(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 21. novembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom eritritola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 9. oktobra 2023 vložila družba Jungbunzlauer S.A. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožbo je vložila industrija eritritola v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2024/1608 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike in organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike, trgovce in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCMC), organizacija, ki so jo štirje proizvajalci izvozniki (4) pooblastili, da jih zastopa v tej preiskavi o vidikih škode, vzročnosti in interesa Unije, je po začetku preiskave predložila pripombe v zvezi s pritožbo in začetkom preiskave o znatni škodi, vzročnosti in interesu Unije.

(7)

Zbornica CCCMC je trdila, da pritožnik ni predložil informacij iz člena 5(2) osnovne uredbe in da Komisija ni ustrezno pregledala informacij iz pritožbe, kot je zahtevano s členom 5(3) osnovne uredbe.

(8)

Zbornica CCCMC je zlasti trdila, da pritožnik ni ustrezno obravnaval produktivnosti, plač osebja in dejanskih dejavnikov, ki vplivajo na cene. Poleg tega je trdila, da pritožba delno ne vsebuje podatkov o zaposlovanju (brez razčlenitve upravnega osebja in stroškov neposrednega dela pri proizvodnji eritritola), donosnosti naložb, zmožnosti zbiranja kapitala ali povečanja naložb ter dejanskem in potencialnem učinku na denarni tok.

(9)

Komisija je uvodoma navedla, da je opravila preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe, in sklenila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da dokazi zadostujejo za začetek preiskave.

(10)

Pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse informacije, ki so pritožniku razumno na voljo. Pravni dokazni standard, ki se zahteva za začetek preiskave („zadostni“ dokazi), se razlikuje od standarda, ki se zahteva za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze. Zato lahko dokazi, ki po količini in tudi kakovosti ne zadostujejo za utemeljitev predhodne ali dokončne ugotovitev dampinga, škode ali vzročne zveze, kljub vsemu zadostujejo za utemeljitev začetka preiskave (5).

(11)

Komisija je ugotovila, da nezaupni povzetek pritožbe dejansko vsebuje ustrezne dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije, kot se zahteva s členom 5(2) osnovne uredbe. Gospodarski dejavniki, našteti v členu 3(5) osnovne uredbe, so v členu 5(2)(d) navedene uredbe navedeni kot primer („kakršni“). Iz tega sledi, da člen 5(2) ne določa, da morajo biti vsi ti gospodarski dejavniki vključeni v fazi pritožbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(12)

Zbornica CCCMC je tudi trdila, da Komisija ni preučila in upoštevala niti javno znanega izziva industrije Unije, da nabavlja glavne surovine in energijo v količinah, ki omogočajo proizvodnjo po konkurenčnih cenah, niti znanstvenih ugotovitev, ki bodo verjetno vplivale na odločitve potrošnikov in spremenile vzorec potrošnje v EU.

(13)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da trditev zbornice CCCMC presega zahteve iz člena 5(3) osnovne uredbe, saj je vloga Komisije v začetni fazi proučiti točnost in ustreznost dokazov, predloženih v pritožbi, da se ugotovi, ali obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka. Komisija je to dejansko storila, zato je bila trditev zbornice CCCMC zavrnjena.

(14)

Kar zadeva znatna izkrivljanja trga na Kitajskem, je zbornica CCCMC najprej trdila, da se pritožba opira na delovni dokument služb Komisije iz leta 2017, katerega ustreznost je vprašljiva, saj je bil objavljen približno pet let pred začetkom postopka, ter da poročilo ni nepristransko in objektivno, saj je bilo pripravljeno s posebnim namenom, da se industrijam Unije olajša vložitev zahtevkov na področju trgovinskih ukrepov. Trdila je tudi, da sklici in analogije iz drugih preiskav niso pravno ustrezni, saj vključujejo nadomestitev dejstev za zadevni izdelek z ugotovitvami o drugih izdelkih, kot so citronska kislina, sulfanilna kislina ali mononatrijev glutamat.

(15)

Komisija je navedla, kot je prikazano v oddelku 3.2 v nadaljevanju, da dejstvo, da je bil delovni dokument služb Komisije izdan decembra 2017, ne zmanjšuje njegove vrednosti pri opredelitvi dejavnikov, ki izkrivljajo trg in so še naprej pomembni za zadevni izdelek. Kar zadeva uporabo ugotovitev iz drugih preiskav, so lahko ugotovitve o tesno povezanih trgih in industrijah pomembne za proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka na Kitajskem, kot je prikazano v oddelku 3.1 v nadaljevanju. Te trditve zbornice CCCMC so bile zato zavrnjene.

(16)

Poleg tega je zbornica CCCMC trdila, da so bile njene pravice do obrambe resno kršene, ker:

(17)

Komisija je v zvezi z zgornjimi trditvami ugotovila, da je razumljivo, da so bili dejavniki škode v pritožbi navedeni v razponih in indeksirani obliki, saj industrijo Unije sestavlja en sam proizvajalec. Iz preučitve trditev zbornice CCCMC je razvidno, da so ti indeksi in razponi omogočili razumevanje trendov in ravni podatkov o različnih indeksih škode, ki jih je vložnik predložil kot zaupne. Kar zadeva nerazkritje virov, je ta težava rešena, saj so dejanski podatki zdaj navedeni v oddelku 4.3 v nadaljevanju.

(18)

Druge specifične pripombe o normalni vrednosti, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije, ki niso bile neposredno povezane z začetkom preiskave, so obravnavane v ustreznih oddelkih v nadaljevanju (oddelki 3, 4 in 5).

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(20)

Komisija je glede na omejeno število proizvajalcev eritritola v Uniji v obvestilu o začetku napovedala, da bo znanemu proizvajalcu Unije, in sicer družbi Jungbunzlauer S.A., dala na voljo vprašalnike. Ta proizvajalec Unije je predložil izpolnjen vprašalnik, pri čemer se po objavi obvestila o začetku ni javil noben drug proizvajalec Unije. Zato Komisiji ni bilo treba uporabiti vzorčenja.

(21)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(22)

Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik.

(23)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali bi bilo vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(24)

Zahtevane informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki v zadevni državi, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec.

(25)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(26)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Glede izbranega vzorca ni bila prejeta nobena pripomba.

(27)

En proizvajalec izvoznik iz LRK je zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Vendar ta proizvajalec izvoznik Komisiji ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(28)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcu Unije, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK, znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu.

(29)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(30)

Izpolnjene vprašalnike so poslali edini proizvajalec Unije, trije kitajski proizvajalci izvozniki in dva uporabnika. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika.

(31)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(32)

Komisija je izvedla dokumentacijsko analizo informacij, ki sta jih predložila:

(33)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(34)

Izdelek v preiskavi je eritritol, ki je sladilo iz sladkornega alkohola (poliglikola) s štirimi ogljiki in se pridobiva iz sladkorja ali glukoze, v čisti obliki ali v mešanicah, ki vsebujejo manj kot 10 mas. % drugih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(35)

Registrska številka Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS) za eritritol v čisti obliki je 149-32-6.

(36)

Eritritol je naravno brezkalorično sladilo z ničelnim glikemičnim indeksom. Uporablja se predvsem kot nadomestek sladkorja v živilih in pijačah, bodisi v čisti obliki bodisi v mešanici z drugimi sestavinami, kot je naravno visoko intenzivno sladilo stevia. Glavni segment so namizna sladila, sledijo pijače, slaščičarski izdelki, pekovski izdelki, športna prehrana in druge kategorije živil.

(37)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2905 49 00 za eritritol v čisti obliki ter pod oznaki KN ex 2106 90 92 in ex 2106 90 98 za mešane izdelke (oznake TARIC 2905490015, 2106909265 in 2106909815) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(38)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo:

(39)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(40)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(41)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo eritritola. Ustrezne informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki.

(42)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(43)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(44)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(45)

Komisija je 21. decembra 2023 z obvestilom, priloženim dokumentaciji, zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo).

(46)

Komisija je v navedenem obvestilu predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji eritritola. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države, in sicer Brazilijo, Kolumbijo in Tajsko.

(47)

Na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, se eritritol v industrijskih količinah razen v Uniji in LRK proizvaja le še v državi z drugačno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, in sicer v ZDA.

(48)

Zato si je Komisija prizadevala, da bi v reprezentativni državi s podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK opredelila izdelek v isti splošni kategoriji in/ali sektorju izdelka v preiskavi z (večinoma) enakimi proizvodnimi dejavniki, kot se uporabljajo pri proizvodnji eritritola.

(49)

Komisija je najprej analizirala sladila, ki niso eritritol. Vendar Komisija ni našla sladil, ki bi se komercialno proizvajala po enakih ali podobnih proizvodnih postopkih kot eritritol. Eritritol se komercialno proizvaja z naravno fermentacijo ogljikovih hidratov. Umetna sladila, kot so sukraloza, saharin, aspartam ali acesulfam K, pa se proizvajajo z umetno kemično sintezo/postopkom.

(50)

Komisija je nato analizirala citronsko kislino, izdelek iz iste splošne kategorije in/ali sektorja kot izdelek v preiskavi, ki ga je predlagal pritožnik. Citronska kislina je tako kot eritritol organski kemični izdelek, proizveden s fermentacijo kmetijskih ogljikovih hidratov.

(51)

Tako citronska kislina kot eritritol se proizvajata s postopkom fermentacije z urejenimi koraki, ki jim sledita faza kristalizacije in sušenje kristalov. Čeprav se postopka fermentacije obeh izdelkov razlikujeta v smislu mikroorganizmov in kvasovk, so jima skupni pomožni materiali, kot so sredstvo proti penjenju, tekočina namočenega zrnja koruze ali perlit. Citronska kislina in eritritol imata torej enake osnovne vhodne surovine, skupni zadevni potrošni material in zelo podobne proizvodne postopke.

