informacijam, da se uporabnikom zagotovijo najbolj kakovostne bistvene informacije. Poleg tega lahko digitalno označevanje prispeva k zmanjšanju stroškov označevanja v celotni dobavni verigi, saj se lahko etikete sredstev za gnojenje EU po izvedbi posla med gospodarskimi subjekti spremenijo, preden dosežejo končne uporabnike.

(4)

Z digitalnim označevanjem pa bi se lahko pojavili novi izzivi. Digitalno označevanje bi na primer lahko povzročilo težave ranljivim skupinam, zlasti osebam, ki nimajo digitalnih spretnosti ali nimajo zadostnih digitalnih spretnosti ali pa nimajo na razpolago digitalnih naprav, potrebnih za dostop digitalnih etiket, in invalidom. Digitalno označevanje bi tem skupinam lahko otežilo dostop do bistvenih informacij o agronomski učinkovitosti sredstev za gnojenje EU ter navodil za varno uporabo in varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter varstvo okolja, s čimer bi se še povečal digitalni razkorak. Zato bi bilo treba digitalno označevanje v Uredbo (EU) 2019/1009 uvesti pod določenimi pogoji, digitalne etikete pa bi morale biti zlahka razumljive in dostopne ranljivim skupinam in invalidom, ob upoštevanju dejstva, da je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter varstva okolja in digitalno pripravljenost, ne da bi se zaradi tega pretirano povečali stroški. Bistveno je, da v procesu, ko z digitalnimi sredstvi označevanje postaja uporabnikom prijaznejše, ni ogrožena njihova varnost ter da se upošteva, v kolikšni meri imajo mala in srednja podjetja možnosti in spretnosti za digitalizacijo etiket.

(5)

Gospodarski subjekti bi še naprej morali imeti prosto izbiro glede tega, ali bodo zagotovili digitalno ali fizično etiketo. Tako bodo imeli prožnost in bodo lahko izbrali pravila, ki najbolj ustrezajo njihovemu položaju. Zlasti je pomembno, da se ne ustvarjajo neupravičeni stroški za mala in srednja podjetja, ki bi lahko imela težave pri uvajanju digitalnega označevanja glede na to, da ravnajo z manjšimi količinami sredstev za gnojenje EU ali z manj vrstami teh sredstev. Prav tako je pomembno zagotoviti podporo v obliki programov usmerjanja in usposabljanja, da bodo taka podjetja lahko razvila potrebna znanja in zmogljivosti za ravnanje v skladu s to uredbo.

(6)

Izbira glede uporabe digitalne etikete je predvsem na proizvajalcih in uvoznikih, odgovornih za izpolnjevanje zahtev glede označevanja iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009. To je pomembno za zagotovitev, da lahko sprejemajo odločitve na podlagi informacij, ki so prilagojene njihovemu naboru sredstev in predvidenim strankam. Da pa bi čim bolj povečali uporabo digitalnih etiket in s tem izboljšali sporočanje informacij uporabnikom, bi morali imeti tudi distributerji možnost, da na podlagi informacij, ki jih je zagotovil proizvajalec, digitalizirajo etikete sredstev za gnojenje EU, ki jih dajejo na trg. Z uporabo digitalnih etiket bi bilo treba zagotoviti stalen tok točnih informacij v celotni dobavni verigi. Obseg digitalnega označevanja bi moral biti odvisen od dveh dejavnikov, in sicer od tega, ali so sredstva za gnojenje EU dana na voljo gospodarskim subjektom ali končnim uporabnikom in ali se zagotavljajo v embalaži ali brez nje.

(7)

Gospodarskim subjektom bi moralo biti dovoljeno, da za sredstva za gnojenje EU, dobavljena drugim gospodarskim subjektom v embalaži ali brez nje, vse elemente označevanja iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 zagotovijo samo na digitalni etiketi. Z uporabo digitalnih etiket v takih primerih se lahko zmanjša količina odpadkov in stroški označevanja v dobavni verigi. Uvozniki ali distributerji bodo lahko fizično etiketo v uradnih jezikih, ki so potrebni v njihovem posebnem primeru, namestili neposredno na sredstvo za gnojenje EU. Poleg tega se bo mogoče izogniti stroškom označevanja, kadar se sredstva za gnojenje EU mešajo, pakirajo ali prepakirajo, saj se lahko sredstva označijo s fizično etiketo samo enkrat, preden dosežejo končne uporabnike. Ker se taka sredstva dobavljajo gospodarskim subjektom, uporaba izključno digitalnih etiket nima posledic na sporočanje informacij končnim uporabnikom. Kadar se gospodarski subjekti odločijo, da bodo poleg digitalne etikete zagotovili tudi fizično etiketo, bi morali imeti možnost, da v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009 sami odločijo, katere elemente označevanja bodo vključili na to fizično etiketo.

(8)

Končni uporabniki poglavitne informacije o uporabi sredstev za gnojenje EU še vedno najraje pridobijo s fizične etikete, saj fizične etikete, nameščene na embalažo, omogočajo takojšen in zanesljiv dostop do informacij. Poleg tega veliko večino sredstev za gnojenje EU, ki so dostopna na trgu, uporabljajo poklicni uporabniki, kot so kmetje in kmetijski pogodbeni delavci. Čeprav so poklicni uporabniki dobro vajeni sredstev za gnojenje in se pogosto posvetujejo v zvezi z gnojilnimi načrti, so običajno tudi iz starejših starostnih skupin z manj digitalnimi spretnostmi in utegnejo zato imeti težave pri uporabi digitalnih etiket. Poleg tega je lahko dostop do interneta na slabše razvitih podeželskih območjih na poljih ali na kmetijah moten.

(9)

Gospodarski subjekti, ki se odločijo za digitalno označevanje sredstev za gnojenje EU, ki se končnim uporabnikom dobavljajo v embalaži, bi morali zagotoviti, da je minimalni sklop poglavitnih informacij o agronomski učinkovitosti in uporabi sredstva na voljo tudi na fizični etiketi. V zvezi s tem in ob upoštevanju drugih pravil, ki veljajo posebej za sredstva, ki so dana na voljo v embalaži, pakiranja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 142/2011 (5) ne bi smela vsebovati več kot 1 000 kg, da se zagotovi, da se večje količine, ki se običajno uporabljajo v industrijskem okolju, obravnavajo drugače kot paketi, namenjeni potrošnikom. Sredstva, dobavljena v embalaži, ki presegajo to mejno vrednost, bi bilo treba za namene Uredbe (EU) 2019/1009 obravnavati kot, da so dobavljena brez embalaže. S tem se bo odgovorilo tudi na izzive, s katerimi se lahko soočajo ranljive skupine. Obseg specifičnih informacij, za katere bi se lahko gospodarskim subjektom dovolilo, da jih navedejo le na digitalni etiketi, bi zato moral biti prilagojen trenutni ravni digitalizacije družbe in posebnemu položaju uporabnikov sredstev za gnojenje EU, pri čemer bi bilo treba upoštevati raznolikost uporabnikov. Da se omogoči, da se lahko končni uporabniki pred nakupom sredstev za gnojenje EU ozaveščeno odločajo in da se zagotovi, da vse skupine končnih uporabnikov s temi sredstvi varno ravnajo in jih uporabljajo, bi bilo treba na fizični etiketi vedno navesti informacije, ki se nanašajo na varnost ter varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter varstvo okolja, in minimalne informacije o agronomski učinkovitosti sredstev za gnojenje EU ter njihovi vsebnosti in pravilni uporabi. Digitalne etikete bi lahko vsebovale tudi informacije o emisijah toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnim procesom, vplivu gnojila na okolje, vključno z njegovim proizvodnim procesom, in agroekološki učinkovitosti. V Uredbi (EU) 2019/1009 bi bilo treba jasno navesti, katere informacije se lahko zagotovijo le digitalno.

(10)

Gospodarski subjekti morajo za sredstva za gnojenje EU, ki se dobavljajo brez embalaže, elemente označevanja navesti na podatkovnem listu, da se zagotovi, da so najpomembnejše informacije uporabniku, tudi slabše opismenjenim uporabnikom, še vedno dostopne, tudi če ni neposredne embalaže. Podatkovni list v nasprotju s fizičnimi etiketami ni fizično vezan na samo sredstvo za gnojenje in zato ne omogoča takojšnjega dostopa do pomembnih informacij o sredstvu pri ravnanju z njim. S podatkovnim listom se bi moralo uporabniku približali sredstvo in ohranili bistvene podrobnosti. Navajanje enakih elementov označevanja v digitalni obliki bi vključevalo prilagoditev načina pridobivanja informacij. Taka prilagoditev bi bila upravičena šele, ko bi se tveganja za uporabnike ustrezno obravnavala in ublažila. Digitalna oblika bi morala biti prožna, harmonizirana in posodobljena v realnem času, kar bi uporabnikom omogočilo dostop do najnovejših informacij. Gospodarskim subjektom bi moralo biti torej dovoljeno, da za sredstva za gnojenje EU, dobavljena brez embalaže, vse elemente označevanja iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 zagotovijo samo na digitalni etiketi. Kadar se gospodarski subjekti odločijo, da bodo poleg digitalne etikete zagotovili tudi podatkovni list, bi morali imeti možnost, da sami odločijo, katere elemente označevanja bodo vključili na ta podatkovni list.

(11)	Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med gospodarskimi subjekti, ki sredstva za gnojenje EU dajejo na trg, in za zaščito končnih uporabnikov pri ravnanju s takimi sredstvi, bi bilo treba določiti harmonizirane zahteve za digitalno označevanje.

