1.   Vmesni senat sestavlja devet sodnikov.

2.   Splošno sodišče odloči o načinu določitve sodnikov, ki sestavljajo vmesni senat. Ta odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.“

1.   Posvetovanja vmesnega senata so veljavna le, če je navzočih sedem sodnikov.

2.   Če zaradi zadržanosti ta sklepčnost ni dosežena, predsednik Splošnega sodišča določi drugega sodnika, da se doseže sklepčnost vmesnega senata.

3.   Če sklepčnost ni več dosežena, obravnava pa je bila že opravljena, se nadomeščanje izvede pod pogoji iz odstavka 2, na predlog glavne stranke ali zainteresiranega subjekta iz člena 23 Statuta pa se opravi nova obravnava. Splošno sodišče jo lahko opravi tudi po uradni dolžnosti. Nova obravnava je obvezna, če so bili izvedeni pripravljalni ukrepi v skladu s členoma 91(a) in (d) ter 96(2). Če se nova obravnava ne opravi, se člen 21(2) ne uporablja.“

1.   Sodniki v skladu s členom 49a Statuta in na podlagi člena 9(3) tega poslovnika izmed sebe izvolijo sodnike, ki bodo opravljali naloge generalnega pravobranilca v okviru obravnavanja predlogov za sprejetje predhodne odločbe, in sodnike, ki jih bodo nadomestili v primeru njihove zadržanosti.

2.   Volitve sodnikov, ki bodo opravljali te naloge, se opravijo takoj po volitvah predsednika in podpredsednika Splošnega sodišča iz člena 9 ter po volitvah predsednikov senatov iz člena 18.

3.   Če se mesto sodnika, ki bo opravljal te naloge, izprazni pred predvidenim iztekom mandata, se v skladu s postopkom iz člena 9(3) za zagotovitev izvajanja teh nalog za preostanek mandata izvoli nov sodnik.

4.   Imena sodnikov, izvoljenih v skladu s tem členom, ki bodo opravljali te naloge, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.“

1.   Predsednik Splošnega sodišča odloči o dodelitvi zadev za predhodno odločanje generalnim pravobranilcem. Generalni pravobranilec je v skladu s členom 49a, tretji odstavek, Statuta izbran med sodniki, izvoljenimi za opravljanje te naloge, ki pripadajo senatu, ki ni senat, ki mu je bila zadeva dodeljena.

2.   Po tej določitvi generalni pravobranilec poda svoja stališča pred sprejetjem odločitev iz členov 16 in 28 ter v primerih, določenih v naslovih II in VI.“

1.   Obravnave Splošnega sodišča se lahko prenašajo. Ta prenos poteka v živo, kadar gre za razglasitev sodb ali predstavitev sklepnih predlogov, ali z zamikom, kadar gre za ustne navedbe strank v zadevi, dodeljeni velikemu senatu, vmesnemu senatu oziroma – če interes zadeve to upravičuje – senatu, ki zaseda v sestavi petih sodnikov, ali izjemoma senatu, ki zaseda v sestavi treh sodnikov.

2.   Če namerava Splošno sodišče opraviti prenos obravnave, sodno tajništvo v vabilu na obravnavo o tem obvesti stranke.

3.   Če stranka meni, da se obravnava, na katero je bila vabljena, ne bi smela prenašati, o tem čim prej obvesti Splošno sodišče, pri čemer natančno navede okoliščine, ki upravičujejo, da se prenos ne opravi.

4.   Splošno sodišče o tem predlogu odloči čim prej.

5.   Videoposnetek obravnave, za katero je bil opravljen prenos, ostane na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije največ en mesec po koncu obravnave.

6.   Če stranka meni, da bi bilo treba videoposnetek obravnave, na kateri je sodelovala, z zgoraj navedenega spletnega mesta odstraniti, o tem čim prej obvesti Splošno sodišče, pri čemer natančno navede okoliščine, ki to odstranitev upravičujejo.

7.   Predsednik o tem predlogu odloči nemudoma.

8.   Splošno sodišče z odločbo določi pravila in način izvajanja prenosa obravnav. Ta odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.“

1.   Sodni tajnik poskrbi, da se procesni akti in dokazila ter odločbe, sprejete med postopkom, ki so bili vloženi v spise v zadevah, ki spadajo v ta naslov, vročijo predložitvenemu sodišču in zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta.

2.   Te vročitve se opravijo prek e-Curie na način iz členov 56a in 57, če ima naslovnik vročitev uporabniški račun e-Curia.

3.   Če naslovnik vročitev uporabniškega računa e-Curia nima, se vročitve opravijo tako, da se prepis akta, ki ga je treba vročiti, bodisi pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico, bodisi se ta prepis izroči proti potrdilu o prejemu, bodisi se vroči s sredstvom za elektronski prenos, ki ga uporablja Splošno sodišče, kadar naslovnik soglaša, da se vročanje opravi s takim sredstvom.

1.   Kadar je predložitveno sodišče opravilo anonimizacijo predloga za sprejetje predhodne odločbe ali je odločilo, da se podatki v zvezi s fizičnimi osebami ali subjekti, ki jih spor o glavni stvari zadeva – ne glede na to, ali gre za stranke v sporu ali tretje osebe – izpustijo, Splošno sodišče to anonimizacijo ali to izpustitev upošteva v postopku, ki poteka pred njim.

2.   Poleg tega lahko Splošno sodišče na zahtevo predložitvenega sodišča, na predlog stranke v sporu o glavni stvari ali po uradni dolžnosti opravi anonimizacijo predloga za sprejetje predhodne odločbe ali odloči, da izpusti osebne podatke v zvezi z eno ali več fizičnimi osebami, ki jih spor o glavni stvari zadeva, ne glede na to, ali gre za stranke v sporu ali tretje osebe.

1.   V skladu s členom 23 Statuta lahko vloge ali pisna stališča predložijo:

2.   Neudeležba pri pisnem delu postopka ni ovira za udeležbo pri ustnem delu postopka.

3.   Vloge in pisna stališča, vložena na podlagi tega člena, se po koncu postopka predhodnega odločanja objavijo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije, razen če eden od zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta temu, da se njegova vloga ali njegovo stališče objavi, nasprotuje. To nasprotovanje, ki ga ni treba obrazložiti in zoper katero ni mogoče vložiti pravnega sredstva pred Sodiščem ali Splošnim sodiščem, mora biti z ločeno vlogo sporočeno sodnemu tajništvu najpozneje tri mesece po obvestitvi, da prvi generalni pravobranilec ni predlagal preveritve, ali po vročitvi odločbe Sodišča, da to ne bo preverilo odločbe Splošnega sodišča, ali po razglasitvi sodbe na podlagi preveritve. V tem primeru se to nasprotovanje zabeleži na navedenem spletnem mestu, zadevna vloga ali stališče pa se ne objavi niti delno. Če zainteresirani subjekt svoje nasprotovanje temu, da se njegova vloga ali njegovo stališče objavi, pozneje umakne, se ta vloga ali to stališče objavi na spletnem mestu takoj po umiku tega nasprotovanja. Če je nasprotovanje sodnemu tajništvu sporočeno po izteku zgoraj navedenega roka, se objavljena vloga ali stališče s spletnega mesta odstrani.

1.   Stranke v sporu o glavni stvari so tiste, ki jih kot take v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili določi predložitveno sodišče.

2.   Če predložitveno sodišče obvesti Splošno sodišče o vstopu nove stranke v postopek v glavni stvari, postopek pred Splošnim sodiščem pa že poteka, ta stranka sprejme postopek v tistem stanju, v katerem je ta ob tej obvestitvi. Tej stranki se pošljejo vsi procesni akti, ki so že bili vročeni zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta.

3.   Splošno sodišče glede zastopanja in navzočnosti strank v sporu o glavni stvari upošteva postopkovna pravila, ki se uporabljajo pri predložitvenem sodišču. Če Splošno sodišče dvomi glede tega, ali lahko na podlagi nacionalnega prava neka oseba zastopa stranko v postopku v glavni stvari oziroma ali lahko taka stranka nastopa brez zastopnika, lahko informacije o postopkovnih pravilih, ki jih je treba uporabiti, pridobi od predložitvenega sodišča. Kadar lahko stranke v sporu o glavni stvari v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili, ki se uporabljajo, opravljajo dejanja v sodnem postopku, ne da bi morale biti zastopane po odvetniku, ali kadar jih zastopa oseba, ki jih je upravičena zastopati, se uporabljajo pravila iz naslova II, poglavje 1, oddelek 2.

