(1)

Spomladi 2024 so po nenavadno visokih temperaturah v januarju, februarju in marcu dele Avstrije prizadele slabe vremenske razmere, ki so bile nenavadno obsežne (zmrzal). Vegetacija se je v povprečju začela tri tedne prezgodaj in je bila zato bolj občutljiva za spomladanske temperature, ki so bile nižje od običajnih. Val zmrzali je močno prizadel pridelavo pečkatega in koščičastega sadja ter vinski sektor.

(2)

V dveh tednih v drugi polovici aprila 2024 so ozemlje Češke prizadele nenavadno obsežne slabe vremenske razmere (zmrzal), zaradi katerih so bile temperature več dni nižje od običajnih. Ker je bila vegetacija zaradi izjemno toplega vremena v marcu zelo razvita, je na sadovnjakih in trti nastala škoda brez primere. Val zmrzali je močno prizadel pridelavo sadja ter vinski sektor.

(3)

Aprila 2024 so dele Poljske prizadele slabe vremenske razmere brez primere (zmrzal). Ker je bila vegetacija zaradi ugodnih razmer v marcu zelo razvita, je zmrzal prizadela pridelavo sadja in zelenjave, zlasti sadovnjake in jagodičje, ter vinski sektor. Maja 2024 so slabe vremenske razmere (toča) ponovno prizadele sektor sadja in zelenjave, saj so povzročile dodatno škodo.

(4)

Čeprav kaže, da so podobne slabe vremenske razmere del podnebnih sprememb, ki predstavljajo čedalje večje tveganje za kmetijstvo, so bile slabe vremenske razmere v Avstriji, na Češkem in Poljskem še posebej izrazite, saj sta bila prizadeto območje in prizadeti delež proizvodnje zelo obsežna.

(5)

Velika škoda, ki so jo te slabe vremenske razmere povzročile kmetijskim pridelovalcem, in posledična izguba dohodka prizadetih avstrijskih, čeških in poljskih pridelovalcev ogrožata ekonomsko sposobnost kmetijskih gospodarstev.

(6)

Zato bi bilo treba sprejeti izredni ukrep, ki bi prispeval k reševanju specifičnih problemov po teh slabih vremenskih razmerah.

(7)

Izdatna škoda in ekonomska izguba, ki so ju zaradi slabih vremenskih razmer utrpeli kmetijski pridelovalci, predstavljata specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki ga ni mogoče takoj obravnavati z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Razmere niso posebej povezane z edinstvenimi motnjami na trgu ali njihovo nevarnostjo. Prav tako niso povezane z ukrepi za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(8)

Zneske, ki bodo na voljo Avstriji, Češki in Poljski, bi bilo treba določiti tako, da se upošteva teža Avstrije, Češke in Poljske v kmetijskem sektorju Unije na podlagi neto zgornjih mej za neposredna plačila iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter vpliv nedavnih slabih vremenskih razmer na navedene države članice.

(9)

Avstrija, Češka in Poljska bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav in dejansko gospodarsko škodo, s katerimi se soočajo zadevni kmetje. Zagotoviti bi morali, da so kmetje končni upravičenci pomoči, in preprečiti kakršno koli izkrivljanje trga ali konkurence.

(10)

Glede na to, da bi zneski, dodeljeni Avstriji, Češki in Poljski, obravnavali samo del gospodarskih težav, s katerimi se soočajo kmetje, bi bilo treba navedenim državam članicam dovoliti, da kmetom dodelijo dodatno nacionalno pomoč pod pogoji, ki jih določa ta uredba.

(11)

Da bi Avstriji, Češki in Poljski omogočili prožnost pri razdeljevanju pomoči, tako da bi se upoštevale okoliščine zadevnih kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo pomočjo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(12)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morale Avstrija, Češka in Poljska upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih shem v odziv na zadevno premoženjsko izgubo.

(13)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo Avstrija, Češka in Poljska v okviru tega izrednega ukrepa, le, kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov. Pomoč za ta izredni ukrep bi bilo zato treba plačati do 31. januarja 2025.

(14)

Ker se po 31. januarju 2025 ne smejo izvesti nobena plačila, se člen 5(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (3), ki določa sorazmerno zmanjšanje mesečnih plačil, ki so bila izvršena po roku, ne uporablja.

(15)

Avstrija, Češka in Poljska bi morale Komisiji sporočiti podrobne informacije o izvajanju te uredbe, da bi Uniji omogočile spremljanje učinkovitosti ukrepa, uvedenega s to uredbo.

(16)

Da bi kmetje pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti Avstriji, Češki in Poljski omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –