UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2024/1988

z dne 27. junija 2024

o statistiki investicijskih skladov in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/32

(ECB/2014/62) (ECB/2024/17)

(prenovitev)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (2) je treba bistveno spremeniti, zlasti glede na potrebo po zbiranju dodatnih in pogostejših statističnih informacij o investicijskih skladih. Zato bi jo bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Uredba (ES) št. 2533/98 določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2), točka (a), navedene uredbe izhaja, da so investicijski skladi del referenčne poročevalske populacije za namene izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike.

(3)

Člen 3 iste uredbe zahteva, da ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot v celoti ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje. Populacija investicijskih skladov, ki jih zajema ta uredba, bi morala vključevati alternativne investicijske sklade (AIS) in kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ustanovljene na ozemljih držav članic, kakor so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) (direktiva o UAIS) in Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) (direktiva o KNPVP). Za zagotovitev doslednosti in primerljivosti statističnih podatkov je pomembno, da so v dejansko poročevalsko populacijo vključeni vsi subjekti, razvrščeni v podsektor „investicijski skladi razen SDT (S.124)“ Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) iz Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V nekaterih primerih lahko zato opredelitev investicijskih skladov vključuje subjekte, ki ne spadajo na področje uporabe direktive o UAIS ali direktive o KNPVP.

(4)

Čeprav uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost, da se na nacionalni ravni pripravijo in izvajajo vsi ukrepi, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(5)

ESCB za opravljanje svojih nalog, zlasti za opredelitev in izvajanje denarne politike ter prispevanje k stabilnosti finančnega sistema, potrebuje visokokakovostne statistične informacije o finančnih dejavnostih investicijskih skladov. Glavni namen teh informacij je ECB zagotoviti celovito statistično sliko podsektorja investicijskih skladov v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja) in ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje. Informacije iz drugih regulativnih ali komercialnih virov, ki so trenutno na razpolago, ne zagotavljajo dovolj celovite statistične slike podsektorja investicijskih skladov, ki je potrebna za opravljanje nalog ESCB, in sicer zaradi omejitev z vidika obsega, zajetja in vrste razpoložljivih podatkov, kakovosti podatkov ter stopnje usklajenosti razpoložljivih podatkov iz teh virov.

(6)

Zbiranje statističnih informacij o finančnih dejavnostih investicijskih skladov je potrebno za zadovoljitev rednih in ad hoc analitičnih potreb ter za podporo ECB pri izvajanju denarne in finančne analize. ESCB te statistične informacije uporablja tudi za pripravo drugih statistik, zlasti v zvezi s finančnimi računi, plačilno bilanco in stanjem mednarodnih naložb euroobmočja. Za ta namen so potrebne statistične informacije v zvezi z investicijskim dohodkom, ki ga je mogoče pripisati delničarjem investicijskih skladov, ki se lahko izpeljejo iz informacij o dohodkih in nadomestilih, zahtevanih v skladu s to uredbo. Da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja za te zahteve, lahko nekatere informacije o dohodkih oceni zadevna NCB, informacije o nadomestilih pa se zahtevajo samo letno.

(7)

Statistične informacije, zbrane v skladu s to uredbo, se uporabljajo za pripravo statistike investicijskih skladov na agregirani osnovi in po posameznih skladih in dopolnitev drugih virov statističnih informacij, ki jih zbira ECB, ter zagotavljanje, da se lahko te statistične informacije učinkovito povežejo s temi drugimi viri, vključno s statistiko imetij vrednostnih papirjev, ki se zbira v skladu z Uredbo (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24) (6), registrom podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD), pripravljenim v skladu s Smernico Evropske centralne banke (EU) 2018/876 (ECB/2018/16) (7), in centralizirano bazo vrednostnih papirjev (CSDB), pripravljeno v skladu s Smernico Evropske centralne banke (EU) 2022/971 (ECB/2022/25) (8). To omogoča uspešno in stroškovno učinkovito uporabo statističnih informacij, zbranih od poročevalskih enot, s čimer se povečujeta njihova doslednost in primerljivost ter s tem njihova pomembnost in vrednost za analitične namene.

(8)

Pred sprejetjem te uredbe za opredelitev in uvedbo zahtev za statistično poročanje je ECB v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 ocenila koristi in stroške zbiranja novih statističnih informacij ter meni, da so za izboljšanje kakovosti in razpoložljivosti podatkov za uporabnike statističnih podatkov o investicijskih skladih pri opravljanju nalog ESCB potrebni novi in pogostejši statistični podatki, vključno s statističnimi informacijami o mesečnih dohodkih, letnih nadomestilih, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu, in dividendah, ki jih izplača investicijski sklad, ter informacijami o razvrstitvi investicijskih skladov. ECB se je o predlogu uredbe posvetovala tudi z Evropsko komisijo in od nje prejela pripombe.

(9)

Ta uredba določa zahteve predvsem v zvezi s investicijskimi skladi. Vendar pa popolne statistične informacije o imetnikih prinosniških delnic, ki jih izdajo investicijski skladi, morda niso na voljo neposredno od investicijskih skladov. Zato je treba vzpostaviti ureditev, ki bo NCB omogočila zbiranje teh statističnih informacij, vključno iz drugih virov in od drugih subjektov, v skladu z najučinkovitejšimi in najbolj točnimi metodami, ki so na voljo na nacionalni ravni.

(10)

Za omejitev bremena poročanja bi bilo treba NCB dovoliti, da zbirajo potrebne informacije o investicijskih skladih od dejanske poročevalske populacije v širšem okviru za statistično poročanje, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ovirano in je zbiranje informacij na ta način skladno s statističnimi načeli, na katerih temelji evropska statistika, ki jo pripravlja ESCB, kakor je določeno v členu 3a Uredbe (ES) št. 2533/98. V takih primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalske enote obvestiti, da se statistične informacije zbirajo za druge namene.

(11)

Ker je podsektor investicijskih skladov postal znatno pomembnejši za transmisijo denarne politike ter nadziranje in ocenjevanje finančne stabilnosti, so mesečno potrebne podrobnejše statistične informacije. To bo omogočilo pravočasnejše nasvete glede politike in kakovostnejšo analizo, na primer zato, ker se bodo bolje zaznavali dogodki in vzročne zveze v gospodarstvu in na finančnih trgih, ter ker bo podatke in z njimi povezane analize veliko lažje vključiti v redna gradiva v zvezi s politiko, ki se pripravljajo za Svet ECB.

(12)

Da bi se zagotovilo, da breme poročanja ni čezmerno, bi morale imeti NCB možnost, da investicijskim skladom odobrijo odstopanja z nekaterimi zahtevami in omejitvami. Omogočiti bi bilo treba, da se investicijskim skladom, ki imajo omejitve glede pogostosti in rokov za vrednotenje njihovih sredstev, začasno odobrijo nekatera odstopanja, da lahko izpolnijo zahteve za poročanje s pogostostjo in v rokih, ki so bolje usklajeni s temi omejitvami. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se investicijskim skladom odobrijo odstopanja od poročanja po posameznih vrednostnih papirjih v zvezi z vrednostnimi papirji brez veljavne identifikacijske kode, če imajo ti nizko tržno vrednost glede na celotna imetja vrednostnih papirjev na nacionalni ravni ali na ravni posameznega investicijskega sklada.

(13)	Zbiranje informacij po posameznih vrednostnih papirjih po tej uredbi se izvaja v skladu z opredelitvami iz Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24).

(14)

Kakovost statističnih informacij, ki jih zbira ECB, in analiz, ki jih izvaja ECB, bi se izboljšala, če bi ECB od Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) prejela podatke, ki se poročajo v skladu z direktivama o UAIS in KNPVP ter so potrebni za opravljanje nalog ESCB. ECB bi morala zato sodelovati z ESMA pri uresničevanju ciljev iz te uredbe in si prizadevati za večjo učinkovitost priprave statističnih informacij, ki se uporabljajo za te namene, tudi z zmanjševanjem nepotrebnega podvajanja in nedoslednosti med okvirom za poročanje za naloge ESCB in okvirom za poročanje za nadzorne namene ter z izboljševanjem standardizacije podatkov in učinkovite izmenjave in uporabe podatkov.

(15)	Uporabljati bi se morali standardi za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, kakor so določeni v členu 8 Uredbe (ES) št. 2553/98, kar omogoča izmenjavo teh informacij z evropskimi nadzornimi organi, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

(16)	Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB.

(17)	Za zagotovitev ustrezne kontinuitete poročanja statističnih informacij v zvezi s investicijskimi skladi bi morala za zahteve, ki so veljale pred datumom začetka uporabe te uredbe, veljati nadaljnja uporaba še v celotnem prehodnem obdobju.

(18)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. V skladu s tem bi moral Izvršilni odbor ECB imeti možnost, da izvede te tehnične spremembe, v tem postopku pa bi bilo treba upoštevati stališča Odbora za statistiko ESCB.

(19)

Da se zagotovi kontinuiteta poročanja statističnih informacij o investicijskih skladih in omogoči začetek izvajanja 1. decembra 2025, bi morala ta uredba začeti brez odlašanja. Vendar se ne bi smela uporabljati do 1. decembra 2025, da bodo imeli NCB in investicijski skladi dovolj časa za pripravo na ustrezne zahteve za poročanje. Da se zagotovi, da NCB odobrijo odstopanja po tej uredbi na trdni pravni podlagi in da se lahko poročevalske enote o teh odstopanjih pravočasno obvesti, bi se morale te določbe o odstopanjih uporabljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(20)

Glede na nacionalna računovodska pravila, ki lahko nekaterim investicijskim skladom dovoljujejo vrednotenje sredstev manj pogosto kot mesečno, ni več potrebno, da bi kategorije teh investicijskih skladov določil Svet ECB. Kakor je določeno v tej uredbi, je namesto tega ustrezno, da imajo NCB diskrecijsko pravico pri odobravanju tovrstnih odstopanj, saj so kategorije investicijskih skladov, za katere se ta odstopanja lahko uporabijo, omejene. Zato je treba Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/32 (ECB/2014/62) (9) razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve za poročanje za investicijske sklade in v nekaterih primerih za druge finančne posrednike (DFP) in denarne finančne institucije (MFI) v zvezi s statističnimi informacijami o njihovih sredstvih, obveznostih, prejetih dohodkih, izplačanih dividendah in nadomestilih, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„investicijski sklad“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki:

(a)	vlaga v finančna in/ali nefinančna sredstva, opisana v Prilogi II, kolikor je njegov cilj vlaganje kapitala, zbranega od malih in profesionalnih vlagateljev; in

(b)

je ustanovljen po pravu Unije ali nacionalnem pravu na podlagi:

(i)	pogodbenega prava kot splošni sklad, ki ga upravljajo družbe za upravljanje;

(ii)	zakonodaje o skladih kot vzajemni sklad;

(iii)

prava družb kot investicijska družba;

(iv)	katerega koli drugega podobnega mehanizma ali pravne oblike.

Za namene te uredbe se za investicijske sklade štejejo:

—	kolektivni naložbeni podjemi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev sklada, in

—	kolektivni naložbeni podjemi, ki imajo fiksno število izdanih delnic in katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad kupiti oziroma pri izstopu iz njega prodati obstoječe delnice.

Za namene te uredbe se za investicijske sklade ne štejejo:

—	pokojninski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2018/231 (ECB/2018/2) (10);

—	skladi denarnega trga (SDT), kakor so opredeljeni v členu 2 Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) (11);

(2)

„rezident“ pomeni s sedežem na ozemlju države članice. Pravni subjekt ima sedež na ozemlju države članice, v kateri ima dovoljenje ali je registriran ali ima registrirani sedež. Če subjekt nima pravne osebnosti, ima sedež tam, kjer je ustanovljen, pri čemer se upošteva država članica, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

(3)	„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je investicijski sklad rezident;

(4)	„informacije po posameznih vrednostnih papirjih“ pomeni informacije, razčlenjene po posameznih vrednostnih papirjih;

(5)

„delnice/enote investicijskega sklada“ pomeni delnice ali enote, vključno v obliki lastniškega kapitala, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so na seznamu investicijskih skladov za statistične namene, in vključujejo registrirane delnice/enote investicijskih skladov in prinosniške delnice/enote investicijskih skladov;

(6)	„registrirane delnice/enote investicijskega sklada“ pomeni delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov delnic/enot, vključno z informacijami o rezidenčnosti in institucionalnem sektorju imetnika;

(7)

„prinosniške delnice/enote investicijskega sklada“ pomeni:

(a)	delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo ne vodi evidenca o identiteti imetnikov delnic/enot;

(b)	delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo evidenca o identiteti imetnikov delnic/enot vodi, vendar ne vključuje informacij o rezidenčnosti in institucionalnem sektorju imetnika;

(8)	„denarna finančna institucija“ (MFI) pomeni „denarno finančno institucijo (MFI)“, kakor je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 2021/379 (ECB/2021/2);

(9)

„drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov“ (DFP) pomeni „druge finančne posrednike razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov“, kakor so opredeljeni v odstavkih 2.86 do 2.94 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), razen družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja, kakor so opredeljene v odstavku 2.90 navedene priloge;

(10)

„skrbnik“ pomeni subjekt, ki spada v „sektor finančnih družb“, kakor je opredeljen v odstavku 2.55 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013, in izvaja hrambo in upravljanje finančnih instrumentov za račun strank, vključno s skrbništvom in sorodnimi storitvami, kot je upravljanje gotovine in zavarovanja, kakor je določeno v oddelku B, točka 1, Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(11)	„kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje“ (KNPVP) pomeni „kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje“ iz člena 1(2) Direktive (ES) št. 2009/65 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(12)	„investicijski sklad, ki ni KNPVP“ pomeni investicijske sklade, ki niso KNPVP, kakor so opredeljeni v točki 11.

Člen 3

Dejanska poročevalska populacija

1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo investicijski skladi, ki so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja. Statistične informacije, ki jih je treba poročati po tej uredbi, poroča sam investicijski sklad ali v primeru investicijskih skladov, ki po njihovi nacionalni zakonodaji nimajo pravne osebnosti, osebe, ki jih zakonito zastopajo.

2. Če investicijski sklad loči svoja sredstva na različne podsklade na tak način, da so delnice/enote, ki se nanašajo na vsak podsklad, neodvisno krite z različnimi sredstvi, se za namene te uredbe vsak podsklad šteje za posamezen investicijski sklad.

3. Dejanska poročevalska populacija vključuje tudi DFP in MFI, za katere veljajo zahteve ECB za statistično poročanje zaradi uporabe člena 6(3), točka (b).

Člen 4

Seznam investicijskih skladov za statistične namene

1. Izvršilni odbor sestavi in vodi seznam investicijskih skladov, ki sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo, vključno z vsakim podskladom, ki se šteje za posamezen investicijski sklad.

2. Investicijski skladi obvestijo zadevno NCB o svojem obstoju v enem tednu od datuma, ko je investicijski sklad začel z opravljanjem dejavnosti, če te informacije niso na voljo NCB v skladu z nacionalnim nadzornim okvirom ali lokalnimi ureditvami sodelovanja, ne glede na to, ali investicijski sklad pričakuje, da bo zanj veljala katera od zahtev za statistično poročanje po tej uredbi.

3. ECB objavi posodobljen seznam investicijskih skladov za statistične namene v elektronski obliki, tudi na spletišču ECB.

4. NCB sestavijo, vodijo in objavijo posodobljen seznam DFP in MFI, ki so vključeni v dejansko poročevalsko populacijo, v elektronski obliki, tudi na spletišču NCB.

5. Če je zadnja dostopna verzija seznamov iz odstavka 1 ali 4 napačna, ECB ne naloži sankcij investicijskemu skladu, DFP ali MFI, ki ni pravilno izpolnila svojih zahtev za statistično poročanje po tej uredbi, če se je navedeni investicijski sklad, DFI ali MFI v dobri veri zanašala na napačen seznam.

6. Investicijski skladi, DFP in MFI poročajo zahtevane statistične informacije v skladu s to uredbo, če je njihova izključenost z zadevnega seznama očitno napačna.

Člen 5

Zahteve za statistično poročanje

1. Investicijski skladi poročajo zadevni NCB vse naslednje statistične informacije v skladu s specifikacijami, določenimi v Prilogi I, in opisi, določenimi v Prilogi II:

(a)	podatke o stanjih sredstev in obveznosti investicijskih skladov ob koncu meseca, določene v tabeli 1 v Prilogi I;

(b)	mesečne podatke o tokovih prevrednotovalnih popravkov ali transakcij investicijskih skladov ali obojega, določene v tabeli 1 v Prilogi I, v skladu z metodologijo iz Priloge III;

(c)	mesečne prejete dohodke, izplačane dividende za vsak razred delnic, ki ga izda investicijski sklad, in letna nadomestila, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu, določene v tabeli 4 v Prilogi I;

(d)	informacije o razvrstitvi investicijskega sklada, določene v tabeli 5 v Prilogi I.

2. Za namene odstavka 1, točki (a) in (b), investicijski sklad poroča informacije po posameznih vrednostnih papirjih, kadar je to določeno v tabeli 1 ali tabeli 2 v Prilogi I, in v skladu s tabelo 3 v Prilogi I.

Člen 6

Posebne zahteve za poročanje o rezidenčnosti in institucionalnem sektorju imetnikov delnic/enot investicijskih skladov

1. Investicijski skladi poročajo statistične informacije o razčlenitvi po rezidenčnosti in institucionalnih sektorjih imetnikov registriranih delnic/enot investicijskih skladov, ki jih izdajo investicijski skladi, določene v tabelah 1 in 2, oddelek 9 (delnice/enote investicijskega sklada), v Prilogi I.

2. Če ni mogoče neposredno ugotoviti razčlenitve po rezidenčnosti ali institucionalnem sektorju imetnika registriranih delnic/enot investicijskih skladov, ki jih izdajo investicijski skladi, navedene v odstavku 1, investicijski skladi poročajo ustrezne statistične informacije na podlagi razpoložljivih informacij.

3. Če ni mogoče neposredno ugotoviti razčlenitve po rezidenčnosti ali institucionalnih sektorjih imetnikov prinosniških delnic/enot investicijskih skladov, ki jih izdajo investicijski skladi, določene v tabelah 1 in 2, oddelek 9 (delnice/enote investicijskega sklada), v Prilogi I, se ustrezne statistične informacije poročajo v skladu z navodili ali ureditvami, ki jih določi zadevna NCB na podlagi ene ali več naslednjih možnosti:

(a)

investicijski skladi izdajatelji poročajo statistične informacije o razčlenitvi po rezidenčnosti in institucionalnih sektorjih imetnikov prinosniških delnic/enot investicijskih skladov, tudi kadar te temeljijo na informacijah, ki jih zagotovi agent, ki distribuira prinosniške delnice/enote investicijskega sklada, ali kateri koli drug subjekt, udeležen pri izdaji, odkupu ali prenosu prinosniških delnic/enot investicijskega sklada;

(b)

NCB lahko zahtevajo, da MFI ali DFP, ki so v vlogi skrbnika prinosniških delnic/enot investicijskega sklada, poročajo statistične informacije o razčlenitvi po rezidenčnosti in institucionalnih sektorjih imetnikov teh prinosniških delnic/enot investicijskega sklada, ki jih izdajo rezidenčni investicijski skladi in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki je prav tako v vlogi skrbnika, če velja oboje naslednje:

(i)	skrbnik razlikuje prinosniške delnice/enote investicijskega sklada, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od delnic/enot investicijskega sklada, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov, in

(ii)	večina prinosniških delnic/enot investicijskega sklada je v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

4. NCB lahko zahtevane statistične informacije o delnicah/enotah investicijskega sklada, ki jih izdajo investicijski skladi, izpeljejo na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s statističnimi informacijami, zbranimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), če so te informacije v skladu z roki iz člena 8 te uredbe in minimalnimi standardi, določenimi v Prilogi IV k tej uredbi.

Člen 7

Alternativni viri podatkov in ocene

1. NCB lahko pridobijo statistične informacije, ki jih je treba poročati po tej uredbi, od pristojnega nacionalnega organa, zlasti prek podatkov, zbranih na podlagi okvira, vzpostavljenega z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15), če se te statistične informacije prenesejo NCB v skladu z lokalno ureditvijo sodelovanja med zadevno NCB in pristojnim nacionalnim organom ter če so izpolnjeni pogoji o varstvu in uporabi zaupnih statističnih informacij, ki jih zbira ESCB, iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2533/98, zlasti odstavka 5 navedenega člena.

2. NCB lahko statistične informacije o prejetih dohodkih, ki jih je treba poročati v skladu s členom 5(1), točka (c), ocenijo na podlagi sredstev investicijskega sklada in z uporabo metodologije, predhodno dogovorjene z ECB.

3. NCB lahko statistične informacije o nadomestilih, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu in ki jih je treba poročati v skladu s členom 5(1), točka (c), in o informacijah o razvrstitvi investicijskega sklada, ki jih je treba poročati v skladu s členom 5(1), točka (d), pripravijo iz virov informacij, ki so jim na voljo, če so izpolnjeni pogoji o varstvu in uporabi zaupnih statističnih informacij, ki jih zbira ESCB, iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2533/98, zlasti odstavkom 5 navedenega člena.

Člen 8

Roki

1. NCB določijo pogostost in roke za prejemanje statističnih informacij od investicijskih skladov, DFP in MFI v skladu s to uredbo, da bi lahko spoštovale roke za poročanje iz odstavkov 2 in 3, ter o tem obvestijo poročevalske enote.

2. NCB prenesejo ECB:

(a)	mesečne statistične informacije do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu meseca, na katerega se statistične informacije nanašajo;

(b)	statistične informacije iz člena 5(1), točka (d), do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu meseca, v katerem je investicijski sklad prvotno ustanovljen ali v katerem se spremenijo informacije o razvrstitvi investicijskega sklada;

(c)	letne statistične informacije do zaključka poslovanja 30. junija vsakega koledarskega leta.

3. Kadar odstopanja, ki jih odobrijo NCB, investicijskim skladom, DFP ali MFI dovoljujejo poročanje statističnih informacij nacionalnim centralnim bankam na podlagi, ki ni mesečna, NCB prenese statistične informacije ECB do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu obdobja, na katero se statistične informacije nanašajo.

Člen 9

Računovodska pravila za namene statističnega poročanja

Razen če se odobri odstopanje v skladu s členom 10, investicijski skladi, DFP in MFI pri poročanju v skladu s to uredbo:

(a)	uporabljajo računovodska pravila, določena v Direktivi Sveta 86/635/EGS (16) in katerih koli drugih upoštevnih mednarodnih standardih;

(b)	uporabljajo metode tržnega vrednotenja, če so na voljo;

(c)	o vseh finančnih sredstvih in obveznostih poročajo v bruto zneskih;

(d)	poročajo na podlagi zadnjih razpoložljivih vrednotenj sredstev, v skladu s pogostostjo iz člena 5 in roki, ki jih določijo NCB v skladu s členom 8(1).

Člen 10

Odstopanja

1. NCB lahko investicijskim skladom, ki so najmanjši glede na celotna sredstva, odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz člena 5(1), točke (a), (b) in (c), pod pogojem, da investicijski skladi, ki posredujejo podatke za mesečno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 95 % celotnih sredstev investicijskih skladov v obliki stanj v vsaki državi članici euroobmočja.

2. V državah članicah euroobmočja, kjer skupna celotna sredstva rezidenčnih investicijskih skladov ne presegajo 1 % celotnih sredstev investicijskih skladov v euroobmočju, lahko NCB investicijskim skladom, ki so najmanjši glede na celotna sredstva in so rezidenti njihove države članice, odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz člena 5(1), točke (a), (b) in (c), pod pogojem, da investicijski skladi, ki posredujejo podatke za mesečno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 80 % celotnih sredstev investicijskih skladov v obliki stanj v vsaki državi članici euroobmočja.

3. Kadar NCB odobrijo odstopanja v skladu z odstavkom 1 ali 2, investicijski skladi poročajo zadevni NCB najmanj naslednje statistične informacije v skladu z opisi, določenimi v Prilogi II:

(a)	četrtletno statistične informacije o podatkih o stanjih delnic/enot investicijskih skladov ob koncu četrtletja, določene v tabeli 1, oddelek 9, v Prilogi I, agregirano ali po posameznih vrednostnih papirjih;

(b)	četrtletno statistične informacije o četrtletnih prevrednotovalnih popravkih ali transakcijah delnic/enot investicijskih skladov, določene v tabeli 2, oddelek 9, v Prilogi I, agregirano ali po posameznih vrednostnih papirjih.

4. Kadar NCB odobrijo odstopanja v skladu z odstavkom 1 ali 2, velja oboje naslednje:

(a)	odstopanja se ne odobrijo za obdobje, ki je daljše od enega koledarskega leta;

(b)	NCB vsaj enkrat na leto in pravočasno preverijo, da praga iz odstavkov 1 in 2 nista presežena, da lahko odobrijo ali prekličejo, če je potrebno, katero koli odstopanje z učinkom od začetka naslednjega koledarskega leta.

5. NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s statističnimi informacijami, ki niso informacije po posameznih vrednostnih papirjih, določenimi v tabelah 1 in 2 v Prilogi I, investicijskim skladom, ki niso KNPVP in za katere veljajo nacionalna računovodska pravila, ki omogočajo vrednotenje njihovih sredstev manj pogosto kot mesečno. Kadar NCB odobrijo taka odstopanja, investicijski skladi, ki niso KNPVP, poročajo te statistične informacije enako pogosto, kot morajo vrednotiti svoja sredstva po nacionalnih računovodskih pravilih, vendar najmanj enkrat letno.

6. NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi z informacijami po posameznih vrednostnih papirjih in po razredih delnic investicijskim skladom, ki niso KNPVP in za katere veljajo nacionalna računovodska pravila, ki omogočajo vrednotenje njihovih sredstev manj pogosto kot mesečno. Kadar NCB odobrijo taka odstopanja, investicijski skladi, ki niso KNPVP, poročajo informacije po posameznih vrednostnih papirjih in po razredih delnic, določene v tabelah 3 in 4 v Prilogi I, četrtletno.

7. NCB lahko odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz člena 5 investicijskim skladom, za katere veljajo nacionalna računovodska pravila, ki ne zahtevajo vrednotenja njihovih sredstev v rokih, ki bi omogočali spoštovanje jasnih rokov za poročanje, ki jih določijo NCB v skladu s členom 8(1). Kadar NCB odobrijo taka odstopanja, lahko investicijski skladi poročajo NCB informacije v rokih, v katerih morajo vrednotiti svoja sredstva po nacionalnih računovodskih pravilih.

8. NCB lahko investicijskim skladom odobrijo odstopanja v zvezi s statističnimi informacijami, ki se zbirajo v skladu s členom 5(2) po posameznih vrednostnih papirjih, za vrednostne papirje, razvrščene v kategorije „dolžniški vrednostni papirji“, „lastniški kapital“ in „delnice/enote investicijskega sklada“ v tabelah 1 in 2 v Prilogi 1, kadar ti vrednostni papirji nimajo individualne kode ISIN ali druge veljavne identifikacijske oznake in kadar velja eno od naslednjega:

(a)	tržna vrednost skupnega imetja teh vrednostnih papirjev znaša manj kot 1 % skupnega imetja vrednostnih papirjev pri investicijskih skladih v državi ali

(b)	tržna vrednost skupnega imetja teh vrednostnih papirjev znaša manj kot 5 % skupnega imetja vrednostnih papirjev pri investicijskem skladu.

Kadar NCB odobrijo taka odstopanja, lahko investicijski skladi te informacije poročajo agregirano, razčlenjeno po kategorijah instrumentov/zapadlosti in nasprotnih strankah.

9. NCB odobrijo investicijskim skladom odstopanja v zvezi s statističnimi informacijami, ki se zbirajo v skladu s členom 6(3)(b), členom 6(4) ali členom 7. NCB pravočasno preverijo, da je te statistične informacije mogoče zbrati, da lahko v soglasju z ECB odobrijo ali prekličejo, če je potrebno, katero koli odstopanje z učinkom od začetka vsakokratnega koledarskega leta.

10. Če investicijskemu skladu ni bilo odobreno odstopanje v skladu z odstavkom 7, lahko NCB investicijskim skladom za obdobje enega leta odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 6, kadar se registrirane delnice/enote ali prinosniške delnice/enote investicijskega sklada izdajo prvič ali kadar gibanja na trgu zahtevajo spremembo možnosti ali kombinacije možnosti, določenih v členu 6(3).

11. NCB lahko investicijskim skladom odobrijo odstopanja, da statistične informacije iz člena 5(1), točki (a) in (b), poročajo četrtletno, za obdobje, na katero se statistične informacije nanašajo, do vključno drugega četrtletja 2026.

Člen 11

Minimalni standardi in nacionalne ureditve poročanja

1. Investicijski skladi, DFP in MFI izpolnijo zahteve za statistično poročanje, ki veljajo zanje, v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

2. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. Kadar to pride v poštev, lahko NCB vzpostavijo lokalne ureditve sodelovanja s pristojnimi nacionalnimi organi. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja in lokalne ureditve sodelovanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 12

Združitve, delitve in reorganizacije

1. Investicijski skladi uradno obvestijo zadevno NCB o združitvi, delitvi ali drugi reorganizaciji, če velja oboje naslednje:

(a)	združitev, delitev ali druga reorganizacija bi verjetno vplivala na izpolnjevanje zahtev za statistično poročanje s strani investicijskega sklada v skladu s to uredbo in

(b)	namera za izvedbo postopka iz točke (a) postane javna.

2. Uradno obvestilo iz odstavka 1:

(a)	se pošlje v ustreznem času pred začetkom učinkovanja združitve, delitve ali druge reorganizacije in

(b)	navede postopke, po katerih se bodo izpolnjevale zahteve za statistično poročanje iz te uredbe.

Člen 13

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo investicijski skladi, DFP ali MFI zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja te pravice. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 14

Uporaba predhodnih pravil

Investicijski skladi, DFP ali MFI še naprej poročajo zadevni NCB vse statistične informacije za obdobje, na katero se statistične informacije nanašajo, do vključno novembra 2025, kakor zahteva Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/38) (17), v skladu s členoma 5 in 9 navedene uredbe.

Člen 15

Poenostavljeni postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko izvede potrebne tehnične spremembe prilog, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah. Izvršilni odbor o vsaki taki spremembi brez odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 16

Razveljavitev Sklepa (EU) 2015/32 (ECB/2014/62)

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/32 (ECB/2014/62) (18) se razveljavi z učinkom od 1. decembra 2025.

Člen 17

Razveljavitev

1. Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/38) se razveljavi z učinkom od 1. decembra 2025.

2. Sklicevanje na razveljavljeno Uredbo (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 18

Končne določbe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. decembra 2025, razen člena 10, ki se uporablja od začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 27. junija 2024

Za Svet ECB

predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 297, 7.11.2013, str. 73.

(3) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(4) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(5) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (UL L 305, 1.11.2012, str. 6).

(7) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/876 z dne 1. junija 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (ECB/2018/16) (UL L 154, 18.6.2018, str. 3).

(8) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2022/971 z dne 19. maja 2022 o centralizirani bazi vrednostnih papirjev in pripravi statistike izdaj vrednostnih papirjev ter razveljavitvi Smernice ECB/2012/21 in Smernice (EU) 2021/834 (ECB/2022/25) (UL L 166, 22.6.2022, str. 147).

(9) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/32 z dne 29. decembra 2014 o odstopanjih, ki se lahko odobrijo po Uredbi (EU) št. 1073/2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (ECB/2014/62) (UL L 5, 9.1.2015, str. 17).

(10) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2018/231 z dne 26. januarja 2018 o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade (ECB/2018/2) (UL L 45, 17.2.2018, str. 3).

(11) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2) (UL L 73, 3.3.2021, str. 16).

(12) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(13) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(14) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(15) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(16) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(17) UL L 297, 7.11.2013, str. 73.

(18) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/32 z dne 29. decembra 2014 o odstopanjih, ki se lahko odobrijo po Uredbi (EU) št. 1073/2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (ECB/2014/62) (UL L 5, 9.1.2015, str. 17).

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Tabele za poročanje

Tabela 1

Stanja

Podatki, ki jih je treba zagotoviti mesečno

Investicijski skladi poročajo: (i) črne celice; (ii) informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki se zahtevajo v tabeli 3, za postavke vrednostnih papirjev 2, 3a, 3b, 4 in 9; ter (iii) sive celice za tiste postavke vrednostnih papirjev, ki se ne zbirajo po posameznih vrednostnih papirjih.

Skupaj

Euroobmočje

Tujina

Domači

Države članice euroobmočja razen domači

Države članice euroobmočja razen domači (informacije po posameznih državah)

Skupaj

Nesodelujoče države članice

Nesodelujoče države članice (informacije po posameznih državah)

Glavne nasprotne stranke zunaj Evropske unije (informacije po posameznih državah za Japonsko, Združeno kraljestvo, Združene države)

SREDSTVA

1.	Terjatve iz naslova vlog in posojil

do 1 leta

do MFI

do države

do investicijskih skladov

do DFP

do izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

do lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

do zavarovalnih družb

do pokojninskih skladov

do nefinančnih družb

do gospodinjstev in NPISG

nad 1 letom

do MFI

do države

do investicijskih skladov

do DFP

do izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

do lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

do zavarovalnih družb

do pokojninskih skladov

do nefinančnih družb

do gospodinjstev in NPISG

od tega posojila s finančnim vzvodom, odobrena nefinančnim družbam

2.	Dolžniški vrednostni papirji

2e.

Euro

do 1 leta

ki jih izdajo MFI

nad 1 letom in do 2 let

ki jih izdajo MFI

nad 2 letoma

ki jih izdajo MFI

2x.	Tuje valute

do 1 leta

ki jih izdajo MFI

nad 1 letom in do 2 let

ki jih izdajo MFI

nad 2 letoma

ki jih izdajo MFI

2t.	Valute skupaj

do 1 leta

ki jih izda država

ki jih izdajo investicijski skladi

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo nefinančne družbe

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 1 letom in do 2 let

ki jih izda država

ki jih izdajo investicijski skladi

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo nefinančne družbe

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 2 letoma

ki jih izda država

ki jih izdajo investicijski skladi

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo nefinančne družbe

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

3.	Lastniški kapital

3a.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

ki jih izdajo MFI

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo nefinančne družbe

3b.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi

ki jih izdajo MFI

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo nefinančne družbe

3c.	Lastniški kapital, od tega drug lastniški kapital

ki ga izdajo MFI

ki ga izdajo DFP

ki ga izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

ki ga izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

ki ga izdajo zavarovalne družbe

ki ga izdajo pokojninski skladi

ki ga izdajo nefinančne družbe

4.	Delnice/enote investicijskega sklada

ki jih izdajo MFI

ki jih izdajo ne-MFI

od tega vrednostni papirji, ki so posojeni ali prodani po pogodbi o začasni prodaji

5.	Izvedeni finančni instrumenti

6.	Nefinančna sredstva

od tega stanovanjske nepremičnine

od tega poslovne nepremičnine

od tega industrijske nepremičnine

od tega druge nepremičnine

od tega pisarne

7.	Preostala sredstva

OBVEZNOSTI

8.	Prejeta posojila in vloge

do 1 leta

od MFI

od države

od investicijskih skladov

od DFP

od izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

od lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

od zavarovalnih družb

od pokojninskih skladov

od nefinančnih družb

od gospodinjstev in NPISG

nad 1 letom

od MFI

od države

od investicijskih skladov

od DFP

od izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

od lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

od zavarovalnih družb

od pokojninskih skladov

od nefinančnih družb

od gospodinjstev in NPISG

od tega posojila revolving in prekoračitve stanja na računih

od MFI

od ne-MFI

9.	Delnice/enote investicijskega sklada (1)

v imetništvu MFI

v imetništvu države

v imetništvu investicijskih skladov

v imetništvu DFP

v imetništvu izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

v imetništvu lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

v imetništvu zavarovalnih družb

v imetništvu pokojninskih skladov

v imetništvu nefinančnih družb

v imetništvu gospodinjstev in NPISG

10.	Izvedeni finančni instrumenti

11.	Preostale obveznosti

Kratice, uporabljene v tej tabeli: MFI = denarna finančna institucija, DFP = drug finančni posrednik razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, NPISG = nepridobitna institucija, ki opravlja storitve za gospodinjstva

Tabela 2

Prevrednotovalni popravki ali transakcije

Podatki, ki jih je treba zagotoviti mesečno

Investicijski skladi poročajo: (i) črne celice, označene z „MINIMUM“; (ii) informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki se zahtevajo v tabeli 3, za postavke vrednostnih papirjev 2, 3a, 3b, 4 in 9; ter (iii) sive celice, označene z „MINIMUM“, za tiste postavke vrednostnih papirjev, ki se ne zbirajo po posameznih vrednostnih papirjih.

NCB lahko te zahteve razširijo na: (i) črne celice, ki ne vsebujejo besede „MINIMUM“; in (ii) sive celice, ki ne vsebujejo besede „MINIMUM“, za tiste postavke vrednostnih papirjev, ki se ne zbirajo po posameznih vrednostnih papirjih.

Skupaj

Euroobmočje

Tujina

Domači

Države članice euroobmočja razen domači

Države članice euroobmočja razen domači (informacije po posameznih državah)

Skupaj

Nesodelujoče države članice

Nesodelujoče države članice (informacije po posameznih državah)

Glavne nasprotne stranke zunaj Evropske unije (informacije po posameznih državah za Japonsko, Združeno kraljestvo, Združene države)

SREDSTVA

1.	Terjatve iz naslova vlog in posojil

do 1 leta

do MFI

do države

do investicijskih skladov

do DFP

do izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

do lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

do zavarovalnih družb

do pokojninskih skladov

do nefinančnih družb

do gospodinjstev in NPISG

nad 1 letom

do MFI

do države

do investicijskih skladov

do DFP

do izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

do lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

do zavarovalnih družb

do pokojninskih skladov

do nefinančnih družb

do gospodinjstev in NPISG

od tega posojila s finančnim vzvodom, odobrena nefinančnim družbam

2.	Dolžniški vrednostni papirji

2e.

Euro

do 1 leta

ki jih izdajo MFI

nad 1 letom in do 2 let

ki jih izdajo MFI

nad 2 letoma

ki jih izdajo MFI

2x.	Tuje valute

do 1 leta

ki jih izdajo MFI

nad 1 letom in do 2 let

ki jih izdajo MFI

nad 2 letoma

ki jih izdajo MFI

2t.	Valute skupaj

do 1 leta

MINIMUM

ki jih izdajo MFI

MINIMUM

ki jih izda država

MINIMUM

ki jih izdajo investicijski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo DFP

MINIMUM

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

MINIMUM

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

MINIMUM

ki jih izdajo zavarovalne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo pokojninski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo nefinančne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 1 letom in do 2 let

MINIMUM

ki jih izdajo MFI

MINIMUM

ki jih izda država

MINIMUM

ki jih izdajo investicijski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo DFP

MINIMUM

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

MINIMUM

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

MINIMUM

ki jih izdajo zavarovalne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo pokojninski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo nefinančne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 2 letoma

MINIMUM

ki jih izdajo MFI

MINIMUM

ki jih izda država

MINIMUM

ki jih izdajo investicijski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo DFP

MINIMUM

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

MINIMUM

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

MINIMUM

ki jih izdajo zavarovalne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo pokojninski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo nefinančne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

3.	Lastniški kapital

3a.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

MINIMUM

ki jih izdajo MFI

MINIMUM

ki jih izdajo DFP

MINIMUM

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

MINIMUM

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

MINIMUM

ki jih izdajo zavarovalne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo pokojninski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo nefinančne družbe

MINIMUM

3b.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi

MINIMUM

ki jih izdajo MFI

MINIMUM

ki jih izdajo DFP

MINIMUM

ki jih izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

MINIMUM

ki jih izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

MINIMUM

ki jih izdajo zavarovalne družbe

MINIMUM

ki jih izdajo pokojninski skladi

MINIMUM

ki jih izdajo nefinančne družbe

MINIMUM

3c.	Lastniški kapital, od tega drug lastniški kapital

MINIMUM

ki ga izdajo MFI

MINIMUM

ki ga izdajo DFP

MINIMUM

ki ga izdajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

MINIMUM

ki ga izdajo lastne finančne institucije in posojilodajalci

MINIMUM

ki ga izdajo zavarovalne družbe

MINIMUM

ki ga izdajo pokojninski skladi

MINIMUM

ki ga izdajo nefinančne družbe

MINIMUM

4.	Delnice/enote investicijskega sklada

MINIMUM

ki jih izdajo MFI

MINIMUM

ki jih izdajo ne-MFI

MINIMUM

od tega vrednostni papirji, ki so posojeni ali prodani po pogodbi o začasni prodaji

5.	Izvedeni finančni instrumenti

MINIMUM(2)

6.	Nefinančna sredstva

MINIMUM(2)

od tega stanovanjske nepremičnine

od tega poslovne nepremičnine

od tega industrijske nepremičnine

od tega druge nepremičnine

od tega pisarne

7.	Preostala sredstva

OBVEZNOSTI

8.	Prejeta posojila in vloge

do 1 leta

od MFI

od države

od investicijskih skladov

od DFP

od izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

od lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

od zavarovalnih družb

od pokojninskih skladov

od nefinančnih družb

od gospodinjstev in NPISG

nad 1 letom

od MFI

od države

od investicijskih skladov

od DFP

od izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

od lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

od zavarovalnih družb

od pokojninskih skladov

od nefinančnih družb

od gospodinjstev in NPISG

od tega posojila revolving in prekoračitve stanja na računih

od MFI

od ne-MFI

9.	Delnice/enote investicijskega sklada (2)

MINIMUM

v imetništvu MFI

v imetništvu države

v imetništvu investicijskih skladov

v imetništvu DFP

v imetništvu izvajalcev pomožnih finančnih dejavnosti

v imetništvu lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev

v imetništvu zavarovalnih družb

v imetništvu pokojninskih skladov

v imetništvu nefinančnih družb

v imetništvu gospodinjstev in NPISG

Izdaja delnic/enot investicijskega sklada (4)

MINIMUM

Odkup delnic/enot investicijskega sklada (4)

MINIMUM

10.	Izvedeni finančni instrumenti

MINIMUM(2)

11.	Preostale obveznosti

Tabela 3

Zahtevane informacije po posameznih vrednostnih papirjih

Podatki za polja v spodnji tabeli se morajo poročati za vsak vrednostni papir, ki je razvrščen v kategorije „dolžniški vrednostni papirji“, „lastniški kapital“ in „delnice/enote investicijskega sklada“ v tabelah 1 in 2, v skladu z naslednjimi pravili.

1.	Poročati se morajo podatki za polje 1. Če ima vrednostni papir kodo ISIN, je treba poročati kodo ISIN.

2.	Če zadevna NCB informacij o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih ne zbira neposredno, se morajo poročati podatki za dve polji od polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3, polji 2 in 4 ali polji 3 in 4).

Če zadevna NCB zbira informacije o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(a)	polje 5 ali polji 6 in 7 ter

(b)	polje 4 ali polji 2 in 3.

4.	Zadevna NCB lahko od investicijskih skladov tudi zahteva, da poročajo podatke za polje 8.

5.	Zadevna NCB se lahko odloči, da bo v točkah 2 in 3(b) zbirala samo podatke za polje 2.

Poleg tega se morajo za vsak vrednostni papir, ki nima kode ISIN ali druge veljavne identifikacijske oznake v skladu z navodili zadevne NCB, podatki poročati v skladu z naslednjimi pravili.

(a)	Poročati se morajo podatki za polji 9 in 10. Če ima izdajatelj vrednostnega papirja identifikacijsko oznako pravnega subjekta (LEI), se mora poročati LEI.

(b)	Poročati se morajo podatki za polja 11, 12 in 13. Zadevna NCB se lahko odloči, da teh podatkov ne bo zbirala, če so podatki, ki se poročajo za polje 10, LEI, nacionalna identifikacijska oznaka, določena na spletišču ECB, ali druga identifikacijska oznaka, ki jo šteje za veljavno.

(c)

Za vsak vrednostni papir, razvrščen v kategorijo „dolžniški vrednostni papirji“, se morajo poročati podatki za polja 14, 15 in 16. Zadevna NCB se lahko odloči, da podatkov za polje 16 ne bo zbirala, če jih lahko z uporabo metodologije, predhodno dogovorjene z ECB, izpelje iz drugih zbranih podatkov.

(d)	Če je zadevna NCB odobrila odstopanje v skladu s členom 10(8), lahko zbira podatke agregirano, razčlenjeno po kategorijah instrumentov/zapadlosti in nasprotnih strankah.

Polje

Naslov

Identifikacijska koda vrednostnega papirja

Število enot ali agregirani nominalni znesek

Cena

Skupni znesek

Finančne transakcije

Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji

Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji

Valuta beleženja vrednostnega papirja

Instrument:

—	dolžniški vrednostni papirji (F.3)

—	lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

—	lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512)

—	delnice/enote SDT (F.521)

—	delnice/enote investicijskega sklada razen SDT (F.522)

Identifikacijska koda izdajatelja

Ime izdajatelja

Država izdajatelja

Sektor ali podsektor izdajatelja:

—	centralna banka (S.121)

—	institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—	SDT (S.123)

—	investicijski skladi razen SDT (S.124)

—	drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125)

—	izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126)

—	lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127)

—	zavarovalne družbe (S.128)

—	pokojninski skladi (S.129)

—	nefinančne družbe (S.11)

—	centralna država (razen skladov socialne varnosti) (S.1311)

—	regionalna država (razen skladov socialne varnosti) (S.1312)

—	lokalna država (razen skladov socialne varnosti) (S.1313)

—	skladi socialne varnosti (S.1314)

—	gospodinjstva (S.14)

—	nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15)

Datum izdaje

Datum zapadlosti

Obračunane obresti

Tabela 4

Zahtevane informacije o dohodkih in nadomestilih

Polje

Postavka

Prejeti dohodki

Izplačane dividende

Nadomestila, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu

Opomba:

polji 1 in 2 se poročata za vsak razred delnic, ki ga izda investicijski sklad.

Tabela 5

Zahtevane informacije o razvrstitvi investicijskega sklada

Podatki za polja v spodnji tabeli se morajo poročati za vsak investicijski sklad.

Polje

Naslov

Identifikacijska koda

Ime

Država rezidentstva

Datum ustanovitve

Družba za upravljanje

Identifikator družbe za upravljanje

Politika razdelitve dividend:

—	distribucijski sklad

—	kumulativni sklad

—	sklad z mešano razdelitvijo dividend

Investicijski skladi s podskladi:

—	investicijski sklad je podsklad krovnega sklada

—	investicijski sklad je krovni sklad

—	identifikator (npr. koda RIAD) krovnega sklada (če je relevantno)

Naložbena politika:

—

obveznice

—	lastniški kapital

—

mešano

—	nepremičnine

—

hedge

—	posojila/krediti

—

blago

—	infrastruktura

—

drugo

Naložbeni slog:

—

aktivni

—	pasivni sintetični

—	pasivni fizični

Geografska usmeritev:

—

domači

—	Evropa (Evropski gospodarski prostor (EGP))

—	Evropa (razen EGP)

—	Severna Amerika

—	Južna Amerika

—	Azija / Pacifik

—	Bližnji vzhod

—

Afrika

—	nadnacionalni/več regij

Odprt / zaprt

Usmeritev naložb v obveznice:

—	podjetniške obveznice

—	državne obveznice

—	mešano podjetniške/državne obveznice

Status kotacije na borzi

Skladnost s pogoji za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)/alternativne investicijske sklade (AIS):

—	skladni s pogoji za KNPVP

—

neskladni s pogoji za KNPVP, skladni s pogoji za AIS

—	od tega delnice z dovoljenjem za trženje malim vlagateljem

—	neskladni s pogoji za KNPVP, neskladni s pogoji za AIS

Baza vlagateljev:

—	večinoma profesionalni vlagatelji

—	večinoma mali vlagatelji

—	mešano profesionalni vlagatelji/mali vlagatelji

Vrsta nepremičninskega sklada

—	stanovanjski

—	komercialni

—	industrijski

—	z več strategijami

—

drugo

—	ni relevantno

Investicijski sklad, ki kotira na borzi

Sklad zasebnega kapitala

Nepremičninski vzajemni investicijski sklad

Pogostost izplačil:

—

dnevno

—

tedensko

—

mesečno

—	četrtletno

—	dvakrat letno

—

letno

—	samo ob koncu zapadlosti

—	drugo/neredno

Skladnost okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov:

—	skladni s členom 8 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem (5)

—	skladni s členom 9 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem

—

drugo

(1) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti in sektorja imetnika, poroča ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij. V primeru prinosniških delnic se lahko informacije zberejo od MFI ali DFP (kakor je določeno v členih 6(3) in 10(9) te uredbe).

(2) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti in sektorja imetnika, poroča ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij. V primeru prinosniških delnic se lahko informacije zberejo od MFI ali DFP (kakor je določeno v členih 6(3) in 10(9) te uredbe).

(3) Investicijskim skladom te postavke ni treba poročati, če mesečna stanja, navedena v tabeli 1, predstavljajo manj kot 5 % izdanih delnic/enot investicijskega sklada.

(4) Transakcije

(5) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

PRILOGA II

OPISI

Del 1

Opisi kategorij instrumentov

Ta tabela vsebuje podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določen v Uredbi (EU) št. 549/2013.

Prvotna zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred koncem katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. nekatere vrste vlog. Vse zahtevane razčlenitve po zapadlosti se nanašajo na prvotno zapadlost finančnega instrumenta.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

TABELA A

Opisi kategorij instrumentov v sredstvih in obveznostih investicijskih skladov

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.	Terjatve iz naslova vlog in posojil

Za namene sistema poročanja to kategorijo sestavljajo sredstva, ki jih investicijski skladi posodijo posojilojemalcem, ali posojila, ki jih pridobijo investicijski skladi, in ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti.

Ta kategorija vključuje:

—	vloge investicijskih skladov, kot so vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom;

—

imetja netržnih vrednostnih papirjev:

—	imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih;

—	posojila, s katerimi se trguje;

—	posojila, ki so dejansko postala tržna, se razvrstijo v kategorijo „terjatve iz naslova vlog in posojil“, pod pogojem, da ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo med dolžniške vrednostne papirje;

—

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so poravnane vse terjatve z višjim statusom, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti med „posojila“ ali „dolžniške vrednostne papirje“ glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih ima investicijski sklad, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, se ta znesek razvrsti v kategorijo „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen večinoma iz dolžniških vrednostnih papirjev, in ne med posojila;

—

terjatve na podlagi začasnih nakupov ob gotovinskem zavarovanju:

—	protipostavka gotovine, plačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo investicijski skladi po določeni ceni s trdno zavezo k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti;

—

terjatve na podlagi izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju:

—	protipostavka gotovine, plačane v zameno za vrednostne papirje, ki si jih izposodijo investicijski skladi;

—	Posojila s finančnim vzvodom so sindicirana posojila, odobrena družbam z nizko kreditno kakovostjo (pod naložbenim razredom).

Za namene te uredbe ta kategorija vključuje tudi imetja bankovcev in kovancev v eurih in tujih valutah v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.	Dolžniški vrednostni papirji

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, in ki imetniku ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta kategorija vključuje:

—	imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

—

tržna posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, pod pogojem, da obstaja dokaz o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru se razvrstijo kot „terjatve iz naslova vlog in posojil“;

—	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in se ne zabeležijo v bilanci stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3.	Lastniški kapital

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo imetnikom v splošnem pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Ta kategorija vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, ter drug lastniški kapital.

Lastniški vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbah o začasni prodaji, se obravnavajo v skladu z opisom v kategoriji 2 „dolžniški vrednostni papirji“.

3a.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice, ki kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo.

3b.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

3c.	Lastniški kapital, od tega drug lastniški kapital

Drug lastniški kapital obsega vse oblike lastniškega kapitala, razen tistih, ki so razvrščene v podkategoriji delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi.

4.	Delnice/enote investicijskega sklada

Ta kategorija vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo SDT in investicijski skladi razen SDT (tj. investicijski skladi, ki niso SDT), ki so na seznamih MFI in investicijskih skladov za statistične namene.

SDT so opredeljeni v členu 2(5) Uredbe (EU) št. 2021/379 (ECB/2021/2).

Investicijski skladi, ki niso SDT, so opredeljeni v členu 2 te uredbe.

(2+3+4), od tega vrednostni papirji (dolžniški vrednostni papirji, lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov), posojeni ali prodani s pogodbami o začasni prodaji

Ta kategorija vključuje vrednostne papirje, ki se poročajo v kategorijah 2 (dolžniški vrednostni papirji), 3 (lastniški kapital) in 4 (delnice/enote investicijskih skladov) ter so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani s pogodbami o začasni prodaji (ali v kateri koli drugi vrsti podobnih poslov, kot so posli prodaje in povratnega nakupa).

5.	Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, povezani z določenim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji.

Ta kategorija vključuje:

—

opcije;

—	nakupne bone;

—	standardizirane terminske posle;

—	terminske posle;

—	zamenjave;

—	kreditne izvedene finančne instrumente.

Izvedeni finančni instrumenti se v bilanci stanja beležijo po tržni vrednosti na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se v bilanci stanja beležijo na strani sredstev, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo.

Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo samo neto pozicije ali se pozicije beležijo po vrednosti, ki ni tržna vrednost, se poročajo te pozicije.

Ta kategorija ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

Če je nasprotna stranka znana, geografska dodelitev temelji na rezidenčnosti nasprotne stranke. Če nasprotna stranka ni znana, na primer pri transakcijah, izvedenih na organiziranem trgu, geografska razdelitev temelji na rezidenčnosti trga.

6.	Nefinančna sredstva

Opredmetena in neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev.

Ta kategorija vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete, proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze, ter virtualna ali kriptosredstva brez protipostavke na strani obveznosti.

Ta kategorija lahko vključuje naslednje kategorije, ki se poročajo tudi kot ločene kategorije „od tega“:

—

stanovanjske nepremičnine:

—	stanovanjska nepremičnina je prebivališče, v katerem prebiva lastnik ali zakupnik;

—

poslovne nepremičnine:

—	poslovna nepremičnina je nepremičnina, v kateri se strankam zagotavljajo blago ali storitve (npr. hoteli, restavracije, trgovina na drobno);

—

industrijske nepremičnine:

—	industrijska nepremičnina je nepremičnina, ki se uporablja za industrijske namene, na primer tovarne, logistični centri in skladišča;

—

druge nepremičnine:

—	nepremičnine razen stanovanjskih, poslovnih in industrijskih nepremičnin. Ta kategorija vključuje pisarniške nepremičnine.

7.	Preostala sredstva

To je rezidualna kategorija na strani sredstev v bilanci stanja, opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena v druge postavke“. NCB lahko v tej kategoriji zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

—	terjatev iz obračunanih obresti na vloge in posojila;

—	obračunanih obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev;

—	terjatev iz obračunanih najemnin;

—	terjatev, ki niso povezane z glavno dejavnostjo investicijskega sklada.

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

8.	Prejeta posojila in vloge

Zneski, ki jih investicijski sklad dolguje upnikom, razen tistih, ki izvirajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev.

To kategorijo sestavljajo:

—	posojila, odobrena investicijskim skladom, ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti;

—

začasne prodaje in njim podobni posli ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih investicijski sklad proda po določeni ceni s trdno zavezo ponovnemu nakupu istih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejme investicijski sklad v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti v to postavko, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. To pomeni, da med trajanjem posla investicijski sklad obdrži vsa tveganja in koristi zadevnih vrednostnih papirjev;

—	gotovinsko zavarovanje, prejeto v zameno za posojanje vrednostnih papirjev: zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v poslih posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju;

—	gotovinsko zavarovanje, prejeto v poslih, ki vključujejo začasni prenos zlata ob zavarovanju.

Ta kategorija lahko vključuje posojila revolving in prekoračitve stanja na računih, ki se poročajo tudi kot ločene kategorije „od tega“.

Posojila revolving so posojila, ki imajo vse naslednje lastnosti: (i) posojilojemalec lahko uporabi ali dvigne sredstva do vnaprej odobrenega kreditnega limita brez poprejšnjega obvestila posojilodajalcu; (ii) glede na črpanje in vračanje sredstev se znesek razpoložljivega kredita lahko povečuje in zmanjšuje; (iii) kredit se lahko ponovno uporabi.

Posojila revolving vključujejo zneske, ki so pridobljeni s kreditno linijo in še niso vrnjeni (stanja). Kreditna linija je sporazum med posojilodajalcem in posojilojemalcem, ki posojilojemalcu dovoljuje, da črpa posojilo znotraj določenega obdobja in do določene meje ter da po lastni presoji vrne posojilo pred določenim datumom. Razpoložljivi zneski na kreditni liniji, ki niso bili dvignjeni ali pa so že bili vrnjeni, se ne obravnavajo v nobeni kategoriji postavk bilance stanja.

Prekoračitve stanja na računih so negativna stanja na tekočih računih. Poroča se skupni dolgovani znesek ne glede na to, ali je znotraj ali zunaj omejitve glede višine in/ali najdaljšega obdobja posojila, predhodno dogovorjene med posojilodajalcem in posojilojemalcem.

9.	Delnice/enote investicijskega sklada

Delnice ali enote, vključno z obliko lastniškega kapitala, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so na seznamu investicijskih skladov za statistične namene. Ta kategorija predstavlja skupno obveznost do delničarjev investicijskega sklada. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih investicijski sklad nameni za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti.

10.	Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 5.

11.	Preostale obveznosti

To je rezidualna kategorija na strani obveznosti v bilanci stanja, opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene v druge postavke“.

NCB lahko v tej kategoriji zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

—	izdanih dolžniških vrednostnih papirjev;

—	vrednostnih papirjev razen lastniškega kapitala, ki jih izda investicijski sklad in so običajno tržni instrumenti, s katerimi se trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico;

—	obveznosti iz obračunanih obresti na posojila in vloge;

—	obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo investicijskega sklada, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.;

—	rezervacij, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.;

—	neto pozicij, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja;

—	neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji.

Del 2

Opisi atributov informacij po posameznih vrednostnih papirjih

TABELA B

Opisi atributov informacij po posameznih vrednostnih papirjih

Polje	Opis glavnih atributov
Identifikacijska koda vrednostnega papirja	Koda, ki enolično označuje vrednostni papir. Lahko je koda ISIN ali druga identifikacijska koda vrednostnega papirja, v skladu z navodili NCB. „Koda ISIN“ pomeni mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja, dodeljeno vrednostnim papirjem, ki je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov in enolično označuje izdajo vrednostnih papirjev (kakor je opredeljena s standardom ISO 6166).
Število enot ali agregirani nominalni znesek	Število enot vrednostnega papirja ali agregirani nominalni znesek, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah.
Cena	Tržna cena na enoto vrednostnega papirja ali odstotek agregiranega nominalnega zneska, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah. NCB lahko v tej postavki zahtevajo tudi obračunane obresti.
Skupni znesek	Skupna tržna vrednost vrednostnega papirja. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v enotah, je ta znesek enak številu vrednostnih papirjev, pomnoženemu s ceno na enoto. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v zneskih in ne v enotah, je ta znesek enak agregiranemu nominalnemu znesku, pomnoženemu s ceno, izraženo v odstotku. NCB lahko v tej postavki zahtevajo tudi obračunane obresti.
Finančne transakcije	Vsota nakupov minus prodaje (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj minus odkupi (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.
Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji	Vsota nakupov (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.
Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji	Vsota prodaj (vrednostni papirji na strani sredstev) ali odkupov (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.
Valuta beleženja vrednostnega papirja	Koda ISO ali enakovredna oznaka za valuto, v kateri se izraža cena in/ali stanje vrednostnega papirja.
Instrument	Kakor je opredeljeno v tabeli A, kategorije 2, 3 in 4.
Identifikacijska koda izdajatelja	Standardna koda, dogovorjena z zadevno NCB, ki enolično označuje izdajatelja, in informacija o vrsti identifikatorja, ki se uporablja za to kodo, npr. identifikator EU ali nacionalni identifikator.
Ime izdajatelja	Polno uradno ime izdajatelja.
Država izdajatelja	Koda ISO ali enakovredna oznaka države rezidenčnosti izdajatelja.
Datum izdaje	Datum, ko izdajatelj proti plačilu izroči vrednostne papirje odkupniku primarne izdaje. To je datum, ko so vrednostni papirji prvič na voljo za izročitev vlagateljem.
Datum zapadlosti	Datum, ko se dolžniški instrument dejansko odkupi.
Obračunane obresti	Obresti, obračunane od zadnjega izplačila kupona ali od datuma, ko so se začele obračunavati.

Del 3

Opisi sektorjev

ESR 2010 predpisuje standarde za sektorsko razvrstitev v državah članicah. Ta tabela vsebuje podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank).

TABELA C

Opisi sektorjev

Sektor

Opisi

MFI

MFI, kakor so opredeljene v členu 2, točka (1), Uredbe (EU) št. 2021/379 (ECB/2021/2).

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in ki se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

Centralna država

Ta podsektor (S.1311) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114). Za namene te uredbe centralna država vključuje tudi institucije in organe Unije, ki so razvrščeni v sektor država (S.13).

Regionalna država

Ta podsektor (S.1312) sestavljajo tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni (ESR 2010, odstavek 2.115).

Lokalna država

Ta podsektor (S.1313) vključuje tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.116).

Skladi socialne varnosti

Podsektor skladi socialne varnosti (S.1314) vključuje centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke; in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca. Med vrednostjo prispevka, ki ga posameznik plača, in tveganjem, ki mu je izpostavljen, običajno ni neposredne povezave (ESR 2010, odstavek 2.117).

3.	Investicijski skladi razen SDT

Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 2, točka (1), te uredbe.

4.	Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge) ali delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. DPFS, kakor so opredeljene v Uredbi Evropske centralne banke (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40) (1) , so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

5.	Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih podrejene družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

6.	Lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine podrejenih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez opravljanja drugih storitev za podjetja, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

7.	Zavarovalne družbe

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).

8.	Pokojninski skladi

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

9.	Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50).

10.	Gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov kot proizvajalci blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja brez pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

11.	Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe, ki opravljajo storitve za gospodinjstva in so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).

Del 4

Opisi informacij o dohodkih in nadomestilih

Tabela D

Opisi informacij o dohodkih in nadomestilih

Polje	Opis
Prejeti dohodki	Dohodki, ki jih investicijski sklad prejme v obdobju, razporejeni na vsak razred delnic, ki ga izda investicijski sklad.
Izplačane dividende	Sredstva, ki jih investicijski sklad izplača svojim delničarjem v obliki dividend ali drugih enakovrednih razdelitev v obdobju, razporejena na vsak razred delnic, ki ga izda investicijski sklad.
Nadomestila, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu	Nadomestila, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu v obdobju, v obliki plačil, ki se odštejejo od sredstev investicijskega sklada, brez nadomestil, ki jih delničarji plačajo neposredno tretjim osebam razen investicijskega sklada. Sestavljata jih vrsti stroškov investicijskega sklada „ponavljajoči se stroški“ in „dodatni stroški“, kakor sta opisani v Prilogi VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/653 (2) .

Del 5

Opisi atributov razvrstitve investicijskega sklada

Tabela E

Opisi atributov razvrstitve investicijskega sklada

Polje	Opis atributov razvrstitve investicijskega sklada
Identifikacijska koda	„Identifikacijska oznaka pravnega subjekta“ ali „LEI“ je alfanumerična referenčna oznaka v skladu s standardom ISO 17442, ki se dodeli pravnemu subjektu. „Koda RIAD“ je enolični identifikator za register podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD), ki ga ustvari pristojna NCB ali ECB za identifikacijo zabeleženega subjekta. Drugi (npr. nacionalni) identifikator (vrsta in oznaka) je katera koli druga identifikacijska oznaka za investicijski sklad. Po prednostnem vrstnem redu se uporablja LEI, koda RIAD ali drug identifikator subjekta.
Ime	Polno uradno ime investicijskega sklada.
Država rezidentstva	Država, v kateri je investicijski sklad rezident.
Datum ustanovitve	Datum prvotne ustanovitve investicijskega sklada.
Družba za upravljanje	Družba, katere redna dejavnost je upravljanje investicijskega sklada.
Identifikator družbe za upravljanje	Identifikacijska oznaka družbe za upravljanje. Po prednostnem vrstnem redu se uporablja LEI, koda RIAD ali kateri koli drug (npr. nacionalni) identifikator subjekta.
Politika razdelitve dividend	Distribucijski sklad je investicijski sklad, ki večino (več kot 50 %) prejetih dohodkov izplača svojim delničarjem v gotovini. Kumulativni sklad je investicijski sklad, ki večino (več kot 50 %) prejetih dohodkov reinvestira v skladu s svojo naložbeno politiko. Sklad z mešano razdelitvijo dividend je investicijski sklad, ki prejete dohodke uporabi tako za izplačilo svojim delničarjem v gotovini kot za reinvestiranje v skladu s svojo naložbeno politiko.
Investicijski skladi s podskladi	Krovni sklad je subjekt, ki loči svoja sredstva na različne enote (podsklade) na tak način, da so delnice/enote, ki se nanašajo na vsako enoto, neodvisno krite z različnimi sredstvi. Podsklad krovnega sklada je enota, ki ima ločena sredstva krovnega sklada, ki krijejo delnice/enote, ki jih izda podsklad.
Naložbena politika	Delniški skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v lastniški kapital. Obvezniški skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v dolžniške vrednostne papirje. Mešani skladi so investicijski skladi, ki vlagajo tako v lastniški kapital kot v obveznice, pri čemer naložbena politika sklada ne daje prednosti enemu ali drugemu instrumentu. Nepremičninski skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v nepremičnine. Hedge skladi so kateri koli kolektivni naložbeni podjemi, ne glede na njihovo pravno strukturo po nacionalni zakonodaji, ki za doseganje pozitivnih absolutnih donosov uporabljajo relativno neomejene naložbene strategije in katerih upravljavci poleg nadomestil za upravljanje prejmejo plačilo glede na uspešnost sklada. V ta namen imajo hedge skladi malo omejitev v zvezi z vrsto finančnih instrumentov, v katere lahko vlagajo, in lahko zato fleksibilno uporabljajo najrazličnejše finančne tehnike, ki vključujejo finančne vzvode, prodaje na kratko ali katere koli druge tehnike. Ta opis zajema tudi investicijske sklade, ki v celoti ali delno vlagajo v druge hedge sklade, pod pogojem, da tudi sicer ustrezajo temu opisu. Posojilni/kreditni skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v posojila. Blagovni skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v blago. Infrastrukturni skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v javno stavbno infrastrukturo, na primer šole, bolnišnice ali zapore, v socialno infrastrukturo, na primer socialna stanovanja, v prometno infrastrukturo, na primer ceste, sisteme za množični prevoz ali letališča, v energetsko infrastrukturo, na primer energetska omrežja, projekte prilagajanja podnebnim spremembam in projekte blažitve podnebnih sprememb, elektrarne ali cevovode, v infrastrukturo za upravljanje voda, na primer sisteme za oskrbo z vodo, kanalizacijske ali namakalne sisteme, v komunikacijsko infrastrukturo, na primer omrežja, in v infrastrukturo za ravnanje z odpadki, na primer sisteme recikliranja ali zbiranja odpadkov. Drugi skladi so investicijski skladi, ki niso obvezniški skladi, delniški skladi, mešani skladi, nepremičninski skladi, hedge skladi, posojilni/kreditni skladi, blagovni skladi ali infrastrukturni skladi. Razvrstitev investicijskih skladov po naložbeni politiki se lahko med državami razlikuje. V nekaterih državah za razvrstitev veljajo posebne regulativne določbe.
Aktivni / pasivni	Aktivni investicijski skladi so investicijski skladi, katerih upravitelji imajo diskrecijo pri sprejemanju naložbenih odločitev. Ti investicijski skladi se lahko upravljajo glede na določeno referenčno vrednost, vendar to ni nujno. Pasivni sintetični investicijski skladi imajo za cilj sledenje indeksu s sintetično replikacijo, pri čemer uporabljajo izvedene finančne instrumente, na primer zamenjave, za posnemanje donosov indeksa, ki mu sledijo. Pasivni fizični investicijski skladi imajo za cilj sledenje indeksu s fizično replikacijo, pri čemer imajo v imetništvu sredstva ali vzorec sredstev, na katerih temelji indeks, ki mu sledijo.
Geografska usmeritev	Regija naložbe se določi na podlagi večinske (več kot 50 %) lokacije sredstev glede na njihovo vrednost. „Domači“ pomeni investicijski sklad, ki večinoma vlaga v sredstva, katerih izdajatelji so rezidenti iste države kot investicijski sklad. Evropa (EGP), Evropa (razen EGP), Severna Amerika, Južna Amerika, Azija/Pacifik, Bližnji vzhod in Afrika imajo enak pomen kot v Smernicah Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) (ESMA/2014/869EN) (3) . Nadnacionalni / več regij pomeni, da investicijski sklad prvenstveno vlaga v sredstva, ki jih izdajo nadnacionalni subjekti, ali ne vlaga prvenstveno v nobeno posamezno zgoraj opredeljeno geografsko regijo.
Odprt / zaprt	Odprti investicijski skladi so investicijski skladi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjema. Zaprti investicijski skladi so investicijski skladi s fiksnim številom izdanih delnic, katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad kupiti oziroma pri izstopu iz njega prodati obstoječe delnice.
Skladi podjetniških / državnih obveznic	Skladi državnih obveznic večinoma (več kot 50 %) vlagajo v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo države. Skladi podjetniških obveznic večinoma (več kot 50 %) vlagajo v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe. Razvrstitev investicijskih skladov po naložbeni politiki se lahko med državami razlikuje. V nekaterih državah za razvrstitev veljajo posebne regulativne določbe.
Status kotacije na borzi	Investicijski skladi, ki kotirajo na borzi, imajo delnice, ki kotirajo na borzi ali drugi obliki organiziranega trga. Investicijski skladi, ki ne kotirajo na borzi, nimajo delnic, ki kotirajo na borzi ali drugi obliki organiziranega trga.
Skladnost s pogoji za KNPVP / AIS	Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) so investicijski skladi, ki so ustanovljeni v skladu z Direktivo 2009/65/ES. Alternativni investicijski skladi (AIS) so investicijski skladi, ki so ustanovljeni v skladu z Direktivo 2011/61/EU. „Neskladen s pogoji za KNPVP, skladen s pogoji za AIS – od tega delnice z dovoljenjem za trženje malim vlagateljem“ je investicijski sklad, ki je prejel ustrezno dovoljenje v skladu s členom 43 Direktive 2011/61/EU.
Baza vlagateljev	Baza vlagateljev se določi na podlagi večinske (več kot 50 %) vrste delničarjev glede na vrednost. „Profesionalni vlagatelj“ je subjekt, ki izpolnjuje merila za profesionalnega vlagatelja iz Priloge II k Direktivi 2014/65/EU. „Mali vlagatelj“ je vlagatelj, ki ni profesionalni vlagatelj.
Vrsta nepremičninskega sklada	Stanovanjski nepremičninski skladi večinoma (več kot 50 %) vlagajo v stanovanjske nepremičnine. Stanovanjska nepremičnina je prebivališče, v katerem prebiva njegov lastnik ali zakupnik. (člen 4(1), točka 75, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ) Poslovni nepremičninski skladi večinoma (več kot 50 %) vlagajo v nepremičnine, ki se uporabljajo za poslovne namene, na primer trgovine in hotele. Industrijski nepremičninski skladi večinoma (več kot 50 %) vlagajo v nepremičnine, ki se uporabljajo za izdelavo, proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo blaga. Nepremičninski skladi z več strategijami vlagajo v stanovanjske, poslovne in industrijske nepremičnine, brez večinske usmeritve v katero od teh vrst. Drugi nepremičninski skladi so nepremičninski skladi, ki niso stanovanjski, poslovni ali industrijski nepremičninski skladi ali nepremičninski skladi z več strategijami.
Investicijski sklad, ki kotira na borzi	Investicijski sklad, ki kotira na borzi (ETF), je KNPVP ETF (UCITS ETF), kakor je opredeljen v odstavku 3, četrti pododstavek, Smernic organa ESMA (ESMA/2012/832) (5) . ESMA opredeljuje KNPVP ETF (UCITS ETF) kot KNPVP (UCITS), s katerega vsaj enim razredom enot premoženja ali razredom delnic se dnevno trguje na vsaj enem organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, in ki ima vsaj enega vzdrževalca trga, ki si prizadeva za zagotovitev, da se tržna vrednost enot premoženja ali delnic na borzi bistveno ne razlikuje od čiste vrednosti sredstev in, kjer je to ustrezno, od indikativne čiste vrednosti sredstev. Tukaj bi bilo treba vključiti investicijske sklade, ki niso KNPVP in so skladni z opredelitvijo ETF, kot jo uporablja ESMA.
Sklad zasebnega kapitala	Skladi zasebnega kapitala so investicijski skladi brez finančnih vzvodov, ki večinoma vlagajo v lastniške instrumente in instrumente, ki so ekonomsko podobni lastniškim instrumentom, ki jih izdajo družbe, ki ne kotirajo na borzi. Podkategorija skladov zasebnega kapitala so skladi tveganega kapitala, ki vlagajo v zagonska podjetja. Skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) se običajno ustanovijo kot zaprti skladi ali komanditne družbe, ki jih upravlja zasebna kapitalska družba ali družba tveganega kapitala v primeru skladov tveganega kapitala. Medtem ko se skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) razvrstijo kot investicijski skladi v skladu s členom 2 te uredbe, se zasebne kapitalske družbe in družbe tveganega kapitala razvrstijo kot izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (ESR 2010, podsektor S.126), če upravljajo samo sredstva skladov zasebnega kapitala in skladov tveganega kapitala, ter kot drugi finančni posredniki (ESR 2010, podsektor S.125), če za svoj račun vlagajo v zasebni kapital.
Nepremičninski vzajemni investicijski sklad	Nepremičninski vzajemni investicijski sklad je subjekt, ki ima v lasti ali financira nepremičnine, ki ustvarjajo dohodek, in zanj velja poseben nacionalni pravni okvir, ki opredeljuje njegovo pravno obliko, primerno finančno premoženje in davčno ureditev.
Pogostost izplačil	Pogostost izplačil določa časovni razpored, po katerem lahko vlagatelji v investicijski sklad uveljavljajo izplačilo svojih delnic/enot.
Vrsta skladnosti okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov	Investicijski skladi, skladni s členom 8 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem, so skladni z Uredbo (EU) 2019/2088, člen 8, kar pomeni, da spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti. Investicijski skladi, skladni s členom 9 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem, so skladni z Uredbo (EU) 2019/2088, člen 9, kar pomeni, da imajo za cilj trajnostne naložbe. Drugi investicijski skladi niso skladni niti s členom 8 niti s členom 9 Uredbe (EU) 2019/2088.

(1) Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (UL L 297, 7.11.2013, str. 107).

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653 z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (UL L 100, 12.4.2017, str. 1).

(3) Smernice za poročanje v skladu s členi 3(3)(d) in 24(1), (2) in (4) direktive o UAIS (ESMA/2014/869SL), dostopne na spletišču ESMA na naslovu www.esma.europa.eu.

(4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(5) Smernice za pristojne organe in družbe za upravljanje UCITS skladov (ESMA/2012/832SL), dostopne na spletišču ESMA na naslovu www.esma.europa.eu.