1.   Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je Sodišče posredovalo Splošnemu sodišču, se državam članicam vroči v izvirniku, skupaj s prevodom v uradni jezik države naslovnice. Če je zaradi dolžine predloga to potrebno, se namesto navedenega prevoda vroči prevod povzetka tega predloga v uradni jezik države naslovnice, ki bo podlaga za stališče te države. Povzetek vključuje celotno besedilo vprašanja oziroma vprašanj, predloženih v predhodno odločanje. Ta povzetek vsebuje, če so ti elementi v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, zlasti predmet spora o glavni stvari, bistvene trditve strank v tem sporu, strnjeno predstavitev obrazložitve predložitvene odločbe ter sodno prakso in določbe nacionalnega prava in prava Unije, na katere se sklicuje.

2.   V primerih iz člena 23, tretji odstavek, Statuta se predlogi za sprejetje predhodne odločbe vročijo državam podpisnicam Sporazuma o EGP, ki niso države članice, in Nadzornemu organu EFTA v izvirniku, skupaj s prevodom predloga oziroma po potrebi povzetka v enega od jezikov iz člena 44, ki ga izbere naslovnik.

3.   Kadar ima tretja država pravico, da se v skladu s členom 23, četrti odstavek, Statuta udeleži postopka predhodnega odločanja, se ji predlog za sprejetje predhodne odločbe vroči v izvirniku, skupaj s prevodom predloga oziroma po potrebi povzetka v enega od jezikov iz člena 44, ki ga izbere zadevna tretja država.

1.   Procesni akti iz tega naslova se lahko v sodnem tajništvu vložijo prek e-Curie na način iz členov 56a in 72, če imajo avtorji teh aktov uporabniški račun e-Curia.

2.   Če avtor akta uporabniškega računa e-Curia nima, se procesni akt, ki so mu priložene vse v njem navedene priloge in seznam, na katerem so te naštete, vloži v sodnem tajništvu v papirnati obliki. Izvirnik tega akta vsebuje lastnoročni podpis zastopnika zainteresiranega subjekta iz člena 23 Statuta, ki ta akt vlaga, ali – če nacionalna postopkovna pravila, ki se uporabljajo za ta spor, to dovoljujejo – lastnoročni podpis stranke v sporu o glavni stvari.

3.   Na vsakem procesnem aktu je naveden datum. Z vidika procesnih rokov se upoštevata le dan in ura vložitve izvirnika v sodnem tajništvu.

4.   Brez poseganja v odstavek 3, drugi stavek, se z vidika procesnih rokov upoštevata dan in ura, ko sodno tajništvo s sredstvom za elektronski prenos, ki ga uporablja Splošno sodišče, prejme prepis podpisanega izvirnika procesnega akta, vključno s seznamom prilog iz odstavka 2, če je izvirnik akta s prilogami v sodnem tajništvu vložen največ deset dni pozneje. Člen 60 se za ta desetdnevni rok ne uporablja.

5.   Poleg tega institucije v rokih, ki jih določi Splošno sodišče, predložijo prevode vseh svojih procesnih aktov v druge jezike iz člena 1 Uredbe Sveta št. 1.

1.   Ko se pisni del postopka konča, določi predsednik dan, ko sodnik poročevalec Splošnemu sodišču predstavi predhodno poročilo.

2.   Predhodno poročilo vsebuje analizo upoštevnih vprašanj, ki se zastavljajo s predlogom za sprejetje predhodne odločbe, ter predloge o tem, ali je morda treba zadevo odstopiti Sodišču na podlagi člena 256(3), drugi pododstavek, PDEU, o tem, ali so v postopku potrebni ukrepi procesnega vodstva, pripravljalni ukrepi ali zahteve predložitvenemu sodišču za podrobnejše podatke, in o tem, ali je morda treba zadevo dodeliti velikemu senatu, vmesnemu senatu ali senatu, ki zaseda v sestavi z drugačnim številom sodnikov. Predhodno poročilo vsebuje tudi predlog sodnika poročevalca glede tega, ali naj se o zadevi odloča brez obravnave ali v skladu s členom 20, peti odstavek, Statuta brez sklepnih predlogov generalnega pravobranilca.

3.   Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči o predlogih sodnika poročevalca in po potrebi o začetku ustnega dela postopka.

1.   Če je predlog za sprejetje predhodne odločbe v nasprotju s členom 50a, tretji odstavek, Statuta vložen neposredno pri Splošnem sodišču, ga sodni tajnik Splošnega sodišča nemudoma posreduje sodnemu tajniku Sodišča.

2.   Odločitve o odstopu zaradi nepristojnosti iz člena 54, drugi odstavek, Statuta Splošno sodišče sprejme na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca z obrazloženim sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.

3.   Senat, ki obravnava zadevo, lahko v kateri koli fazi postopka po opredelitvi generalnega pravobranilca splošni seji predlaga odstop iz člena 256(3), drugi pododstavek, PDEU. O odstopu se odloči na splošni seji.

4.   Predsednik in podpredsednik Splošnega sodišča lahko po opredelitvi generalnega pravobranilca splošni seji predlagata odstop iz prejšnjega odstavka do konca ustnega dela postopka, če so bili predstavljeni sklepni predlogi, pa najpozneje en teden po njihovi predstavitvi oziroma pred odločitvijo, da bo odločeno brez ustnega dela postopka. O odstopu se odloči na splošni seji.

1.   Več zadev za predhodno odločanje, ki imajo isti predmet, se lahko zaradi medsebojne povezanosti kadar koli, alternativno ali kumulativno, združi za pisni ali ustni del postopka ali za izdajo skupne končne odločbe.

2.   O združitvi odloči predsednik po opredelitvi generalnega pravobranilca.

3.   Združene zadeve se lahko pod pogoji iz odstavka 2 razdružijo.

4.   Predlog za sprejetje predhodne odločbe, skupaj s prevodi ali prevodi povzetka tega predloga, in stališča zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta se vročijo zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta v združeni zadevi, po postopku iz člena 198.

1.   Postopek se lahko prekine:

2.   O nadaljevanju postopka se sprejme sklep ali odločba po istem postopku.

3.   Prekinitev postopka nastopi z dnem, ki je naveden v sklepu ali odločbi o prekinitvi, oziroma če datum ni določen, z dnem izdaje tega sklepa ali odločbe.

4.   Med prekinitvijo postopka se za zainteresirane subjekte iz člena 23 Statuta ne more izteči noben procesni rok.

5.   Kadar sklep ali odločba o prekinitvi postopka ne določa trajanja prekinitve, ta traja do dneva, navedenega v sklepu ali odločbi o nadaljevanju postopka, oziroma če datum ni določen, do dneva izdaje tega sklepa ali odločbe.

6.   Prekinjeni procesni roki se od dneva nadaljevanja postopka po prekinitvi nadomestijo z novimi roki, ki začnejo teči od dneva tega nadaljevanja.

1.   Poleg ukrepov, ki se lahko odredijo v skladu s členom 24 Statuta, so lahko zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta pozvani, naj pisno ali na obravnavi odgovorijo na nekatera vprašanja. Kadar se opravi obravnava, Splošno sodišče, kolikor je to mogoče, udeležence na tej obravnavi pozove, naj svoje navedbe osredotočijo na eno ali več določenih vprašanj.

2.   O ukrepih procesnega vodstva iz odstavka 1 odloči Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca.

3.   Sodnik poročevalec in generalni pravobranilec lahko od zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta zahtevata, naj v določenem roku predložijo vse podatke v zvezi z dejstvi in vse dokumente ali druge informacije, ki jih štejejo za pomembne. Lahko jim pošljeta tudi vprašanja, da bi ti nanje odgovorili na obravnavi.

1.   Splošno sodišče lahko po opredelitvi generalnega pravobranilca odredi potrebne pripravljalne ukrepe izmed ukrepov iz člena 91(a), (b), (d), (e) in (f) po postopku in pravilih sodelovanja iz člena 92(1), (4), (5) in (6) ter jih izvede na način, določen v členih od 93 do 102.

2.   Zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta so lahko pri izvedbi pripravljalnih ukrepov navzoči in sodelujejo pri njihovem izvajanju na način, ki je določen za stranke v določbah iz odstavka 1.

1.   Morebitni obrazloženi predlogi, naj se opravi obravnava, se predložijo v treh tednih od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta. Predsednik lahko ta rok podaljša.

2.   Splošno sodišče lahko na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči, da se obravnava ne opravi, če na podlagi vlog ali stališč, predloženih med pisnim delom postopka, presodi, da ima na voljo dovolj informacij, da lahko o zadevi odloči.

3.   Možnosti iz prejšnjega odstavka ni mogoče uporabiti, če je zainteresirani subjekt iz člena 23 Statuta, ki ni sodeloval pri pisnem delu postopka, podal obrazložen predlog, naj se opravi obravnava.

1.   Če Splošno sodišče odloči, da se opravi obravnava, predsednik določi datum obravnave.

2.   Predsednik lahko v izrednih okoliščinah po uradni dolžnosti ali na obrazložen predlog zainteresiranega subjekta iz člena 23 Statuta datum obravnave preloži.

1.   Če zastopnik zainteresiranega subjekta iz člena 23 Statuta ali stranka v sporu o glavni stvari, ki lahko opravlja dejanja v sodnem postopku, ne da bi morala biti zastopana po odvetniku, iz zdravstvenih, varnostnih ali drugih resnih razlogov ne more fizično sodelovati na obravnavi, se temu zastopniku oziroma stranki lahko dovoli, da na tej obravnavi sodeluje prek videokonference.

2.   Prošnja za sodelovanje na obravnavi prek videokonference se vloži z ločeno vlogo takoj, ko je razlog za zadržanje znan, in v njej se natančno navede narava tega zadržanja.

3.   Predsednik o tej prošnji odloči čim prej.

4.   Videokonferenca se ne izvede v primeru odločitve o izključitvi javnosti, ki jo Splošno sodišče sprejme na podlagi člena 217.

5.   Tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za sodelovanje na obravnavah prek videokonference, so določeni v praktičnih določbah iz člena 243.

1.   Splošno sodišče lahko iz tehtnih razlogov javnost izključi.

2.   Ob izključitvi javnosti se vsebina obravnave ne sme objaviti.

1.   Predsednik začne in vodi obravnavo ter skrbi za red na njej.

2.   Člani sestave in generalni pravobranilec lahko med obravnavo postavljajo vprašanja zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta, v okoliščinah iz člena 203(3) tega poslovnika pa strankam v sporu o glavni stvari.

1.   Obravnave Splošnega sodišča se lahko prenašajo. Ta prenos poteka v živo, kadar gre za razglasitev sodb ali predstavitev sklepnih predlogov, ali z zamikom, kadar gre za ustne navedbe zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta v zadevi, dodeljeni velikemu senatu, vmesnemu senatu oziroma izjemoma – če interes zadeve to upravičuje – senatu, ki zaseda v sestavi petih sodnikov.

2.   Če namerava Splošno sodišče opraviti prenos obravnave, sodno tajništvo v vabilu na obravnavo o tem obvesti zainteresirane subjekte iz člena 23 Statuta.

3.   Če zainteresirani subjekt iz člena 23 Statuta meni, da se obravnava, na katero je bil vabljen, ne bi smela prenašati, o tem čim prej obvesti Splošno sodišče, pri čemer natančno navede okoliščine, ki upravičujejo, da se prenos ne opravi.

4.   Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca o tem predlogu odloči čim prej.

5.   Videoposnetek obravnave, za katero je bil opravljen prenos, ostane na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije največ en mesec po koncu obravnave.

6.   Če zainteresirani subjekt iz člena 23 Statuta meni, da bi bilo treba videoposnetek obravnave, na kateri je sodeloval, z zgoraj navedenega spletnega mesta odstraniti, o tem čim prej obvesti Splošno sodišče, pri čemer natančno navede okoliščine, ki to odstranitev upravičujejo.

7.   Predsednik po opredelitvi generalnega pravobranilca o tem predlogu odloči nemudoma.

8.   Splošno sodišče z odločbo določi pravila in način izvajanja prenosa obravnav. Ta odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Če se opravi obravnava, se sklepni predlogi generalnega pravobranilca predstavijo po tem, ko je ta obravnava končana, in sicer na dan, ki ga napove generalni pravobranilec.

2.   Če se obravnava ne opravi, se sklepni predlogi generalnega pravobranilca predstavijo na dan, ki ga napove generalni pravobranilec.

3.   S predstavitvijo sklepnih predlogov generalnega pravobranilca se ustni del postopka konča.

1.   Sodni tajnik sestavi zapisnik o vsaki obravnavi. Predsednik in sodni tajnik zapisnik podpišeta. Zapisnik je javna listina.

2.   Zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta lahko pregledujejo zapisnike v sodnem tajništvu in pridobijo njihove prepise.

1.   Postopek o predlogu za sprejetje predhodne odločbe pred Splošnim sodiščem teče, dokler sodišče, ki mu ga je predložilo, predloga ne umakne. Umik predloga se lahko upošteva, preden je dan razglasitve sodbe sporočen zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta.