(52)

Komisija je sklenila, da je citronska kislina ustrezen izdelek iz iste splošne kategorije in/ali sektorja kot izdelek v preiskavi za določitev neizkrivljene vrednosti proizvodnih dejavnikov, ki se uporabljajo pri proizvodnji eritritola, v reprezentativni državi s podobno stopnjo gospodarske razvitosti, kot je LRK.

(53)

Komisija je pripombe na prvo obvestilo prejela od enega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov (Dongxiao Biotechnology Co., Ltd.) in pritožnika.

(54)

Komisija je 11. aprila 2024 z drugim obvestilom k dokumentaciji obravnavala pripombe zainteresiranih strani na prvo obvestilo, z njim pa je zainteresirane strani obvestila tudi o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Kolumbijo. Zainteresirane strani je poleg tega obvestila, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi informacij o družbi Sucroal S.A., proizvajalcu citronske kisline v reprezentativni državi (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo).

(55)

Komisija je pripombe na drugo obvestilo prejela od industrije Unije in družbe Dongxiao Biotechnology Co., Ltd. Te pripombe so obravnavane pod ustreznim naslovom v oddelku 3.3.3 v nadaljevanju.

(56)

Komisija je po analizi prejetih pripomb in informacij sklenila, da je Kolumbija ustrezna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.3 v nadaljevanju.

(57)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(58)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(59)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(60)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(61)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(62)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(63)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(64)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (6) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v izbranih sektorjih (kot je kemijski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v dokumentaciji o preiskavi izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo o LRK je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(65)

Pritožnik se je skliceval na dokaze iz poročila, da bi poudaril pomembnost v nadaljevanju navedenih izkrivljanj v okviru protidampinških postopkov EU v zvezi z živilskimi sestavinami. Poleg tega je pritožnik poudaril, da so tudi trgovinski organi v ZDA dokumentirali znatno izkrivljanje v zvezi s cenami in stroški v LRK na splošno in zlasti v kemijskem sektorju v zvezi z biokemičnimi izdelki, kot so eritritol, citronska kislina ali natrijev glukonat.

(66)

Pritožnik se je skliceval tudi na ugotovitve Komisije v več nedavnih preiskavah v zvezi s kemijskim sektorjem v LRK, v katerih je bil potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v zvezi s cenami in stroški v LRK, in sicer preiskavah v zvezi z natrijevim glukonatom (7), nekaterimi polivinil alkoholi (8), sulfanilno kislino (9), citronsko kislino (10) in mononatrijevim glutamatom (11).

(67)

Ker so proizvajalci, ki so bili preiskani v zgoraj navedenih zadevah, dejavni v istem sektorju kot proizvajalci eritritola, je bilo v pritožbi navedeno, da se sklepi glede obstoja znatnega izkrivljanja, sprejeti v zgoraj navedenih preiskavah, uporabljajo tudi za proizvajalce eritritola v LRK.

(68)

V pritožbi je bilo navedeno, da domačih cen in stroškov eritritola v LRK ni mogoče sprejeti, saj so v nasprotju s pojmom prostega delovanja tržnih sil, ker izhajajo iz zapletenega in vseobsegajočega poseganja države.

(69)

Da v kemijskem sektorju, zlasti v sektorju eritritola, obstaja znatno izkrivljanje trga, redno potrjujejo ukrepi LRK, kot so dokumentirani v uradnih aktih, ter poznejši ukrepi družb v zasebni in državni lasti.

(70)

Več proizvajalcev eritritola ima na primer sedež v provincah, kjer obstajajo znatna izkrivljanja, kot je provinca Hebei, ki je uvedla posebne sheme podpore za kemijski sektor, ali provinca Shandong, ki je objavila obvestilo o načrtu za spodbujanje vzpostavitve močne kmetijske province (2021–2025), ki vključuje več politično vodenih določb za kmetijski sektor, s katerimi se izkrivlja trg. Podobno ima provinca Heilongjiang lasten petletni načrt za razvoj industrije predelave koruze, medtem ko se s petletnim načrtom province Jilin o strateških in nastajajočih industrijah spodbuja biokemična industrializacija.

(71)

Poleg tega je pritožnik navedel, da družbe, ki proizvajajo eritritol, na svojih spletiščih pogosto objavljajo izjave o dejavnikih, ki so podlaga za izkrivljanje. Na spletišču družbe Sanyuan Biotechnology Co., Ltd., največjega proizvajalca eritritola v LRK, je na primer navedeno, da so bili njihovi izdelki opredeljeni kot ključni novi nacionalni izdelki. Ista družba je skupaj s številnimi drugimi proizvajalci eritritola – kot je druga največja družba Baolingbao Biology Co., Ltd. – prejela številne nacionalne ali provincialne nagrade in nazive, povezane z zadevnim področjem dela (na primer nacionalni raziskovalni center za tehnologijo inženiringa sladkorja, nacionalna nagrada za kakovost, nacionalna zelena tovarna), kar je po mnenju pritožnika znak tesne povezanosti med državo in družbami, dejavnimi v sektorju eritritola.

(72)

Poleg tega je večina proizvajalcev eritritola članov kitajskega združenja za aditive za živila in sestavine (v nadaljnjem besedilu: združenje CFAA), oni ali njihovi dobavitelji pa so tudi člani kitajskega združenja industrije koruznega škroba (v nadaljnjem besedilu: združenje CSIA).

(73)

Pritožnik, ki se je skliceval na zgoraj navedeno preiskavo o natrijevem glukonatu, je poudaril, da je glede na 14. petletni načrt LRK, ki zajema obdobje 2021–2025, LRK odločena ohraniti „strog nadzor nad kemijsko industrijo“. Podobno je opozoril, da je bilo v preiskavah v zvezi z nekaterimi polivinil alkoholi, sulfanilno kislino, citronsko kislino in mononatrijevim glutamatom ugotovljeno, da LRK posega v poslovne odločitve prek celic kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP), ki so prisotne v družbah v državni in zasebni lasti. Po poročilih naj bi KKP izvajala pritisk ne le na družbe v državni lasti, temveč tudi v zasebni lasti, in zahtevala, naj sledijo partijski disciplini. Leta 2017 so partijske celice obstajale v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v zadevnih družbah.

(74)

Pritožnik je poudaril, da je Komisija v preiskavi o natrijevem glukonatu ugotovila, da je bilo zgoraj navedeno izkrivljanje mogoče opaziti tudi pri drugih kemikalijah, in sklenila, da je izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe vplivalo na celotni kemijski in petrokemijski sektor v LRK. Komisija je ugotovila, da sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami.

(75)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi poudaril, da so proizvajalci v zgoraj navedenih preiskavah Komisije isti kot proizvajalci v sektorju eritritola, in opozoril na naslednje elemente, ki so povzročili znatno izkrivljanje.

(76)

Prvič, kemijski sektor, vključno s podsektorjem eritritola, v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov:

(77)

Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo eritritol, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške:

(78)

Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga:

(79)

Četrtič, podobno kot v katerem koli drugem sektorju kitajskega gospodarstva je kemijski sektor izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini:

(80)

Petič, v kemijskem sektorju so izkrivljeni tudi stroški plač:

(81)

Šestič, proizvajalcem eritritola dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države:

(82)

Pritožnik je trdil, da je zgoraj navedeno izkrivljanje sistemsko. Poseganja države, med drugim v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami, so prisotna po vsej državi in v vseh gospodarskih sektorjih. Iz preiskave natrijevega glukonata je razvidno, da so cene, ki jih proizvajalci plačajo in evidentirajo kot stroške, kadar kupijo ali sklenejo pogodbe za vložke, izpostavljene zgoraj opisanemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju, si izposojajo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala, poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(83)

Pritožnik je nazadnje trdil, da so v sektorju eritritola prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(84)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji. Dokazi v dokumentaciji so vključevali dokaze iz poročila in njegove posodobljene različice (12) (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih.

(85)

Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnega izkrivljanja v LRK.

(86)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (13).

(87)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (14). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(88)

Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (15).

(89)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(90)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(91)

Za že obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (16). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK.

(92)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(93)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (17). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(94)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(95)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov.

(96)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(97)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (18).

(98)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (19).

(99)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju posredovanja države in KKP (20).

(100)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (21).

(101)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, ki so na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (22).

(102)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (23).

(103)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(104)

Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo podjetja v zasebni lasti, kot so: Sanyuan Biotechnology Co., Ltd (24)., Dongxiao Biotechnology Co., Ltd (25)., Baolingbao Biology Co., Ltd (26)., Zhejiang Huakang Pharmaceutical Co., Ltd (27).

(105)

Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (28), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim in političnim nadzorom, glede na to, kako močno sta se v LRK povezali državna in partijska struktura.

(106)

Poleg tega za sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik, kot so ključne politike za leto 2022, ki sta jih objavila ministrstvo za finance ter ministrstvo za kmetijstvo in podeželje: „[c]elostni razvoj kmetijske industrije. Usklajevanje ureditve in gradnje številnih nacionalnih sodobnih kmetijskih industrijskih parkov, koristnih in značilnih industrijskih grozdov ter močnih kmetijskih industrijskih občin. S poudarkom na zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti in učinkovite oskrbe s pomembnimi kmetijskimi proizvodi, predvsem rižem, pšenico in koruzo, […] vzpostaviti sodoben podeželski industrijski sistem, ki bo temeljil na močnih industrijskih mestih, industrijskih parkih kot motorju in industrijskih grozdih kot hrbtenici, pokrajinskih, okrožnih in mestnih ureditvah ter usklajenem spodbujanju točk, linij in območij, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost industrijskega razvoja kot celote“ (29). Podobno so v 14. petletnem načrtu o spodbujanju modernizacije kmetijstva in podeželja določeni naslednji cilji: „[n]acionalna izgradnja industrijskega pasu za prehransko varnost. Na podlagi proizvodnje in dobave riža, pšenice, koruze, soje itd. usklajevati ureditev gradnje zmogljivosti na področju proizvodnje, predelave, skladiščenja in kroženja ter zgraditi industrijske pasove za varnost hrane […] (30)“.

(107)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (31).

(108)

Združenje CFAA na primer v členu 3 svojega statuta navaja, da organizacija „potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (32). Partijska podružnica združenja CFAA (33) naj bi poleg tega „nenehno krepila zmogljivosti za poslovne raziskave, […] okrepila dejavnosti krepitve partije v industrijskih združenjih in v celoti izvajala splošne zahteve za krepitev partije v novi dobi“ (34) .

(109)

Družbe Sanyuan Biotechnology Co., Ltd., Baolingbao Biology Co., Ltd., in Zhejiang Huakang Pharmaceutical Co., Ltd., so članice združenja CFAA (35). Poleg tega sta družbi Baolingbao Biology Co., Ltd., in Zhejiang Huakang Pharmaceutical Co., Ltd., članici nekaterih strokovnih odborov združenja CFAA (36).

(110)

Združenje CSIA si v skladu s členom 2 svojega statuta prizadeva za „objavljanje in izvajanje nacionalnih industrijskih politik, celovito služenje industriji in spodbujanje industrijske proizvodnje“. Poleg tega je v členu 3 navedeno, da združenje CSIA „ustanavlja organizacijo Kitajske komunistične partije, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partije“ ter – kot v primeru združenja CFAA – „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje pri poslovanju, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (37).

(111)

Družbe Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., Biotlogy Co., Ltd., in Zhejiang Huakang Pharmaceutical Co., Ltd., so članice izvršnega sveta združenja CSIA (38).

(112)

Podobne določbe so tudi v statutu kitajskega združenja industrije biološke fermentacije (v nadaljnjem besedilu: združenje CBFIA) (39). Predstavnika družb Baolingbao Biology Co., Ltd., in Zhejiang Huakang Pharmaceutical Co., Ltd., sta podpredsednika združenja CBFIA (40).

(113)

Zato zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Tako javna kot zasebna podjetja v sektorju so zato podvržena političnemu nadzoru in navodilom.

(114)

Kitajski vladi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v družbah v državni lasti in tudi zasebnih družbah so dejansko pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(115)

V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (41)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije.

(116)

Zdi se, da v preteklosti ta zahteva ni bila vedno upoštevana ali strogo izvrševana. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (42), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (43).

(117)

Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (44). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(118)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (45), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih.

(119)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. S smernicami se torej poudarja in poskuša povečati vloga KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (46).

(120)

V preiskavi je bilo potrjeno, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju eritritola. Generalni direktor družbe Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., zaseda na primer položaje v KKP in je tudi predstavnik na sedanjem 14. ljudskem kongresu province Shandong (izvoljen januarja 2023) (47). Predsednik sindikata v družbi, ki je tudi član KKP, je na vprašanje o razmerju med krepitvijo partije in razvojem podjetja dejal, da „je krepitev partije vodilo podjetja, partija in podjetje pa sta povezana in močna“ (48).

(121)

Poleg tega je več članov upravnega odbora družbe Sanyuan Biotechnology Co., Ltd., največjega proizvajalca zadevnega izdelka, članov KKP (49). Enako velja za družbi Baolingbao Biology Co., Ltd (50)., in Zhejiang Huakang Pharmaceutical Co., Ltd., katerih predsednik ni le član KKP in partijski sekretar družbe, temveč tudi predstavnik na 14. ljudskem kongresu province Zhejiang (51).

(122)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (52). Prisotnost države v podjetjih v sektorju eritritola in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(123)

Usmeritev kitajskega gospodarstva je večinoma določena v izpopolnjenem sistemu načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(124)

Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (53).

(125)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(126)

Ključne politike ministrstva za finance in ministrstva za kmetijstvo in podeželje za leto 2022 (glej uvodno izjavo 106) vsebujejo tudi naslednje določbe, ki vplivajo na delovanje sektorja: „[d]ržava bo še naprej izvajala politike, kot so subvencije za proizvajalce koruze in soje, subvencije za riž in spodbude za okrožja, ki pridelajo velike količine žita, da bi okrepila učinkovitost strukturne reforme na strani ponudbe v kmetijstvu in zagotovila nacionalno prehransko varnost“ ali „nagrade za glavna okrožja pridelave semen. Razširila bo obseg podpore za glavna okrožja pridelave semen riža, pšenice, koruze […] ter spodbujala preoblikovanje in posodobitev semenske industrije“ (54).

(127)

Cilj 14. petletnega načrta za spodbujanje modernizacije kmetijstva in podeželja (55) je „[i]zboljšati politike podpore za pridelavo žita. Stabilizirati subvencije za pridelovalce žita, izboljšati politiko najnižjih odkupnih cen za riž in pšenico ter politiko subvencij za proizvajalce koruze in soje. Izboljšati mehanizem nadomestil za interese glavnih območij pridelave žita in izboljšati sistem politike podpore za glavna okrožja pridelave žita“ (56). V skladu s 14. petletnim načrtom za razvoj sektorja sajenja na nacionalni ravni (57)„[b]omo v obdobju 14. petletnega načrta preučili možnosti za morebitno širitev, povečali proizvodne zmogljivosti, optimizirali strukturo, spodbujali diverzificiran razvoj in izboljšali zmogljivosti za zagotavljanje oskrbe“ (58).

(128)

Obstoječe vladne politike v tem sektorju so razvidne tudi iz 14. petletnega načrta združenja CSIA (59), v katerem je pojasnjeno, da „[j]e država od leta 2016 prilagodila politiko začasnega skladiščenja koruze v treh severovzhodnih provincah in avtonomni regiji Notranja Mongolija novemu mehanizmu ‚tržno usmerjenega nakupa‘ in ‚subvencij‘, kar je povzročilo močan padec cen koruze in močno zmanjšalo stroške proizvodnje koruznega škroba; da bi province Heilongjiang, Jilin in Liaoning, avtonomna regija Notranja Mongolija ter drugi kraji obvladali presežne zaloge koruze, so dodelili različne stopnje subvencij podjetjem za intenzivno predelavo koruze, ki so še naprej povečevala proizvodno zmogljivost intenzivne predelave koruze in proizvodnje koruznega škroba“ (60).

(129)

V 14. petletnem načrtu za razvoj biogospodarstva (61) je sektor zadevnega izdelka obravnavan neposredno, pri čemer je njegov cilj „krepiti glavni položaj inovacij v podjetjih, omogočati vodilno in podporno vlogo vodilnih podjetij na biološkem področju, usmerjati velika podjetja k odpiranju virov, kot so tehnološke inovacije, dobavna veriga in finančne storitve, z industrijo višje in nižje v verigi, ter spodbujati povezovanje in inovacije z malimi in srednjimi podjetji. S poudarkom na ključnih področjih z obsežnim in širokim vplivom, kot so biomedicina, biokmetijstvo in bioproizvodnja, se bioinovativna podjetja spodbujajo, da intenzivirajo pridelavo na podpodročjih in izkoriščajo svoje razvojne prednosti, kar jim bo omogočilo, da postanejo vodilni v svetovni konkurenci“ (62).

(130)

Podobno naj bi na ravni province vladni organi v skladu s 14. petletnim načrtom province Hebei o strateških in nastajajočih industrijah (63) oblikovali industrijsko ureditev sektorja na naslednji način: „Odločno spodbujati razvoj industrij biološke fermentacije, izdelkov na biološki osnovi in značilnih bioloških izdelkov ter spodbujati celostno uporabo biotehnologije na področjih medicine, kemijske industrije, materialov, intenzivne predelave hrane in nove energije. Okrepiti in izboljšati prednosti aminokislin, škrobnih sladkorjev, encimskih pripravkov, vitaminov in drugih izdelkov ter razvijati nove biološke materiale, kot so vlakna na biološki osnovi in kemikalije na biološki osnovi“ (64).

(131)

Poleg tega je provinca Shandong leta 2024 objavila pomembno politiko za spodbujanje, posodobitev in razvoj industrije koruze (65), ki zagotavlja pomembno davčno podporo za raziskave in razvoj. Ta davčna podpora je na primer koristila družbi Sanyuan Biotechnology Co., Ltd., katere zakoniti zastopnik je dejal: „Kar zadeva položaj družbe na mednarodni ravni, je to neločljivo povezano z močno podporo davčnega oddelka […]. Nadgrajene davčne spodbude nas popolnoma spodbujajo k raziskavam in razvoju. Projekt družbe za vzpostavitev proizvodne zmogljivosti v višini 50 000 ton eritritola se izvaja in pričakuje se, da se bo tržni delež še povečal“ (66).

(132)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige.

(133)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(134)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava terjatev in dolgov ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodni zakonodaji v drugih državah.

(135)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (67).

(136)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (68). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (69). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (70).

(137)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila o kitajski zakonodaji o stečaju, družbah in lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za kemijski sektor in torej sektor eritritola. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(138)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje neustrezno.

(139)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK še ni ratificirala številnih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (71).

(140)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (72). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov.

(141)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (73). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(142)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za sektor eritritola opisani kitajski sistem delovnega prava ne bi veljal. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(143)

V LRK je za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilno različno izkrivljanje.

(144)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (74), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (75), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(145)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (76). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(146)

Kitajska vlada je na primer pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (77). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (78).

(147)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (79). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (80). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(148)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(149)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (81). Uradni mediji v LRK so pred kratkim poročali, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (82). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(150)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(151)

Znatno izkrivljanje, ki je posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vpliva na korporativni sistem posojil v LRK kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(152)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(153)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(154)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zlasti v oddelku 3.2.2 zgoraj. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce eritritola enako kot za vse druge gospodarske subjekte v LRK. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(155)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(156)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(157)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(158)

Zbornica CCCMC je predložila pripombe, zlasti glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Trdila je, da je uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe iz več razlogov nezdružljiva s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO.

(159)

Komisija je ponovila svoje stališče, da je člen 2(6a) osnovne uredbe v celoti skladen z obveznostmi EU na podlagi prava STO, zlasti z določbami protidampinškega sporazuma. Navedla je, da se obstoj znatnih izkrivljanj, zaradi katerih se uporabi člen 2(6a) osnovne uredbe, ugotavlja na ravni države in, če se potrdi, pomeni, da stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za konstruiranje normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe določa konstruiranje stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s cenami v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici.

(160)

Iz analize iz tega oddelka, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor zadevnega izdelka, je razvidno, da cene in stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(161)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(162)

Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(163)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(164)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 do 56, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih.

(165)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Kolumbijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(166)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija opredelila Kolumbijo, Brazilijo, Tajsko, Argentino, Ekvador, Mehiko, Peru, Južno Afriko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(167)

Kot pa je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 do 52, se zdi, da se izdelek v preiskavi proizvaja le v državah, od katerih ni nobena država s stopnjo gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK v skladu z merili iz uvodne izjave 163.

(168)

Komisija je v prvem obvestilu sklenila, da je citronska kislina ustrezen nadomesten izdelek iz iste splošne kategorije in/ali sektorja kot izdelek v preiskavi, da bi določila neizkrivljeno vrednost istih proizvodnih dejavnikov, ki se uporabljajo pri proizvodnji eritritola, v reprezentativni državi s podobno stopnjo gospodarske razvitosti, kot je LRK. Tega sklepa ni izpodbijala nobena zainteresirana stran.

(169)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe se je štelo, da se lahko finančni podatki za proizvajalce citronske kisline štejejo za reprezentativne tudi za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka.

(170)

Komisija je v prvem obvestilu preučila, kateri finančni podatki so takoj na voljo za države iz uvodne izjave 166. V podatkovni zbirki Orbis je našla take podatke za eno družbo v Ekvadorju, eno družbo v Kolumbiji, eno družbo v Mehiki, eno družbo v Peruju, eno družbo v Južni Afriki, eno družbo v Argentini, osem družb v Turčiji, štiri družbe v Braziliji in šest družb na Tajskem. Računovodski izkazi, ki so bili Komisiji na voljo za vse družbe v Argentini, Ekvadorju, Mehiki, Peruju, Južni Afriki in Turčiji ter nekaj družb v Braziliji in na Tajskem, niso bili primerni, saj so bili nepopolni in/ali prestari, ali pa je bilo iz njih razvidno, da zadevna družba ustvarja izgubo.

(171)

Komisija je nato analizirala naslednje tri možne reprezentativne države s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, v katerih se proizvaja citronska kislina in za katere so bili na voljo računovodski izkazi, ki izkazujejo dobiček, in sicer Brazilijo, Kolumbijo in Tajsko. Ugotovila je, da so bili v tistem času v podatkovni zbirki Orbis na voljo takoj razpoložljivi finančni podatki za leto 2022 za enega proizvajalca citronske kisline v Braziliji (Cargill Agricola S.A.), enega proizvajalca citronske kisline v Kolumbiji (Sucroal S.A.) in tri proizvajalce citronske kisline na Tajskem (Sunshine Biotech International Co., Ltd., COFCO Biochemical (Thailand) Co., Ltd., in Thai Industrial Citric Co., Ltd.), za leto 2020 pa za enega proizvajalca citronske kisline v Braziliji (Primary Products Ingredients Brasil S.A.).

(172)

V pripombah na prvo obvestilo ni nobena stran predlagala drugih možnih reprezentativnih držav s podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, v katerih se proizvaja citronska kislina, razen navedenih treh.

(173)

Družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd. je v svojih pripombah na prvo obvestilo pozvala k uporabi Brazilije, pri čemer je predlagala, naj se Tajska uporabi za določitev neizkrivljene vrednosti samo za glukozo. Trdila je, da je to v skladu s prakso Komisije v zadevi R728 – Pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z zrnato usmerjenimi ploščato valjanimi izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine, v kateri je Komisija uporabila Brazilijo kot reprezentativno državo, vendar je neizkrivljeno vrednost za vodik določila na podlagi podatkov največje svetovne države izvoznice vodika (Kanada).

(174)

Komisija je najprej ugotovila, da njena pretekla upravna praksa ni zavezujoča za ocenjevanje skladnosti z določbami osnovne uredbe (84). Poleg tega uvoz glukoze na Tajsko izvira skoraj izključno iz LRK, zato uporaba teh podatkov ni primerna.

(175)

Družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., je v svojih pripombah na prvo obvestilo pozvala k uporabi Brazilije kot reprezentativne države, saj se v Braziliji proizvajajo izdelki, podobni izdelku v preiskavi, tj. citronska kislina; navedla je, da je bila brazilska družba Cargill Agricola S.A. dobičkonosna za leto 2022, ki zajema del obdobja preiskave (od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023), da so brazilski podatki o uvozu (za namene nadomestitve) skoraj vseh znanih proizvodnih dejavnikov na voljo v prilogi k prvemu obvestilu in da v prvem obvestilu Komisije ni navedeno nobeno izkrivljanje trgovine v Braziliji, ki bi vplivalo na vložke za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(176)

Pritožnik je podvomil v ustreznost finančnih podatkov dveh brazilskih družb v prvem obvestilu (tj. Cargill Agricola S.A. in Primary Products Ingredients Brasil S.A.), saj obe pripadata neki skupini in je vpliv skupine na finančne podatke težko oceniti. Opozoril je tudi, da obe proizvajata in/ali prodajata raznovrstne izdelke. V zvezi z družbo Cargill Agricola S.A. je dodal, da je njen promet približno 150-krat večji od prometa kolumbijske družbe Sucroal S.A. (za podobno proizvodno zmogljivost) in da ima finančni profil trgovske družbe. V zvezi z družbo Primary Products Ingredients Brasil S.A. je opozoril na spremembo lastništva in na to, da finančni podatki za leto 2022 niso bili objavljeni.

(177)

Pritožnik je podvomil tudi o ustreznosti finančnih podatkov treh tajskih družb v prvem obvestilu (tj. Sunshine Biotech International Co., Ltd., COFCO Biochemical (Thailand) Co., Ltd., in Thai Industrial Citric Co., Ltd.). Menil je, da podatkov prvih dveh družb v kitajski lasti na Tajskem skorajda ni mogoče šteti za zanesljive za določitev neizkrivljenih vrednosti, saj niso na voljo podrobnejši in neodvisno revidirani podatki. Poleg tega je menil, da vpliv skupin, ki jima pripadata družbi Sunshine Biotech International Co., Ltd., in Cofco Biochemical (Thailand) Co., Ltd., vpliva na podatke o družbah in njuno uspešnost, ki je zaradi neobstoja podrobnih neodvisnih revizijskih poročil o družbah in skupinah vprašljiva. Pritožnik je navedel tudi, da naj bi bili družbi izvozno usmerjeni, njun glavni cilj pa naj bi bila dobava citronske kisline v ZDA, saj za pošiljke citronske kisline kitajskega porekla pri uvozu v ZDA veljajo visoke dajatve. Dodal je, da je obseg proizvodnje na Tajskem majhen v primerjavi s proizvodnjo v LRK, in ocenil, da potrošnja citronske kisline na Tajskem znaša 30 000 do 40 000 ton na leto.

(178)

Glede na navedeno je pritožnik pozval, naj se kot reprezentativna država uporabi Kolumbija, ne pa Brazilija in Tajska.

(179)

Komisija se je s pritožnikom strinjala, da finančni podatki brazilske družbe Primary Products Ingredients Brasil S.A. niso najprimernejši, saj so zastareli. Zadevni podatki so zajemali poslovno leto 2020, obdobje preiskave pa obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023.

(180)

Komisija je v drugem obvestilu nadalje preučila, kateri finančni podatki so na voljo za države, opredeljene v obvestilu z dne 21. decembra 2023, in sicer Brazilijo, Kolumbijo in Tajsko. Informacije, ki so bile Komisiji na voljo v tej fazi, so bile enake informacijam, opisanim v prvem obvestilu (glej uvodno izjavo 171), razen dejstva, da je Komisija za leto 2022 pridobila podrobnejše in javno dostopne informacije za kolumbijskega proizvajalca citronske kisline, tj. družbo Sucroal S.A. (od družbe Supersociedades, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 222). Za druge družbe v drugih potencialnih reprezentativnih državah takšna raven podrobnosti ni bila na voljo.

(181)

Glede na navedeno je Komisija menila, da so bile finančne informacije, ki so na voljo za kolumbijsko družbo Sucroal S.A., najprimernejše za uporabo. Poleg tega je promet družbe Sucroal S.A. med prometom največjega in najmanjšega kitajskega proizvajalca eritritola v vzorcu. Nobena stran ni niti izpodbijala teh treh dejstev niti predložila finančnih informacij drugih družb.

(182)

Družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., je v svojih pripombah na drugo obvestilo izrazila pomisleke glede uporabe PSU-stroškov in dobička družbe Sucroal S.A. Te pripombe so obravnavane v oddelku 3.4.9 v nadaljevanju in ne vplivajo na sklep iz zgornje uvodne izjave.

(183)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Kolumbija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(184)

Glede na zgornjo analizo Kolumbija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(185)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(186)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (85) (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške surovin. Navedla je tudi, da bo za določanje cen električne energije ter plina in pare (z uporabo pretvorbenih tabel med m2/tono in kWh) uporabila javno dostopne cene električne energije iz Kolumbije (86), za določanje stroškov dela pa statistične podatke Mednarodne organizacije dela (MOD) (87).

(187)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(188)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

(189)

Po izdaji drugega obvestila se je seznam proizvodnih dejavnikov nadalje skrajšal, saj v podatkovni zbirki GTA ni bilo uvoznih cen v Kolumbijo. Vrednosti proizvodnih dejavnikov so bile zato dodane vrednosti potrošnega materiala:

(190)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila stroške proizvodnje, o katerih so poročali vzorčeni proizvajalci izvozniki in ki niso bili vključeni v zgoraj navedene posamezne proizvodne dejavnike, kot so amortizacija in stroški vzdrževanja.

(191)

Komisija je poleg sporočenih splošnih stroškov proizvodnje vključila tudi stroške raziskav in razvoja, če ti niso bili vključeni v proizvodne stroške.

(192)

Zneski teh stroškov so bili vzeti iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili proizvajalci izvozniki. Novi znesek splošnih stroškov proizvodnje, ki je bil izražen v odstotkih, je bil uporabljen za preračunane proizvodne stroške.

(193)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za Kolumbijo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ki vključuje uvozne dajatve, ki se v Kolumbiji uporabljajo za zadevno oznako HS.

(194)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(195)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (95). Preostale količine so se štele za reprezentativne.

(196)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 60 do 157 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(197)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 187.

(198)

V Prilogi I k prvi opombi so navedene različne surovine, ki so jih sodelujoči proizvajalci izvozniki navedli na ravni šestmestne oznake HS ali podrobnejši ravni, če je bila na voljo.

(199)

Družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd. je v svojih pripombah na prvo obvestilo navedla, da uvozne cene tretje države ne odražajo niti dejanskih domačih cen v navedeni državi niti nakupnih cen v zadevni državi in da bi zato morala biti Komisija pripravljena sprejeti tudi druge javno dostopne vire podatkov, kot so domača prodajna cena v tretji državi ali druge mednarodne cene. Dodala je, da bi bilo treba ceno doma kupljenega vložka nadomestiti z uvozno ceno na podlagi FOB.

(200)

Komisija je opozorila, da člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe določa uporabo ustreznih podatkov v primerni reprezentativni državi, „pod pogojem, da so relevantni podatki […] na voljo takoj“.

(201)

Komisiji niso bili na voljo podatki o domačih cenah v potencialnih reprezentativnih državah. Nasprotno pa so podatki o uvoznih cenah v potencialnih primernih reprezentativnih državah takoj na voljo, zato je kot vir teh podatkov uporabila podatkovno zbirko GTA. Komisija ob tem meni, da so bile zaradi konkurence uvozne cene v potencialne reprezentativne države natančen odraz ustreznih domačih cen.

(202)

Komisija je poleg tega za določitev ustreznih referenčnih cen izključila tudi podatke o uvozu v reprezentativno državo iz LRK. Dokler so uvozne količine proizvodnih dejavnikov dovolj reprezentativne in ni drugih posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bile neprimerne, ni objektivnega razloga za njihovo izključitev.

(203)

Ker ni dokazov o nasprotnem, je Komisija zavrnila trditve zadevne strani, pri čemer je opozorila, da je njena praksa, da uvozne cene prilagodi glede na uvozne davke tako, da odražajo tržno ceno zadevnega proizvodnega dejavnika v reprezentativni državi.

(204)

Komisija je med preverjanjem izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev izvoznikov na kraju samem navzkrižno preverila skladnost med kitajsko in kolumbijsko nomenklaturo. Rezultat izboljšane skladnosti je bil predstavljen v drugem obvestilu.

(205)

Družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., je v odgovoru na drugo obvestilo trdila, da se cena proizvodnih dejavnikov za glukozo nanaša na glukozo v trdnem stanju in da mora cena odražati odstotek glukoze v trdnem stanju v uporabljenem glukoznem sirupu. Komisija se je s tem strinjala in v skladu s tem popravila referenčno ceno za družbo.

(206)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo za uvoz proizvodnih dejavnikov, so bile vključene v uporabljeno referenčno ceno.

(207)

Komisija je analizirala računovodske prakse vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi s stranskimi proizvodi in odpadki. Zato je uporabila količine prodanih odpadnih izdelkov in zmanjšala stroške proizvodnje, pri čemer je uporabila kolumbijske cene na podlagi oznake HS, če so bile na voljo.

(208)

V zvezi s tistimi odpadnimi izdelki, za katere je bila na voljo le cena primarnega izdelka, je Komisija, ker ni bilo na voljo nobenih drugih podatkov, začasno upoštevala razmerje med ceno odpadnega izdelka v LRK v primerjavi s ceno primarnega izdelka v LRK, ki so jo sporočili proizvajalci izvozniki. Razmerje med zadevnima cenama je bilo nato uporabljeno za ceno primarnega izdelka v Kolumbiji, kot je bila določena na podlagi podatkovne zbirke GTA.

(209)

Komisija je za določitev plač v industrijskem sektorju v Kolumbiji uporabila zadnje javno dostopne statistične podatke MOD (96). Povprečna mesečna vrednost v obdobju preiskave je bila ustrezno prilagojena za druge prispevke, tako da so se prišteli prispevki za socialno varnost, ki jih plača delodajalec, vključno s prispevkom v pokojninski sklad in davkom na poklicno tveganje: 12 % za prispevek delodajalca v pokojninski sklad, 8,5 % za zdravstveno zavarovanje, 1–2 % za solidarnostni pokojninski sklad in 4–9 % za davke na izplačane plače (97) (98),. Povprečni urni stroški dela na EPDČ znaša 18 CNY/človek-uro.

(210)

Število ur, ki je bilo navedeno v izpolnjenem vprašalniku, je bilo v utemeljenih primerih prilagojeno, saj je bilo število opravljenih ur na dan v tovarni 12, ne 8.

(211)

Komisija je uporabila ustrezne cene električne energije za industrijske uporabnike, kot jih je na svojem spletišču objavil Enel (99), glavni ponudnik električne energije v Kolumbiji. Uporabila je cene električne energije za industrijo v obdobju preiskave in nato dodala 10 % (100), da bi upoštevala druge elemente računa, kot so stroški distribucije.

(212)

Cena na kWh iz tega vira je znašala 0,18 USD/kWh ali 1,24 CNY + 10 % za stroške distribucije.

(213)

Družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., je v svojem odgovoru na drugo obvestilo podvomila o uporabi cen električne energije iz Kolumbije, saj naj bi bile te napihnjene, delno zaradi uporabe obnovljivih virov energije namesto premoga. Poleg tega je menila, da vir električne energije v Kolumbiji ni primerljiv z vrsto električne energije, ki jo družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., dejansko uporablja, in ni reprezentativen.

(214)

Komisija je to trditev zavrnila kot neutemeljeno. Na podlagi nobenega javno dostopnega vira ni mogla ugotoviti, v kolikšnem obsegu naj bi bile cene električne energije v Kolumbiji napihnjene, pri čemer ni bilo zanesljive referenčne vrednosti za njihovo primerjavo. Poleg tega dejstvo, da viri proizvodnje električne energije v Kolumbiji in LRK niso primerljivi, ni razlog za zavrnitev cen električne energije v Kolumbiji.

(215)

Komisija je uporabila ceno plina za podjetja v Kolumbiji, kot jo je na svojem spletišču objavila družba GlobalPetroPrices (101). Uporabila je povprečje podatkov, ki so na voljo v pritožbi (tj. povprečje za velikega porabnika plina za obdobje druge polovice leta 2022 in prve polovice leta 2023, cena v višini 44,29 EUR na MWh), in ceno zemeljskega plina za podjetja v Kolumbiji junija 2023 (tj. 0,053 EUR na kWh). Te stopnje vključujejo vse davke, pristojbine in druge elemente računa za plin. Opozoriti je treba, da je 1 m3 zemeljskega plina ≈ 10,55 kWh, strošek 1 kWh pa je bil ocenjen na 1,24 CNY + zgoraj navedeni stroški distribucije.

(216)

Stroški pare so bili določeni z uporabo stroškov zemeljskega plina in količine plina, potrebnega za proizvodnjo pare. Komisija je ob upoštevanju splošno priznanih stopenj pretvorbe energije in stopenj pretvorbe toplote v paro izračunala, da je za proizvodnjo 1 tone pare potrebnih 68,29 m3 zemeljskega plina.

(217)

Stroški vode so bili določeni na podlagi stroškov vode kolumbijskega dobavitelja vode (102), pri čemer so se upoštevali spremenljivi stroški na m3 in fiksni stroški, porazdeljeni med količine potrošnje vode.

(218)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(219)

Da bi Komisija konstruirala normalno vrednost, je kolumbijsko družbo Sucroal S.A. uporabila kot podlago za določitev PSU-stroškov ter stopenj dobička. Menila je, da bi tako določene stopnje privedle do razumnih zneskov za PSU-stroške in dobiček v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe na ravni franko tovarna.

(220)

V zvezi s splošnimi stroški proizvodnje, ki niso bili ločeno opredeljeni v razpoložljivih podatkih iz izkaza poslovnega izida, je bilo ugotovljeno, da so vključeni v stroške prodanega blaga. Vrednost za splošne stroške proizvodnje je temeljila na podatkih za družbo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 190, in se je uporabila pri neizkrivljenih stroških proizvodnje, pri čemer so bili prišteti stroški za raziskave in razvoj, kot so bili družbi dodeljeni v podatkih iz njenega izkaza poslovnega izida.

(221)

Družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., je v odgovoru na drugo obvestilo podvomila o uporabi PSU-stroškov in dobičku družbe Sucroal S.A., pri čemer je trdila, da podatki družbe niso zanesljivi ter da je iz javno dostopnih virov (103) razvidna neobičajna rast v smislu dobička iz poslovanja (dobiček pred obrestmi in davki) in čistega dobička družbe Sucroal S.A.; zahtevala je tudi potrditev, ali so na PSU-stroške te družbe vplivale donacije poslovne skupine OAL, glavnega delničarja družbe Sucroal S.A., političnim strankam.

(222)

Komisija je svoje ugotovitve utemeljila na takoj dostopnih informacijah. Ker celotno finančno poročilo za družbo Sucroal S.A. ni javno ali takoj dostopno, je lahko Komisija razkrila le podatke iz izkaza poslovnega izida, kot jih je predložil organ Supersociedades (104). Poleg tega družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., ni predstavila nobenega drugega vira za podrobne in takoj dostopne finančne podatke za družbo Sucroal S.A. Sporočilo za javnost, ki ga je predložila družba Dongxiao Biotechnology Co., Ltd., prikazuje družbe poslovne skupine OAL, ki so donirale političnim strankam (105); na tem seznamu ni družbe Sucroal S.A. Argumenti proti uporabi takoj dostopnih finančnih podatkov družbe Sucroal S.A., kot so bili predstavljeni v drugem dopisu, so bili zato zavrnjeni.

(223)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(224)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje, ki jih je predložil vložnik, so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v Kolumbiji, kot je opisano v uvodni izjavi 188.

(225)

Ko so bili določeni neizkrivljeni proizvodni stroški, je Komisija uporabila stopnje za splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 218–220. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov družbe Sucroal S.A.

(226)

Komisija je nato neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje in amortizacijo, da bi dobila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(227)

Komisija je za proizvodne stroške, določene v prejšnji uvodni izjavi, uporabila PSU-stroške in dobiček družbe Sucroal S.A. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 15,4 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 18,3 %.

(228)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(229)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(230)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, rokovanja in natovarjanja, pakiranja ter bančne stroške in stroške kredita.

(231)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(232)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je bila najprej določena raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja se izračuna kot obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave.

(233)

Obseg izvoza je bil določen na podlagi podatkov v obrazcu za vzorčenje, kot so jih navedli nevzorčeni proizvajalci izvozniki, in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(234)

Raven sodelovanja se v tem primeru ni štela za visoko, saj je celotni izvoz vzorčenih in nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal 74,9 % celotnega uvoza v obdobju preiskave.

(235)

Na podlagi tega je bilo po mnenju Komisije primerno, da stopnjo dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na podlagi reprezentativnih prodajnih transakcij vzorčenega proizvajalca izvoznika z najvišjo ugotovljeno stopnjo dampinga. Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(236)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdeloval en proizvajalec. Ta predstavlja „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(237)

Ker so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni le od enega proizvajalca Unije, so podatki za analizo škode zaradi zaupnosti navedeni v razponih. Vendar indeksi temeljijo na dejanskih podatkih in ne na razponih.

(238)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je bila v razponu od 1 940 do 2 340 ton. Komisija je dejansko številko določila na podlagi preverjanja revidiranih poročil edinega znanega proizvajalca Unije, in sicer družbe Jungbunzlauer S.A. Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, ji glede na obstoj samo enega znanega proizvajalca Unije ni bilo treba uporabiti vzorčenja.

(239)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (i) preverjenih podatkov o prodaji edinega znanega proizvajalca Unije ter (ii) uvoza iz zadevne države in iz vseh drugih tretjih držav, zlasti iz Združenih držav.

(240)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(241)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije po močni rasti v letu 2021 in poznejšem zmanjšanju, ki ga je morda povzročilo kopičenje zalog zaradi strahu pred pomanjkanjem dobave zaradi COVID-19 ali nepričakovanega vedenja potrošnikov, v obravnavanem obdobju povečala za 10 %.

(242)

Ker eritritol trenutno spada pod oznako košarice KN 2905 49 00 za eritritol v čisti obliki in pod oznaki KN 2106 90 92 in 2106 90 98 za mešane proizvode, statističnih podatkov Eurostata o uvozu ni bilo mogoče oceniti. Namesto tega so statistični podatki o uvozu temeljili na podatkih ponudnikov specializiranih tržnih informacij iz kitajske in ameriške trgovinske statistike, na katere je pritožnik naročen.

(243)

Vira podatkov o kitajskem uvozu na zahtevo ponudnika podatkov ni bilo mogoče razkriti. Vendar je Komisija podatke, ki jih je predložil pritožnik, navzkrižno preverila z drugimi razpoložljivimi statističnimi viri (Eurostat in Surveillance) ter z vzorčenjem in izpolnjenimi vprašalniki sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(244)

Zbornica CCCMC je trdila, da je edini sprejemljiv pristop za analizo podatkov o uvozu (količina, vrednost) iz Kitajske, ki jo opravi Komisija, tisti, ki temelji na uradnih statističnih podatkih Eurostata z razčlenitvijo TARIC za trgovino z eritritolom.

(245)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile oznake TARIC za eritritol ustvarjene šele na dan začetka postopka. Zato podatkov o uvozu za obravnavano obdobje ni bilo mogoče pridobiti neposredno od Eurostata, kot je navedeno v uvodni izjavi 242. Trditev je bila zavrnjena.

(246)

Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo na trgu Unije (glej preglednico 2 zgoraj).

(247)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(248)

Iz preglednice 3 je razvidno, da se je v obravnavanem obdobju uvoz iz LRK v absolutnem smislu povečal za 3 508 ton ali 36 %. To je pomenilo povečanje skupnega tržnega deleža kitajskega uvoza v Unijo za 17 odstotnih točk v istem obdobju.

(249)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi specializiranih tržnih informacij, navedenih v uvodni izjavi 242. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK.

(250)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(251)

Povprečna cena kitajskega uvoza se je leta 2021 najprej povišala na 2 453 EUR/tono (s 1 856 EUR/tono leta 2020), nato se je leta 2022 znižala na 1 938 EUR/tono, v obdobju preiskave pa dodatno na 1 572 EUR/tono. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena kitajskega uvoza na enoto znižala za 15 %. Kot je prikazano v preglednici 8, so bile kitajske uvozne cene stalno nižje od prodajnih cen industrije Unije.

(252)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(253)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje znanega proizvajalca Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med [40,0 % in 60,0 %]. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno za 100 % uvoženih količin vzorčenih družb.

(254)

Komisija je upoštevala tudi druge cenovne učinke, zlasti obstoj znatnega oviranja dviga cen. Kot je navedeno v uvodni izjavi 277, so se od leta 2022 močno povečali proizvodni stroški industrije Unije na enoto, in sicer zaradi posrednih stroškov na enoto ter cen energije in surovin. Glede na to, da se je v istem obdobju cena uvoza iz LRK znatno znižala, industrija Unije ni mogla zvišati svoje prodajne cene, da bi pokrila svoje proizvodne stroške. To oviranje dviga cen nadalje potrjuje, da se je zaradi dampinškega uvoza iz LRK zmanjšala dobičkonosnost industrije Unije.

(255)

Zbornica CCCMC je v svojih pripombah v zvezi z znatno škodo trdila, da je trg Unije razdeljen na dva ločena dela, tj. trg eritritola za uporabo pri proizvodnji hrane ter trg eritritola za uporabo pri proizvodnji kozmetičnih izdelkov in farmacevtski proizvodnji. Trdila je tudi, da imata industrija Unije in ZDA izključni dostop do najdonosnejših kozmetičnih/farmacevtskih segmentov ter da bi jih bilo treba razlikovati in analizirati ločeno, pa tudi, da se prodaja industrije Unije kozmetični/farmacevtski industriji ne bi smela upoštevati v analizi celotne škode.

(256)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da industrija Unije ni imela nobene ekskluzivnosti pri oskrbi strank iz kozmetične in farmacevtske industrije. Vsaka družba, ki želi dati snov v promet v EU, lahko pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) vloži vlogo za registracijo te snovi.

(257)

Preiskava je tudi pokazala, da je eritritol za segment kozmetičnih/farmacevtskih izdelkov enak izdelek kot izdelek za segment živil, pri čemer mora prvi v primerjavi z drugim prestati le nekatere dodatne preskuse. Če se ti dodatni preskusi opravijo na eritritolu, primernem za živila, postane popolnoma zamenljiv z eritritolom, primernim za kozmetične/farmacevtske izdelke. Opozoriti je treba tudi, da je pomen segmenta kozmetičnih/farmacevtskih izdelkov zanemarljiv, saj predstavlja manj kot 4 % prodaje industrije Unije in manj kot 1 % potrošnje Unije. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(258)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(259)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Te kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe in izpolnjenega vprašalnika znanega proizvajalca Unije. Ker Komisija ni seznanjena z nobenim drugim proizvajalcem Unije, je bilo za oba sklopa podatkov ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(260)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(261)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(262)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(263)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije kljub rahlemu povečanju potrošnje Unije, kot je prikazano v preglednici 2, močno zmanjšal. Čeprav se je proizvodnja Unije v letu 2021 povečala in je tudi v letu 2022 ostala nad ravnjo iz leta 2020, se je nato v obdobju preiskave zmanjšala na samo 20 % ravni iz leta 2020. Industrija Unije ni mogla konkurirati dampinškemu uvozu iz LRK, katerega cene so bile od leta 2022 znatno nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije. Zato je morala prilagoditi proizvodnjo na zelo majhen obseg prodaje, kar je povzročilo skoraj popolno prekinitev proizvodnje.

(264)

Navedeni podatki o proizvodni zmogljivosti se nanašajo na nameščeno zmogljivost, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 60 %. To povečanje je odražalo pričakovanja industrije Unije glede nadaljnje rasti potrošnje Unije in proizvodnje s polno zmogljivostjo v letu 2021.

(265)

V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti najprej povečala v letu 2021, ko je zaradi močne rasti potrošnje Unije dosegla 100 %, nato pa se je močno zmanjšala in v obdobju preiskave znašala le 10 %. Razlog za to je bila skoraj popolna prekinitev proizvodnje v obdobju preiskave.

(266)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(267)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v letu 2021 najprej povečal, nato pa se je v letu 2022 vrnil na raven, primerljivo z letom 2020. V obdobju preiskave se je obseg prodaje znatno zmanjšal, kar je v obravnavanem obdobju pomenilo skupno 42-odstotno zmanjšanje.

(268)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije v smislu potrošnje Unije stalno zmanjševal, pri čemer je bilo to zmanjševanje v obdobju preiskave pospešeno, in sicer se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 45 %.

(269)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije močno zmanjšal. Industrija Unije je tako utrpela znatno izgubo tržnega deleža, in sicer za 13–16 odstotnih točk. Hkrati se je tržni delež uvoza iz zadevne države v istem obdobju povečal za 15–17 odstotnih točk.

(270)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(271)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Vendar je treba opozoriti, da se je znani proizvajalec Unije, čeprav je v obdobju preiskave zaradi zelo majhnega obsega prodaje, ki ga je povzročil dampinški uvoz, skoraj popolnoma ustavil proizvodnjo, odločil, da bo zaposlene začasno obdržal v pripravljenosti, namesto da bi jih odpustil. Če bi industrija Unije zaradi zmanjšanja proizvodnje zmanjšala število zaposlenih, bi bilo zmanjšanje zaposlenosti veliko večje.

(272)

Produktivnost v obravnavanem obdobju natančno sledi trendu, opaženemu pri proizvodnji: po povečanju v letu 2021 se je v letu 2022 zmanjšala, v obdobju preiskave pa je sledil padec. Odločitev znanega proizvajalca Unije, da kljub skoraj popolni prekinitvi proizvodnje ne bo odpuščal delavcev, vpliva na kazalnik, ugotovljen v obdobju preiskave.

(273)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(274)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(275)

Tehtane povprečne prodajne cene proizvajalca Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(276)

Prodajne cene so bile med letoma 2020 in 2021 precej stabilne, leta 2022 so se povečale za približno 20 %, nato pa so bile v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2022 spet precej stabilne. Razen v obdobju preiskave so bile prodajne cene v obravnavanem obdobju še naprej višje od proizvodnih stroškov na enoto.

(277)

Tudi proizvodni stroški na enoto so bili med letoma 2020 in 2021 še naprej precej stabilni, vendar so se v letu 2022 povečali precej bolj (za 53 %) kot prodajne cene. V obdobju preiskave je bilo ugotovljeno nadaljnje zelo veliko povečanje, v katerem se je odražalo veliko povečanje posrednih stroškov (splošnih stroškov proizvodnje) na enoto po odločitvi znanega proizvajalca Unije, da zaposlene začasno obdrži v pripravljenosti, namesto da bi jih odpustil, ko je skoraj popolnoma prekinil proizvodnjo, kot je navedeno v uvodni izjavi 271. Med drugimi temeljnimi dejavniki povečanja proizvodnih stroškov na enoto v zadnjih dveh obdobjih obravnavanega obdobja je bilo zvišanje cen energije in surovin, kot so glukoza in kemikalije.

(278)

Stroški dela znanega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(279)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 6 %. To zvišanje je bilo nekoliko izrazitejše do leta 2022, vendar so se plače v obdobju preiskave nekoliko znižale, verjetno zaradi nižjih plačil v okviru skoraj popolnoma prekinjene proizvodnje.

(280)

Ravni zalog znanega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(281)

Raven zalog je bila v letu 2021 (za 34 %) in letu 2022 (za 75 %) znatno višja kot v letu 2020. Kot je navedeno v uvodni izjavi 263, je znani proizvajalec Unije v obdobju preiskave skoraj v celoti prekinil proizvodnjo in zelo majhen obseg prodaje zagotovil z zmanjšanjem zalog, ki so se v primerjavi z letom 2022 prepolovile in dosegle za 12 % nižjo raven kot v letu 2020.

(282)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb znanega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(283)

Komisija je dobičkonosnost znanega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost je bila v prvih dveh letih obravnavanega obdobja na zelo zdravi ravni, vendar se je od leta 2022 znatno zmanjšala, v obdobju preiskave pa se je zaradi nadaljnjega povečevanja dampinškega uvoza in nižjih cen spremenila v zelo visoke izgube, kar je povzročilo izgubo prodaje in skoraj popolno prekinitev proizvodnje.

(284)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je sledil podobnemu vzorcu kot dobičkonosnost v obravnavanem obdobju, zlasti močnemu zmanjšanju v letu 2022 in znatni negativni vrednosti v obdobju preiskave.

(285)

Medtem ko so se naložbe v letu 2021 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšale, se je potrošnja Unije povečala za 39 % (glej preglednico 2). Ta močna rast povpraševanja je industrijo Unije spodbudila, da je sprejela odločitev o naložbah v povečanje proizvodne zmogljivosti, kar je v letu 2022 pomenilo zelo visoko raven naložb. Vendar je do takrat, ko je bila na voljo povečana proizvodna zmogljivost, dampinški uvoz že začel negativno vplivati na prodajo in proizvodnjo industrije Unije, kar pomeni, da te naložbe niso bile nikoli v celoti uporabljene. V obdobju preiskave so se naložbe ponovno znatno zmanjšale.

(286)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V skladu z dobičkonosnostjo je bila v letih 2020 in 2021 na zdravi ravni in naraščala, vendar se je v letu 2022 močno zmanjšala in v obdobju preiskave dosegla znatno negativno raven.

(287)

Zmožnost znanega proizvajalca Unije za zbiranje kapitala je bila resno ovirana, saj sta njegov denarni tok in dobičkonosnost v obdobju preiskave po skoraj popolni prekinitvi proizvodnje dosegla znatno negativno raven.

(288)

Industrija Unije je bila na začetku obravnavanega obdobja uspešna, pri čemer so bili kazalniki škode na splošno na zdravi ravni, v letih 2020 in 2021 pa se je njihova vrednost povečevala. Imela je visoko raven dobičkonosnosti zaradi naraščajočega povpraševanja, na katero se je odzvala z znatnimi naložbami za povečanje proizvodne zmogljivosti.

(289)

Vendar so se razmere na trgu industrije Unije v letu 2022 močno poslabšale, pri čemer se je prejšnji pozitivni trend pri praktično vseh kazalnikih škode izrazito obrnil. Ta preobrat se je v obdobju preiskave še okrepil, ko je več kazalnikov škode (zlasti dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb) doseglo znatno negativno raven.

(290)

Industrija Unije se je soočala z naraščajočimi stroški proizvodnje, ki jih zaradi nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi uvoza iz LRK ni mogla prenesti v obliki zvišanja cen. Proti koncu leta 2022 je začela izgubljati obseg prodaje, kar se je odražalo tudi v 45-odstotni izgubi tržnega deleža v obravnavanem obdobju. Zaradi tega je morala zmanjšati in nazadnje skoraj popolnoma prekiniti proizvodnjo.

(291)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 36 %, pri čemer se je tržni delež tega uvoza povečal za 17 odstotnih točk. Cene uvoza iz LRK so se v letu 2021 najprej zvišale za 32 %, verjetno zaradi ozkih grl v dobavi in prevozu med pandemijo COVID-19 in kmalu po njej. Vendar so se v letu 2022 cene uvoza iz LRK vrnile na raven, ki je bila blizu ravni iz leta 2020, v obdobju preiskave pa so se še naprej zniževale in bile za 15 % nižje kot v letu 2020. Zaradi nizkih cen kitajskega uvoza industrija Unije ni mogla prodajati nad svojimi proizvodnimi stroški (ki so se povečali zaradi višjih cen surovin in energije), kar je povzročilo izgube in skoraj popolno prekinitev proizvodnje v obdobju preiskave.

(292)

Edini kazalniki škode, ki se v obravnavanem obdobju niso bistveno poslabšali, so proizvodna zmogljivost, prodajne cene industrije Unije in stroški dela. Vendar so v tem odraženi osnovni dejavniki, ki dejansko še bolj poudarjajo dramatično sliko škode, zlasti dokončanje predhodno začete širitve zmogljivosti v trenutku, ko je bila proizvodnja skoraj popolnoma prekinjena, znatno povečanje proizvodnih stroškov in odločitev, da se zaposleni začasno zadržijo na čakanju, namesto da bi jih odpustili.

(293)

Skratka, 36-odstotno povečanje uvoza iz LRK po cenah, ki so se v obravnavanem obdobju znižale za 15 % in so znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, je sovpadalo z dramatičnim preobratom v uspešnosti industrije Unije pri vseh kazalnikih škode, kar je povzročilo znatne izgube in skoraj popolno prekinitev proizvodnje v obdobju preiskave.

(294)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(295)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna grožnja škode zaradi drugih dejavnikov, ki niso dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije ter povečanje stroškov surovin in povišanje cen energije.

(296)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 248, se je obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK povečal za 36 %, kar pomeni, da se je tržni delež kitajskega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za 17 odstotnih točk. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 267 in 268, se je obseg prodaje industrije Unije v istem obdobju zmanjšal za 42 %, njen tržni delež pa za 45 %. To se je zgodilo v razmerah, ko je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju nihala in se na splošno povečala za 10 %.

(297)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 253, je kitajski uvoz znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, nelojalno nižanje prodajnih cen pa se je v obravnavanem obdobju še povečalo, zaradi česar se je položaj industrije Unije vse bolj slabšal. Kitajski uvoz je povzročil tudi oviranje dviga cen v obdobju preiskave, ko industrija Unije zaradi pritiska dampinškega uvoza ni mogla prodajati nad svojimi stroški.

(298)

Komisija je zato sklenila, da je znatno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so znatno nelojalno nižale cene industrije Unije, povzročilo znatno škodo industriji Unije.

(299)

Komisija je tudi proučila, ali lahko drugi znani dejavniki, posamično ali skupaj, prekinejo vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in znatno škodo, za katero je bilo začasno ugotovljeno, da obstaja, tako da taka zveza ne bi bila več resnična in bistvena.

(300)

Edina druga tretja država, iz katere se zadevni izdelek uvaža, so Združene države Amerike (ZDA). Obseg uvoza iz ZDA se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(301)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 248, se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečal za 36 %. Nasprotno se je obseg uvoza iz ZDA zmanjšal za 55 %, njegov tržni delež pa je v obdobju preiskave znašal le 1 % do 2 %.

(302)

Poleg tega so bile cene uvoza iz ZDA znatno višje od cen uvoza iz LRK in tudi nekoliko višje od cen industrije Unije.