(12)

Da se zagotovi, da uporabniki prejmejo vse potrebne elemente označevanja na digitalni etiketi in jim ni treba iskati informacij tako na fizični kot digitalni etiketi, bi bilo treba od gospodarskih subjektov, ki uporabljajo digitalno etiketo, zahtevati, da na digitalno etiketo vključijo vse take elemente označevanja, tudi če so že vključeni na fizično etiketo, da se zagotovi en sam vir vseh potrebnih informacij. Ker so informacije, ki končnim uporabnikom omogočajo identifikacijo proizvajalca in uvoznika sredstev za gnojenje EU ter vzpostavitev stika z njima, bistvene, bi morale digitalne etikete vsebovati tudi take informacije, saj mora biti na voljo neposreden komunikacijski kanal, da se poveča zaupanje in preglednost, tak kanal v digitalni obliki pa bo olajšal vzpostavljanje povezave med sredstvom za gnojenje in digitalno etiketo ter med proizvajalcem ali uvoznikom in končnim uporabnikom. Ker se sredstva za gnojenje dajejo na trg tudi kot neharmonizirani proizvodi, je pomembno tudi, da se na digitalno etiketo vključita oznaka CE in morebitna navedba priglašenega organa, da lahko končni uporabniki že iz digitalne etikete sklepajo, da se sredstvo trži v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009. Da bi olajšali posodabljanje nekaterih informacij, ki jih morajo zagotoviti proizvajalci ter se pogosto spreminjajo in jih končni uporabniki ne uporabljajo dnevno, zlasti številko serije in datum proizvodnje, bi morali imeti proizvajalci možnost, da informacije zagotovijo fizično ali digitalno. Taka prožnost bi omogočila, da bi se informacije posodabljale hitreje in natančneje. Gospodarski subjekti bi morali imeti tudi možnost, da količine ne navedejo na digitalni etiketi, če je ta že navedena v fizični obliki, saj se lahko ta element vzdolž dobavne verige – v primeru izdelkov, dobavljenih brez embalaže, pa pri vsaki izvedbi posla – spremeni. Opozoriti je treba, da mora končni uporabnik razpolagati tudi s potrebnimi informacijami iz Uredbe (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta (6), da bi lahko ugotovil, katera oseba je odgovorna za sredstva, dana na trg Unije, in z njo vzpostavil stik.

(13)

Ker so digitalne etikete – podobno kot fizične etikete – sredstvo za zagotavljanje obveznih informacij o sredstvih za gnojenje EU uporabnikom, bi morali gospodarski subjekti 10 let od datuma, ko je bilo zadevno sredstvo za gnojenje EU dano na trg, zagotavljati prost dostop do digitalne etikete. Da se poveča možnost, da bodo uporabniki pridobili informacije, bi poleg tega morale informacije na digitalni etiketi biti zlahka dostopne končnim uporabnikom v Uniji, in sicer z digitalnimi tehnologijami, ki se splošno uporabljajo in so združljive z vsemi večjimi operacijskimi sistemi in brskalniki, pri čemer bi morala biti etiketa dostopna brez vpisa gesla, registracije ali posebne aplikacije, upoštevane pa bi morale biti tudi potrebe ranljivih skupin. Nosilec podatkov bi moral voditi neposredno do digitalne etikete, ne da bi se bilo treba predhodno registrirati, brskati po spletnem mestu, prenesti ali namestiti aplikacijo ali vpisati geslo, informacije pa bi morale biti dostopne neodvisno od geografskega območja na ozemlju Unije. Gospodarski subjekti informacij, ki se zahtevajo z Uredbo (EU) 2019/1009, ne bi smeli mešati z drugimi informacijami, ki se z navedeno uredbo ne zahtevajo, kot so tržne ali poslovne izjave. Ker pri digitalnih etiketah ni prostorskih omejitev, ki so tipične za fizične etikete, nameščene na embalažo, je pomembno, da se elementi označevanja, ki morajo biti navedeni v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009, navedejo posebej na enem mestu in ne skupaj z drugimi informacijami, ki jih zagotovijo gospodarski subjekti, saj bi jih bilo potem težko najti. Zaradi dodatnega zmanjšanja težav ranljivih skupin, zlasti invalidov, bi morali gospodarski subjekti zagotoviti tudi, da so digitalne etikete prikazane na način, pri katerem se upoštevajo potrebe takih skupin. Obenem pa dejstvo, da pri digitalnih etiketah ni prostorskih omejitev, omogoča tudi sporočanje dodatnih informacij o uporabi danega sredstva za gnojenje EU, kot so priporočila in najboljše prakse za omejitev izgube hranil. Gospodarski subjekti bi zato morali imeti možnost, da take informacije navedejo na digitalni etiketi.

(14)

Ob upoštevanju interesa uporabnikov, da imajo dostop do informacij o sredstvih za gnojenje EU z razmeroma dolgim rokom uporabnosti, in interesa gospodarskih subjektov, da se izognejo nepotrebnim stroškom, bi morali gospodarski subjekti zagotoviti, da je digitalna etiketa na voljo 10 let od datuma, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg.

(15)

Da bi zmanjšali vsa morebitna tveganja za ranljive skupine, povezana z nerazpoložljivostjo digitalne etikete, zlasti kar zadeva sredstva za gnojenje EU, ki se končnim uporabnikom dobavljajo brez embalaže, pri katerih se lahko vsi elementi označevanja zagotovijo digitalno, bi morali gospodarski subjekti elemente označevanja končnim uporabnikom na zahtevo zagotoviti na druge načine. Potencialni končni uporabniki bi morali imeti pravico, da ne glede na nakup prejmejo informacije na druge načine, da bi lahko sprejemali odločitve na podlagi informacij. Kadar digitalna etiketa začasno ni na voljo, bi bilo treba informacije zagotoviti na druge načine tudi brez zahteve. Poleg tega bi morale biti informacije, ki jih je treba navesti na etiketi v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) 2019/1009, za sredstva, ki se dobavljajo končnim uporabnikom brez embalaže in samo z digitalno etiketo, navedene na vidnem mestu tudi na prodajnem mestu. Na ta način se bo pripomoglo k temu, da se zagotovi ustrezna obveščenost morebitnih končnih uporabnikov in se jim omogoči, da se lahko ozaveščeno odločajo o nakupu. Poleg tega bi se tako zagotovil neposreden dostop do informacij, pomembnih za varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter varstvo okolja, kot so informacije o vsebnosti dušika, potrebne zaradi izvajanja nacionalnih predpisov, s katerimi se prenaša Direktiva Sveta 91/676/EGS.

(16)

Zahteve za tehnično dokumentacijo iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/1009 bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva uvedba digitalnih etiket. Glede na to, da se digitalne platforme že po naravi razvijajo in da bodo morale biti stalno dostopne, je treba te prilagoditve redno pregledovati. Ker se lahko za sredstva za gnojenje EU, ki se dajo na voljo pripravljavcem mešanic, zagotovi le digitalna etiketa, bi morala tudi tehnična dokumentacija mešanic sredstev za gnojenje vključevati vzorec informacij iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 o sestavnih sredstvih za gnojenje EU, da se olajša nadzor trga in zagotovi, da bodo vsi deležniki ustrezno seznanjeni z vsemi sestavinami sredstva in tem, od kod prihajajo.

(17)

Za posodabljanje Uredbe (EU) 2019/1009 v skladu s tehničnim napredkom, novimi znanstvenimi dokazi in razvojem digitalizacije družbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev za digitalno označevanje in spremembo Priloge III k navedeni uredbi, kar zadeva opredelitev elementov označevanja, pri katerih imajo gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost sredstev za gnojenje EU v embalaži končnim uporabnikom na trgu, možnost, da jih navedejo le na digitalni etiketi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Zlasti je pomembno tudi, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu upošteva stališča vseh deležnikov. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(18)

Komisija bi morala pri določanju podrobnejših pravil za digitalno označevanje posebno pozornost nameniti drugim pravilom Unije o zagotavljanju informacij o proizvodih ali snoveh in zmeseh v digitalni obliki. Dostop do vseh informacij, ki jih zahtevajo različna pravila Unije, bi moral biti omogočen v enem samem digitalnem prostoru, da bi imeli uporabniki enostaven dostop do vseh potrebnih informacij. To bi poenostavilo uporabniško izkušnjo in spodbudilo zaupanje v digitalne vire informacij. Poleg tega bi vmesnik s tem postal obsežnejši in uporabniku prijaznejši, s čimer se bo spodbujala preglednost za potrošnike in ozaveščeno odločanje.

(19)

Komisija bi morala pri odločanju, katere elemente označevanja lahko gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost sredstev za gnojenje EU v embalaži končnim uporabnikom na trgu, zagotovijo le digitalno, upoštevati raven digitalne pripravljenosti med uporabniki sredstev za gnojenje EU in dejstvo, da je treba ohranjati varnost za zdravje ljudi, živali in rastlin ter varstvo okolja pri uporabi teh sredstev, in bi morala upoštevati, da je treba zagotoviti razpoložljivost digitalne etikete 10 let od datuma, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg. Poleg tega bi morala upoštevati, da se digitalno okolje razvija, in poskrbeti, da bo digitalno označevanje v skladu s tehnološkim napredkom ostalo dostopno in uporabnikom prijazno. Pomembno je ocenjevati povratne informacije končnih uporabnikov in deležnikov, da se zagotovi, da bo sistem digitalnega označevanja ustrezal njihovim potrebam in da se bodo reševali vsi sprotni pomisleki.

(20)	Uredbo (EU) 2019/1009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)	Glede na to, da ta uredba uvaja možnost, da se vse zahteve za označevanje iz Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 ali del njih zagotovijo samo na digitalnih etiketah, bi bilo treba njeno uporabo odložiti, da se zagotovi dovolj časa za razvoj dopolnilnih zahtev o digitalnem označevanju.

(22)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanja berljivosti etiket sredstev za gnojenje EU in olajšanja upravljanja teh etiket za gospodarske subjekte, da bi se zagotovilo delovanje notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2019/1009 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka:

„(10a)

‚embalaža‘ pomeni vsebnik, ki ga je mogoče zatesniti in ne vsebuje več kot 1 000 kg;“

;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(16a)

‚nosilec podatkov‘ pomeni linearno črtno kodo, dvodimenzionalni simbol ali drug medij za samodejno prepoznavanje in zajemanje podatkov, ki omogoča strojno branje;“

;

(2)

člen 6 se spremeni:

(a)	v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek: „Informacije iz prvega pododstavka se zagotovijo fizično na embalaži ali v spremnem dokumentu, digitalno ali na oba načina. Kadar se informacije zagotovijo digitalno, se uporabljajo zahteve za digitalne etikete iz člena 11b in obveznosti iz člena 11c.“ ;

(b)

v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:

„Informacije iz prvega pododstavka se zagotovijo fizično na embalaži ali v spremnem dokumentu ali tako fizično na embalaži ali v spremnem dokumentu kot digitalno. Kadar se informacije zagotovijo digitalno, se uporabljajo zahteve za digitalne etikete iz člena 11b in obveznosti iz člena 11c.“

;

(c)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Proizvajalci zagotovijo, da so sredstvom za gnojenje EU priloženi elementi označevanja, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo III in so navedeni v ustrezni obliki iz člena 11a. Ti elementi označevanja so:

(a)	v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica;

(b)	jasni, razumljivi, natančni, razločni in na embalaži nameščeni dovolj vidno;

(c)	na voljo za pregled, ko je sredstvo za gnojenje EU dostopno na trgu.“

;

(3)

v členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Uvozniki zagotovijo, da so sredstvom za gnojenje EU priloženi elementi označevanja, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo III in so navedeni v ustrezni obliki iz člena 11a. Ti elementi označevanja so:

(a)	v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica;

(b)	na voljo za pregled, ko je sredstvo za gnojenje EU dostopno na trgu.“

;

(4)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 11a

Oblike označevanja

1. Kadar so sredstva za gnojenje EU gospodarskim subjektom dostopna na trgu v embalaži, so jim priloženi elementi označevanja iz Priloge III v naslednji obliki:

(a)	na etiketi v digitalni obliki (v nadaljnjem besedilu: digitalna etiketa) ali

(b)	na etiketi v fizični obliki, pritrjeni na embalažo, ali v primeru elementov označevanja, ki jih ni mogoče navesti na etiketi, ker je embalaža premajhna, na ločenem podatkovnem listu, ki je priložen embalaži (v nadaljnjem besedilu: fizična etiketa).

2. Kadar so sredstva za gnojenje EU gospodarskim subjektom dostopna na trgu brez embalaže, so jim priloženi elementi označevanja iz Priloge III v naslednji obliki:

(a)	na digitalni etiketi ali

(b)	na podatkovnem listu, priloženem sredstvu za gnojenje EU.

3. Kadar so sredstva za gnojenje EU končnim uporabnikom dostopna na trgu v embalaži, so jim priloženi elementi označevanja iz Priloge III v naslednji obliki:

(a)	na digitalni etiketi ali

(b)	na digitalni etiketi in hkrati na fizični etiketi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (b), elementov označevanja, ki so v Prilogi III označeni z zvezdico, ni treba podvajati na fizični etiketi.

4. Kadar so sredstva za gnojenje EU končnim uporabnikom dostopna na trgu brez embalaže, so jim priloženi elementi označevanja iz Priloge III v naslednji obliki:

(a)	na digitalni etiketi ali

(b)	na podatkovnem listu, priloženem sredstvu za gnojenje EU.

5. Kadar gospodarski subjekti uporabijo digitalno etiketo v skladu s tem členom, zagotovijo skladno označevanje v primeru podvajanja in izpolnjujejo zahteve iz členov 11b in 11c.

Člen 11b

Zahteve za digitalne etikete

1. Digitalna etiketa vključuje:

(a)	informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 6(6) in členom 8(3);

(b)	oznako CE in po potrebi identifikacijsko številko priglašenega organa v skladu s členoma 17 in 18;

(c)	vse elemente označevanja, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo III, razen datuma proizvodnje in količine, kadar sta ta elementa navedena na fizični etiketi.

2. Digitalna etiketa lahko vsebuje priporočila in najboljše prakse za uporabo sredstva za gnojenje EU.

3. Informacije iz odstavka 1 se zagotovijo skupaj na enem mestu in ločeno od informacij iz odstavka 2 ter vseh informacij, ki se ne zagotavljajo na podlagi te uredbe.

4. Za digitalno etiketo velja, da:

(a)	je brezplačno dostopna;

(b)	je zlahka in neposredno dostopna z vsemi večjimi operacijskimi sistemi in brskalniki, ne da bi se bilo treba predhodno registrirati, prenesti ali namestiti aplikacije ali vpisati geslo, in je dostopna vsem potencialnim uporabnikom v Uniji;

(c)	omogoča iskanje;

(d)	je prikazana na način, ki upošteva tudi potrebe ranljivih skupin in po potrebi podpira potrebne prilagoditve, da se tem skupinam, zlasti tistim, ki vključujejo invalide, olajša dostop;

(e)	je na voljo 10 let od datuma, ko je bilo zadevno sredstvo za gnojenje EU dano na trg, tudi v primeru insolventnosti, likvidacije ali prenehanja dejavnosti gospodarskega subjekta, ki jo je ustvaril, v Uniji.

Kadar je digitalna etiketa na voljo v več kot enem jeziku, izbira jezikov ne sme biti odvisna od geografske lokacije.

5. Nosilec podatkov, ki se uporablja za digitalno etiketo, se navzven vidno, čitljivo in na način, ki je dostopen ranljivim skupinam, tudi invalidom, in ki omogoča samodejno obdelavo tega nosilca podatkov z digitalnimi napravami, natisne ali fizično namesti na embalažo ali, kadar so sredstva za gnojenje EU dostopna na trgu brez embalaže, na spremni dokument ali podatkovni list.

Člen 11c

Obveznosti gospodarskih subjektov, ki zagotavljajo digitalno etiketo

1. Gospodarski subjekti, ki zagotovijo digitalno etiketo, ne spremljajo, analizirajo ali uporabljajo informacij o uporabi za namene, ki niso nujni za digitalno zagotavljanje ustreznih informacij.

2. Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost sredstev za gnojenje EU končnim uporabnikom na trgu, informacije, navedene na digitalni etiketi, zagotovijo brezplačno in na druge načine, kadar to zahteva končni uporabnik, in sicer neodvisno od nakupa, ali brez tovrstne zahteve, kadar digitalna etiketa ob nakupu začasno ni bila na voljo.

3. Kadar se omogoča dostopnost sredstev za gnojenje EU na trgu z digitalno etiketo v skladu s členom 11a(4), točka (a), gospodarski subjekt, ki jih dobavlja končnim uporabnikom, informacije iz člena 11b(1), ki jih je treba navesti na etiketi, objavi na vidnem mestu na prodajnem mestu.“

;

(5)

v členu 42 se dodata naslednja odstavka:

„9. Komisija do 1. maja 2027 sprejme delegirane akte v skladu s členom 44 v zvezi z dopolnitvijo členov 11b in 11c, tako da se določijo posebne zahteve za digitalno označevanje sredstev za gnojenje EU in pogoji za izpolnjevanje obveznosti gospodarskih subjektov, ki zagotovijo digitalno etiketo. Te zahteve določajo zlasti vrste elektronskih tehničnih rešitev, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo za zagotavljanje digitalne etikete, in druge načine zagotavljanja informacij iz člena 11c(2). Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov:

(a)	zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi akti Unije;

(b)	spodbuja inovacije in uporabo najsodobnejše tehnologije;

(c)	zagotovi tehnološko nevtralnost tako, da ne omejuje izbire tehnologije ali opreme v mejah združljivosti in preprečevanja motenja;

(d)	zagotovi, da digitalno označevanje ne ogroža varnosti končnega uporabnika in okolja;

(e)	zagotovi, da bodo organi za nadzor trga tudi po vsaki spremembi digitalne etikete zmožni preveriti njeno vsebino, kot je obstajala pred to spremembo;

(f)	upošteva stopnjo digitalne pripravljenosti končnih uporabnikov sredstev za gnojenje EU;

(g)	upošteva zahtevo iz te uredbe, da se informacije zagotavljajo 10 let od datuma, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg;

(h)	upošteva izboljšanje prostega pretoka sredstev za gnojenje EU na notranjem trgu;

(i)	upošteva potrebe in zmogljivost malih in srednjih podjetij, da te zahteve izpolnijo.

10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo Priloge III, kar zadeva zahtevane informacije, ki jih želijo gospodarski subjekti navesti le na digitalni etiketi v skladu z odstopanjem iz člena 11a(3), drugi pododstavek, da se navedena priloga prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku ali stopnji digitalne pripravljenosti končnih uporabnikov sredstev za gnojenje EU. Komisija pri sprejemanju navedenih delegiranih aktov upošteva, da je treba zagotoviti varnost in visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter varstva okolja.“

;

(6)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 49a

Ocena

Komisija do 21. oktobra 2031 oceni digitalno označevanje sredstev za gnojenje EU, kot je bilo uvedeno z Uredbo (EU) 2024/2516 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Pri tej oceni preuči zlasti:

(a)	vpliv digitalnega označevanja sredstev za gnojenje EU na pravilno delovanje notranjega trga, raven varstva potrošnikov in vpliv digitalnega označevanja sredstev za gnojenje EU na podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja;

(b)	učinek člena 11a in zlasti obseg, v katerem so se gospodarski subjekti odločili za uporabo digitalne etikete.

Komisija pripravi poročilo o glavnih ugotovitvah in ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Informacije, potrebne za pripravo tega poročila, Komisiji zagotovijo države članice.

Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

(*1) Uredba (EU) 2024/2516 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2019/1009 glede digitalnega označevanja sredstev za gnojenje EU (UL L, 2024/2516, 30.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2516/oj).“;"

(7)	Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(8)	Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2027.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 18. septembra 2024

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

BÓKA J.

(1) UL C 293, 18.8.2023, str. 108.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. julija 2024.

(3) Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1).

(4) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(6) Uredba (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o splošni varnosti proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 87/357/EGS (UL L 135, 23.5.2023, str. 1).

(7) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

PRILOGA I

Priloga III k Uredbi (EU) 2019/1009 se spremeni:

(1)

del I se spremeni:

(a)

točka 1 se spremeni:

(i)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	navodila za predvideno uporabo, ki se nanašajo na odmerke, čas in pogostost ter ciljne rastline ali gobe;“;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(da)

druga navodila za predvideno uporabo, ki niso navedena v točki (d);*“;

(iii)

točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h)	seznam vseh sestavin, katerih delež v teži ali prostornini sredstva ali v primeru sredstev v tekoči obliki po teži suhe snovi znaša več kot 5 %, v padajočem vrstnem redu;*“;

(iv)

dodata se naslednji točki:

„(i)	identifikacija v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1272/2008 vsake sestavine s seznama iz točke (h), ki je snov ali zmes;*

(j)	oznake ustreznih KSM iz dela I Priloge II za vsako sestavino iz točke (h).*“;

(v)	doda se naslednji odstavek: „Naravno prisotne snovi se lahko poleg informacij, zahtevanih v točki (i), opredelijo z imeni svojih mineralov.“;

(b)

dodajo se naslednje točke:

„12.

Kadar gospodarski subjekti zagotovijo digitalno etiketo v skladu s členom 11a(1) in (2), se nosilcu podatkov, ki se uporablja za to digitalno etiketo, doda opozorilo: ‚Fizično etiketo je treba v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009 zagotoviti, preden se da sredstvo v embalaži do 1 000 kg na trg za končne uporabnike.‘ ali podobno opozorilo.

13.

Kadar gospodarski subjekti zagotovijo digitalno etiketo v skladu s členom 11a(3), drugi pododstavek, se nosilcu podatkov, ki se uporablja za navedeno digitalno etiketo, doda izjava: ‚Obsežnejše informacije o proizvodu so na voljo na spletu. Od dobavitelja lahko zahtevate, da te informacije zagotovi na drug način.‘ ali podobna izjava.

14.

Kadar gospodarski subjekti zagotovijo digitalno etiketo v skladu s členom 11a(4), se nosilcu podatkov, ki se uporablja za navedeno digitalno etiketo, doda izjava: ‚Informacije o agronomski učinkovitosti in varnem ravnanju s sredstvom so na voljo na spletu. Od dobavitelja lahko zahtevate, da te informacije zagotovi na drug način.‘ ali podobna izjava.“;

(2)

del II se spremeni:

(a)

oddelek „FKS 1(A): ORGANSKO GNOJILO“ se spremeni:

(i)

v točki (d) se podtočki (v) in (vi) nadomestita z naslednjim:

„(v)	organski ogljik (Corg);*

(vi)	suha snov;*“;

(ii)

točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e)	razmerje med organskim ogljikom in celotnim dušikom (Corg/N);*

(f)	datum proizvodnje;*“;

(b)

oddelek „FKS 1(B): ORGANSKO-MINERALNO GNOJILO“ se spremeni:

(i)

v točki 1(d) se podtočki (v) in (vi) nadomestita z naslednjim:

„(v)	organski ogljik (Corg);*

(vi)	suha snov;*“;

(ii)

v točki 5 se podtočka (ca) nadomesti z naslednjim:

„(ca)

kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, razpon vrednosti pH, ki zagotavlja sprejemljivo stabilnost;*“;

(c)

oddelek „FKS 1(C)(I)(a): TRDNO ANORGANSKO GNOJILO Z MAKROHRANILI“ se spremeni:

(i)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Navede se granulometrija trdnega anorganskega gnojila z makrohranili, izražena v masnih odstotkih sredstva, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže.*“;

(ii)

točka 4 se spremeni:

—	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Pri prevlečenih trdnih anorganskih gnojilih z makrohranili se navede naslednje:“;

—

vstavita se naslednji točki (–a) in (–aa):

„(–a)

ime prevlečnega sredstva;

(–aa)

odstotek gnojila, prevlečenega s posameznim prevlečnim sredstvom;*“;

(iii)

v točki 8 se podtočka (ca) nadomesti z naslednjim:

„(ca)

kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, razpon vrednosti pH, ki zagotavlja sprejemljivo stabilnost;*“;

(d)

oddelek „FKS 1(C)(I)(b): TEKOČE ANORGANSKO GNOJILO Z MAKROHRANILI“ se spremeni:

(i)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.	Na etiketi se navede, ali je tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili v suspenziji ali raztopini.*“;

(ii)

v točki 6 se podtočka (ca) nadomesti z naslednjim:

„(ca)

kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, razpon vrednosti pH, ki zagotavlja sprejemljivo stabilnost;*“;

(e)

oddelek „FKS 1(C)(II): ANORGANSKO GNOJILO Z MIKROHRANILI“ se spremeni:

(i)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Pri anorganskih gnojilih z mikrohranili se navede naslednje:

—	deklarirana mikrohranila, zapisana z imenom in kemijskimi simboli deklariranih mikrohranil, v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn);

—	imena njihovih protiionov, če so deklarirana mikrohranila namerno dodana.*“;

(ii)

točka 2a se nadomesti z naslednjim:

„2a.	Kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, se navede razpon vrednosti pH, ki zagotavlja sprejemljivo stabilnost.*“;

(f)

v oddelku „FKS 1(C)(II)(a): ENOSTAVNO ANORGANSKO GNOJILO Z MIKROHRANILI“ se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1.	Na etiketi se navede zadevna tipologija, kakor je navedena v tabeli pod FKS 1(C)(II)(a) v delu II Priloge I.*“;

(g)

v oddelku „FKS 2: SREDSTVO ZA APNENJE“ se peta alinea nadomesti z naslednjim:

„—	reaktivnost in metoda določevanja reaktivnosti, razen za kalcijev oksid in hidroksid (žgano in gašeno apno).*“;

(h)

oddelek „FKS 3(A): ORGANSKI IZBOLJŠEVALEC TAL“ se spremeni:

(i)

prva alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

pH,*“;

(ii)

peta alinea se nadomesti z naslednjim:

„—	razmerje med organskim ogljikom in celotnim dušikom (Corg/N).*“;

(i)

oddelek „FKS 4: RASTNI MEDIJ“ se spremeni:

(i)

druga alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

pH,*“;

(ii)

četrta, peta, šesta in sedma alinea se nadomestijo z naslednjim:

„—	dušik (N), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; ‚topen v CAT‘), če je vsebnost večja od 150 mg/l,*

—	fosforjev pentoksid (P2O5), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; ‚topen v CAT‘), če je vsebnost večja od 20 mg/l,*

—	kalijev oksid (K2O), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; ‚topen v CAT‘), če je vsebnost večja od 150 mg/l,*

—	datum proizvodnje.*“;

(j)

oddelek „FKS 5: INHIBITOR“ se nadomesti z naslednjim:

„FKS 5: INHIBITOR

Vse sestavine se deklarirajo v padajočem vrstnem redu po teži ali prostornini proizvoda.*

Vsebnost inhibirajočih spojin se izrazi kot masni ali prostorninski odstotek.*

Navodila za uporabo iz točke 1(da) dela I te priloge vsebujejo informacije o:

(a)

vrsti sredstev za gnojenje EU, s katerimi se inhibitor lahko meša*, zlasti:

(i)	inhibitor nitrifikacije iz FKS 5(A) v delu II Priloge I se lahko meša s sredstvom za gnojenje EU, v katerem vsaj 50 % celotne vsebnosti dušika (N) sestavljata amonijev dušik (N) (NH4 +) in sečninski dušik (CH4N2O);*

(ii)	inhibitor ureaze iz FKS 5(C) v delu II Priloge I se lahko meša s sredstvom za gnojenje EU, v katerem vsaj 50 % celotne vsebnosti dušika (N) sestavlja sečninski dušik (N) (CH4N2O);*

(b)

najnižji in najvišji priporočeni koncentraciji inhibirajočih spojin, če se pred uporabo zmešajo z gnojilom:

(i)	ki se za inhibitorje nitrifikacije iz FKS 5(A) v delu II Priloge I izrazita kot masni odstotek celotne vsebnosti dušika (N), ki je v obliki amonijevega dušika (NH4 +) in sečninskega dušika (CH4N2O);

(ii)	ki se za inhibitorje denitrifikacije iz FKS 5(B) v delu II Priloge I izrazita kot masni odstotek prisotnega nitrata (NO3–);

(iii)

ki se za inhibitorje ureaze iz FKS 5(C) v delu II Priloge I izrazita kot masni odstotek celotne vsebnosti dušika (N), ki je v obliki sečninskega dušika (CH4N2O).“;

(k)

oddelek „FKS 6: RASTLINSKI BIOSTIMULANT“ se nadomesti z naslednjim:

„FKS 6: RASTLINSKI BIOSTIMULANT

Navedejo se naslednje informacije:

(a)	fizična oblika;

(b)	datum proizvodnje;*

(c)	datum izteka roka uporabnosti;

(d)	metoda(-e) uporabe;*

(e)	učinek, ki naj bi ga imel na posamezno ciljno rastlino,* in

(f)	vsa zadevna navodila v zvezi z učinkovitostjo sredstva, vključno s praksami upravljanja tal, kemičnim gnojenjem, nezdružljivostjo s fitofarmacevtskimi sredstvi, priporočeno velikostjo brizgalnih šob, tlakom razprševanja in drugimi ukrepi za preprečevanje zanašanja.*“;

(l)	v oddelku „FKS 7: MEŠANICA SREDSTEV ZA GNOJENJE“ se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Kadar mešanica sredstev za gnojenje vsebuje enega ali več rastlinskih biostimulantov iz FKS 6, se navede koncentracija vsakega rastlinskega biostimulanta v mešanici v g/kg ali g/l pri 20 oC.*“;