2.   Vendar lahko Splošno sodišče kadar koli in brez poseganja v člen 207 ugotovi, da pogoji za njegovo pristojnost niso več izpolnjeni.

1.   Razglasitev sodbe je javna.

2.   Izvirnik sodbe, ki ga podpišejo predsednik in sodniki, ki so sodelovali pri posvetovanju v zadevi, ter sodni tajnik, se zapečati in shrani v sodnem tajništvu. Predložitvenemu sodišču, zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta in Sodišču se vroči prepis te sodbe.

1.   Sklep vsebuje:

2.   Če ta poslovnik določa, da mora biti sklep obrazložen, sklep poleg zgoraj navedenega vsebuje:

1.   Splošno sodišče lahko po uradni dolžnosti ali na predlog zainteresiranega subjekta iz člena 23 Statuta, če je ta podan v dveh tednih od razglasitve sodbe ali vročitve sklepa, popravi pisne in računske pomote ter očitne pomanjkljivosti v sodbah in sklepih.

2.   Splošno sodišče odloča po opredelitvi generalnega pravobranilca.

3.   Izvirnik popravnega sklepa se priloži izvirniku popravljene odločbe. Na robu izvirnika popravljene odločbe se naredi zaznamek o tem sklepu.

1.   Člen 168, ki se nanaša na razlago sodb in sklepov, se ne uporablja za odločbe, izdane v odgovor na predlog za sprejetje predhodne odločbe.

2.   Za presojo, ali je bilo nacionalno sodišče s predhodno odločbo dovolj poučeno oziroma ali je treba ponovno predložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe, je pristojno to sodišče.

1.   Če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, lahko predsednik na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči, da se z odstopanjem od določb tega poslovnika predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku.

2.   V tem primeru predsednik nemudoma določi dan obravnave, ki se zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta sporoči ob vročitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe.

3.   Zainteresirani subjekti iz prejšnjega odstavka lahko v roku, ki ga določi predsednik in znaša najmanj 15 dni, vložijo vloge ali pisna stališča. Predsednik jih lahko pozove, naj vloge ali pisna stališča omejijo le na bistvena pravna vprašanja, ki jih načenja predlog za sprejetje predhodne odločbe.

4.   Morebitne vloge ali pisna stališča se vsem zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta pošljejo pred obravnavo.

5.   Splošno sodišče odloča po opredelitvi generalnega pravobranilca.

1.   Šteje se, da so procesni akti iz prejšnjega člena vloženi, ko je sodnemu tajništvu – prek e-Curie ali s sredstvom za elektronski prenos, ki ga uporablja Splošno sodišče – posredovan prepis podpisanega izvirnika ter dokazil in dokumentov, na katere se procesni akt sklicuje, skupaj s seznamom iz člena 205(2). Izvirnik akta in zgoraj navedene priloge se takoj posredujejo sodnemu tajništvu, če so bili njihovi prepisi Splošnemu sodišču poslani s sredstvom za elektronski prenos, ki ga uporablja Splošno sodišče.

2.   Vročitve in pošiljanja iz prejšnjega člena se opravijo tako, da se prepis dokumenta posreduje prek e-Curie ali s sredstvom za elektronski prenos, ki ga uporablja Splošno sodišče.

1.   Stranka v sporu o glavni stvari, ki ne zmore plačati stroškov ali dela stroškov postopka, lahko kadar koli zaprosi za brezplačno pravno pomoč.

2.   Prošnji za brezplačno pravno pomoč se priložijo podatki in potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca, na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa o prosilčevem premoženjskem stanju.

3.   Če je bila prosilcu že odobrena brezplačna pravna pomoč pred predložitvenim sodiščem, predloži odločbo tega sodišča in natančno navede, kaj je krito z že odobrenimi zneski.

1.   O prošnji za brezplačno pravno pomoč po opredelitvi generalnega pravobranilca s sklepom odloči predsednik.

2.   Če se prošnja za brezplačno pravno pomoč delno ali v celoti zavrne, se sklep obrazloži.

1.   Če se okoliščine, ki so vodile do odobritve brezplačne pravne pomoči, med postopkom spremenijo, lahko predsednik po uradni dolžnosti ali na predlog po opredelitvi zadevne osebe odobreno brezplačno pravno pomoč odvzame.

2.   Sklep o odvzemu brezplačne pravne pomoči je obrazložen in zoper njega ni pravnega sredstva.“