(303)

Zato je Komisija začasno sklenila, da je bil poleg dejstva, da ta uvoz ni bil izveden po cenah, nižjih od cen industrije Unije, obseg uvoza tako majhen, da ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(304)

Obseg izvoza znanega proizvajalca Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(305)

Obseg izvoza industrije Unije je bil večji od domače prodaje in je sledil podobnemu trendu kot prodaja v Uniji, vendar se je v obdobju preiskave še bolj zmanjšal. Združene države so bile daleč najpomembnejši izvozni trg industrije Unije, glavni razlog za zmanjšanje izvoza pa je bilo povečanje uvoza iz LRK v Združene države. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se kitajski izvoz na trge tretjih držav, vključno z Združenimi državami, prav tako prodaja pod normalno vrednostjo. Industrija Unije torej ni mogla konkurirati takšni prodaji na trgu Združenih držav. Tudi povprečna prodajna cena za izvoz je sledila podobnemu trendu kot domača prodaja, pri čemer se je zaradi višjih proizvodnih stroškov zvišala.

(306)

Izguba obsega izvoza je negativno vplivala na obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalca Unije, kar je dodatno prispevalo k znatnemu povečanju njegovih fiksnih stroškov na proizvedeno enoto. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 324, je bilo to upoštevano pri določitvi ciljne cene in s tem stopnje škode.

(307)

Zato je Komisija začasno sklenila, da izvoz industrije Unije ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in ugotovljeno znatno škodo.

(308)

Zbornica CCCMC je trdila, da so neobičajno visoke cene energije v EU in motnje pri dobavi koruze po konkurenčnih cenah iz Ukrajine dejavnika, ki vplivata na uspešnost industrije Unije.

(309)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 277, so se proizvodni stroški industrije Unije povečali zaradi zvišanja cen energije in surovin, kot so glikoza in kemikalije. Industrija Unije je lahko do leta 2022 zaradi povečanja proizvodnih stroškov do neke mere zvišala svoje cene. Vendar v obdobju preiskave to zaradi vse nižjih cen uvoza iz LRK, kot je navedeno v uvodni izjavi 248, ni bilo več mogoče. V tem okviru bi morala industrija Unije, da bi lahko še naprej prodajala, znižati svoje prodajne cene pod proizvodne stroške. Zato povečanje stroškov ni zmanjšalo vzročne zveze.

(310)

Zbornica CCCMC je trdila, da sta širša konkurenca na trgu sladil Unije in neugodna znanstvena objava (106) dejavnika, ki bi ju bilo treba oceniti v analizi vzročne zveze v postopku.

(311)

Dejavniki, ki jih je predlagala zbornica CCCMC, bi bili pomembni, če bi povzročili zmanjšanje povpraševanja po izdelku v preiskavi. Kot pa je prikazano v preglednici 2, se je povpraševanje v obravnavanem obdobju povečalo, pri čemer ni bilo drugih znakov, da bi ta dva dejavnika negativno vplivala na položaj industrije Unije.

(312)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 289 in 290, se je od leta 2022 prejšnja dobra uspešnost industrije Unije dramatično spremenila, kot je razvidno iz praktično vseh kazalnikov škode, ki so se v obdobju preiskave še okrepili, ko je več kazalnikov škode (zlasti dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb) doseglo precej negativno raven.

(313)

To je sovpadalo z znatnim povečanjem uvoza iz LRK po cenah, ki so se v obravnavanem obdobju znižale za 20 % in znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Tudi kitajski uvoz je v obdobju preiskave oviral dvig cen industrije Unije.

(314)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Vendar je bil učinek teh dejavnikov na negativni razvoj industrije Unije le omejen, če je sploh obstajal.

(315)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda se zlasti kaže kot zmanjšanje prodaje, dobička, proizvodnje, tržnega deleža, produktivnosti, donosnosti naložb in izkoriščenosti zmogljivosti.

(316)

V tej zadevi je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(317)

Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe.

(318)

Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od njihove stopnje škode.

(319)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe.

(320)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz LRK, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih razmerah. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(321)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Komisija je menila, da bi bila kombinacija dobička iz let 2020 in 2021 ustrezen ciljni dobiček, saj uvoz iz zadevne države še ni vplival na dobičkonosnost industrije EU. Taka stopnja dobička je bila določena na 15,5 %.

(322)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze o tem, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila tako, da jih je primerjala z objavljenimi računovodskimi izkazi družbe iz istega segmenta, tj. družbe, ki se ukvarja s proizvodnjo mlečne kisline iz fermentiranega sladkorja. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve predstavnikov industrije EU dejansko utemeljene. Da bi se to odrazilo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot so jih navedli predstavniki industrije Unije in ki jih je sama preverila, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala 0,53 %.

(323)

Ta delež v višini 0,53 % je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 15,5 % iz uvodne izjave 321, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini 16,03 %.

(324)

Proizvajalec Unije v obdobju preiskave ni proizvajal znatnih količin zadevnega izdelka. Zato se je štelo, da njegovi proizvodni stroški niso primerni za določitev ciljne cene. Na te stroške je vplivalo znatno povečanje fiksnih stroškov na enoto, ki so ga povzročile izgube količin prodaje (na domačem in izvoznem trgu), kar je pomenilo tudi izgube količin proizvodnje. Ker je bila prodaja tega proizvajalca večinoma izvedena iz zalog, proizvedenih leta 2022, se je štelo, da so za to preiskavo primerni stroški proizvodnje v navedenem letu (prilagojeni na indeks inflacije septembra 2023 za Francijo) (107).

(325)

Na podlagi tega je neškodljiva tehtana povprečna cena v razponu med 3 200 do 3 700 EUR na tono, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene 16,03-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške edinega proizvajalca Unije v obdobju preiskave.

(326)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2).

(327)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov določila dodatne prihodnje stroške v razponu od 30 do 35 EUR na tono. Ti stroški so bili prišteti neškodljivi ceni iz uvodne izjave 325.

(328)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo tehtano povprečno ceno v razponu od 3 230 do 3 735 EUR na tono za podobni izdelek industrije Unije, tako da je zgoraj navedeno ciljno stopnjo dobička (glej uvodno izjavo 323) uporabila za proizvodne stroške edinega proizvajalca Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 324, in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d).

(329)

Nato je določila stopnjo škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je proizvajalec Unije na trgu Unije prodajal v obdobju preiskave. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(330)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej oddelek 3.3 zgoraj).

(331)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(332)

Ker se je Komisija odločila v tej fazi uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije.

(333)

Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(334)

Edini proizvajalec eritritola v Uniji je vložil pritožbo (glej uvodno izjavo 2), v celoti sodeloval v preiskavi in izrazil interes za uvedbo ukrepov.

(335)

Preiskava je pokazala, da je proizvajalec Unije zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države utrpel znatno škodo. S tem uvozom so bile znatno nelojalno znižane cene proizvajalca Unije in je bil vsekakor znatno oviran dvig cen, kot je bilo dokazano z ugotovljenim nelojalnim znižanjem prodajnih cen, ter je bila proti koncu obravnavanega obdobja in v obdobju preiskave povzročena znatna izguba tržnega deleža in dobička, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 258 do 315.

(336)

Uvedba ukrepov bi verjetno preprečila nadaljnje povečanje uvoza iz LRK po zelo nizkih cenah. Brez ukrepov bodo kitajski proizvajalci zadevni izdelek na trg Unije še naprej izvažali po dampinški ceni, kar bo industriji Unije preprečevalo, da bi spet začela polno proizvodnjo, prodajala po ustrezni ceni in ustvarjala zadosten dobiček, zato bodo s tem industriji Unije povzročali nadaljnjo znatno škodo.

(337)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba ukrepov proti LRK v interesu industrije Unije.

(338)

Komisija z namenskim vprašalnikom ni prejela odgovorov od uvoznikov Unije.

(339)

Komisija je zato sklenila, da je malo verjetno, da bi uvedba protidampinških dajatev na eritritol s poreklom iz LRK trajno vplivala na dobičkonosnost uvoznikov.

(340)

Dva uporabnika sta se javila v preiskavi in predložila izpolnjen vprašalnik.

(341)

Vendar sta uporabnika v zvezi s svojimi stališči o uvedbi protidampinških ukrepov in o tem, ali bi bilo mogoče zvišanje cene eritritola prenesti na njune stranke, predložila pripombe le v zaupni različici svojih odgovorov. Komisija zato ne more podati podrobne presoje teh stališč.

(342)

Za zadevna uporabnika uvoz eritritola iz LRK predstavlja od 3 % do 11 % vrednosti z vidika skupnih stroškov prodanega blaga. Za druge vrste uporabnikov bi bil ta odstotek nižji. Opozoriti je treba tudi, da je bilo leto 2021 v Uniji rekordno za potrošnjo eritritola in uvoz iz LRK v absolutnem smislu, čeprav so bile uvozne cene iz LRK za 56 % višje kot v obdobju preiskave (glej preglednico 4). Glede na to višje cene uporabnikov ali končnih potrošnikov niso odvrnile od potrošnje eritritola.

(343)

Zato se ne pričakuje, da bi ukrepi za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije znatno negativno vplivali na uporabnike ali potrošnike. Šteje se, da zadevni uporabniki ne bi nasprotovali takšnim ukrepom za ponovno vzpostavitev zdrave konkurence med proizvajalci Unije in proizvajalci iz tretjih držav.

(344)

Glede na navedeno je začasno sklenjeno, da uvedba kakršnih koli protidampinških ukrepov verjetno ne more resno vplivati na položaj uporabnikov.

(345)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da na tej stopnji preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz eritritola s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije.

(346)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(347)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz eritritola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(348)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(349)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti.

(350)

Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe ali v Prilogi, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(351)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(352)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(353)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(354)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(355)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti.

(356)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(357)

Komisija je v skladu s členom 19(a) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(358)

Pripombe sta predložila pritožnik in en proizvajalec izvoznik. Pripombe pritožnika se niso nanašale na točnost izračunov. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila pri prilagoditvi normalne vrednosti zaradi razlik v posredni obdavčitvi storjena pisna pomota. Komisija je na podlagi te pripombe popravila pisne pomote v izračunih stopenj dampinga za vse tri vzorčene proizvajalce izvoznike.

(359)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo v trgovinskih postopkih.

(360)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –