(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. novembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. oktobra 2023 vložilo združenje Europacable (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije kablov iz optičnih vlaken v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe v obdobju predhodnega razkritja registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz člena 10(4), točka (c) ali (d), niso izpolnjene. Kot je navedeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave (tj. od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023), obstaja nadaljnja znatna rast uvoza.

(4)

Vendar, kot je razvidno iz preglednice 1, je analiza Komisije v tem primeru pokazala, da pri primerjavi mesečnega povprečja uvoza od začetka preiskave naprej (tj. od decembra 2023 do aprila 2024) z mesečnim povprečjem v obdobju preiskave in mesečnim povprečjem istih mesecev v obdobju preiskave na podlagi statističnih podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance ni prišlo do povečanja uvoza. Zato pravni pogoj iz člena 10(4), točka (d), ni izpolnjen. Komisija se je zato odločila, da uvoza kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije ne bo registrirala.

Preglednica 1

Uvoz iz Indije v obdobju preiskave po začetku (v km kabla)  (3)

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in indijske organe, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Komisija je prejela pripombe glede začetka preiskave od proizvajalcev izvoznikov Birla Cable Ltd (v nadaljnjem besedilu: izvoznik Birla), HFCL Limited (v nadaljnjem besedilu: izvoznik HFCL), Sterlite Technologies Limited (v nadaljnjem besedilu: izvoznik STL) in pritožnika.

(8)

Proizvajalca izvoznika HFCL in STL sta trdila, da pritožnik ni predložil nobenega smiselnega nezaupnega povzetka izračunov stopnje dampinga, normalne vrednosti, nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen, ter zahtevala dostop do potrebnih informacij. Izvoznik HFCL je zahteval tudi razkritje smiselnega nezaupnega povzetka informacij, ki jih je predložil pritožnik v zvezi z oblikovanjem cen indijskih proizvajalcev izvoznikov v razpisnih postopkih v EU. Nadalje je izvoznik HFCL trdil, da povzetki v zvezi z razpisnimi postopki v več državah članicah in cenovno ponudbo indijskega proizvajalca na promptnem trgu niso smiselni.

(9)

Komisija je trditve ocenila, vendar je v zvezi z izračuni stopnje dampinga in normalne vrednosti menila, da nezaupna različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na vpogled v spisu, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke zaupnih podatkov, ki so zainteresiranim stranem omogočali, da ustrezno uveljavljajo pravico do obrambe. Zlasti je nezaupni povzetek vseboval informacije o virih (izvozne cene kablov, ki vsebujejo 24 in 48 vlaken – najbolj reprezentativni vrsti kablov iz optičnih vlaken –, na podlagi razpisov, ki so potekali v treh državah članicah EU) in stopnjah dampinga za dve najbolj reprezentativni vrsti kablov iz optičnih vlaken (in povprečno stopnjo dampinga za obe vrsti). Te trditve so bile zato zavrnjene.

(10)

Komisija je na podlagi trditev izvoznikov STL in HFCL ponovno ocenila povzetke izračunov nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen ter zbirne podatke o številkah pritožnika, ki so na voljo v odprtem spisu, ter se odločila, da od pritožnikov zahteva dodatne podrobnosti za odprto različico pritožbe. Te dodatne informacije, ki niso zaupne narave, so bile dodane v spis.

(11)

Kar zadeva trditev v zvezi z razpisi, se je Komisija odločila, da zavrne trditev zaradi zaupne narave informacij (občutljive priloge vsebujejo specifične ponudbe cen, pogajanja in konkretne informacije o ponudbah – nezaupni povzetki, ki jih je predložil pritožnik, so se šteli za primerne).

(12)

Proizvajalec izvoznik Birla je trdil, da pritožba temelji na zastarelih podatkih, saj je bila vložena šele oktobra 2023, tj. več kot šest mesecev po koncu obdobja preiskave, uporabljenega za pritožbo (tj. 31. marec 2023).

(13)

Pritožba je bila Komisiji predložena 2. oktobra 2023, v skladu s členom 5(1) osnovne uredbe pa se je štelo, da je bila vložena prvi delovni dan po tem, ko jo je Komisija prejela, tj. 3. oktobra 2023. V osnovni uredbi ni nobene pravne obveznosti, da pritožba ne sme vsebovati podatkov, starejših od šestih mesecev pred vložitvijo pritožbe. Vendar Komisija kot vodilo (4) uporablja čas, naveden v osnovni uredbi, vključno s členom 6(1), da zagotovi čim aktualnejše podatke v pritožbah. Tudi če se v fazi začetka preiskave uporabi člen 6(1), ta člen predvideva nekaj prožnosti, saj določa, da „se določi obdobje preiskave, ki v primeru dampinga običajno pokriva obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka“. Trditev izvoznika Birla je brez pravne podlage in je bila zato zavrnjena.

(14)

Izvoznik HFCL je opozoril na razliko med podatki, ki jih zajema pritožba (tj. od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023), in obdobjem preiskave (tj. od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023) ter zahteval, da se pritožba posodobi s podatki, ki se nanašajo na obdobje preiskave. Trdil je, da zainteresirane strani ne bi mogle predložiti smiselnih pripomb v zvezi s škodljivim položajem industrije Unije v obdobju preiskave, če taki podatki niso predloženi. Izvoznik HFCL je zlasti opozoril na domnevno zahtevo Komisije, naj zainteresirane strani predložijo svoja stališča o škodi za industrijo Unije. Trdil je, da je bila zainteresiranim stranem tako odvzeta legitimna pravica do obrambe in dolžnega postopanja.

(15)

Združenje Europacable je trdilo, da izvoznik HFCL ni predložil pravne podlage, s katero bi podprl svojo trditev. Opozorilo je, da se obdobje preiskave, uporabljeno za namene pritožbe, nujno razlikuje od obdobja, uporabljenega v samem postopku, saj med vložitvijo pritožbe in začetkom preiskave preteče nekaj časa.

(16)

Komisija se je na podlagi informacij iz pritožbe odločila, da začne to preiskavo. Zato dejstvo, da se obdobje preiskave, ki ga zajema pritožba, razlikuje od obdobja preiskave, zainteresiranim stranem ne preprečuje, da predložijo smiselne pripombe o pritožbi in začetku preiskave. Pritožba se je štela za popolno, kar zadeva obvezne zahteve v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija v obvestilu o začetku pozvala strani, naj sodelujejo z izpolnitvijo obrazca za vzorčenje (točka 5.3.1.(a) obvestila o začetku), predložijo pripombe o začetku ali pritožbi (točka 5.2 obvestila o začetku) in predložijo informacije v zvezi z oceno interesa Unije (točka 5.5 obvestila o začetku), in zagotovila možnost pripomb na predložitve drugih strani. Podrobne ugotovitve v zvezi z obdobjem preiskave se zainteresiranim stranem razkrijejo pozneje, v tisti fazi preiskave pa imajo možnost predložiti pripombe. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(17)

Izvozniki STL, HFCL in Birla so trdili, da podatki o uvozu v pritožbi niso bili točni, saj so temeljili na celotni oznaki KN 8544 70 00, ki je širša od izdelka v preiskavi, in ne na oznaki TARIC 8544700010, ustvarjeni v prejšnji preiskavi v zvezi z uvozom kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske (5) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi s Kitajsko), ki vključuje le zadevni izdelek. Te družbe so izpodbijale tudi prilagoditve statističnih podatkov o uvozu na podlagi oznake KN, pri čemer je bil dodan uvoz kablov iz optičnih vlaken, ki je bil domnevno napačno deklariran kot optična vlakna pod oznako blaga 9001 10. Te strani so trdile, da niso bili predloženi nobeni dokazi o napačnih deklaracijah. Vse te strani so poudarile, da se oznaka blaga 9001 10 nanaša na kable iz optičnih vlaken, ki niso izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kot so odločila indijska sodišča, in zato niso del obsega preiskave. Izvoznik STL je trdil tudi, da je uvoz kablov iz optičnih vlaken iz drugih tretjih držav lahko napačno deklariran kot optična vlakna pod oznako blaga 9001 10, kar v pritožbi ni bilo upoštevano. Zato je trdil, da so bili podatki o uvozu v pritožbi precenjeni.

(18)

Metodologija, utemeljitev in viri za prilagoditve za oceno obsega uvoza kablov iz optičnih vlaken iz Indije so bili podrobno pojasnjeni v pritožbi in se štejejo za zadostno podprte z dokazi v smislu člena 5(2) osnovne uredbe. V pritožbi je opisano in dokazano, zakaj so statistični podatki pod oznako KN 8544 70 00 v konkretnem primeru Indije bolj smiselni, zakaj so bile kljub temu potrebne prilagoditve teh podatkov in na kakšni podlagi so bile take prilagoditve izvedene. Pritožnik trdi zlasti, da je uporaba oznake TARIC boljša za Kitajsko, ki proizvaja in v Unijo izvaža ne le zadevni izdelek, temveč tudi podvodne in multimodalne kable, ne pa tudi za Indijo. Pritožnik pojasnjuje, da Indija ne proizvaja podvodnih kablov in proizvaja zanemarljivo količino multimodalnih kablov, ter navaja dokaze, da skoraj ves obseg uvoza kablov iz optičnih vlaken iz Indije, ki se uvrščajo pod oznako KN 8544 70 00, predstavlja zadevni izdelek. Komisija je pregledala dokaze, predložene v pritožbi, in menila, da je uporaba oznake KN 8544 70 00 primerna. V zvezi z uporabo oznake blaga 9001 10, ki zajema samo optična vlakna in ne kablov iz optičnih vlaken, je Komisija menila, da so ustrezni tudi dokazi, ki jih je predložil pritožnik (dopis, v katerem indijski proizvajalci navajajo, da se kabli iz optičnih vlaken v EU uvažajo pod oznako HS 9001 10, v skladu z indijskimi „carinskimi smernicami“, ki se uporabljajo tudi za izvoz v druge izvozne regije). Dejstvo, da se po navedbah indijskih sodišč oznaka KN 9001 10 00 nanaša na kable iz optičnih vlaken, ki niso izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, ni relevantno, saj je obravnavani izdelek vedno oplaščen in se zato uvršča pod drugo oznako KN, in sicer oznako KN 8544 70 00.

(19)

Proizvajalci izvozniki poleg tega niso predložili nobenih dokazov, da so ocene pritožnika nerazumne ali vsebinsko napačne. Nazadnje ni bilo nobenih znakov in pritožnik ni imel na voljo dokazov, da je bil uvoz iz drugih tretjih držav napačno deklariran pod oznako blaga 9001 10 in da bi bilo treba statistične podatke o uvozu iz teh držav zato ustrezno prilagoditi. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(20)

Izvoznik HFCL je trdil, da stopnje dampinga v pritožbi ni mogoče šteti za reprezentativno, saj je bila izračunana na podlagi cen samo nekaterih vrst kablov iz optičnih vlaken (ki vsebujejo 24 in 48 vlaken), ki niso predstavljale pomembnega dela indijskega izvoza. Izvoznik HFCL je nadalje trdil, da ni bil predložen noben dokaz, da so modeli, na katerih je temeljila normalna vrednost, enaki tistim, uporabljenim za določitev izvozne cene. Nazadnje je trdil, da obstajajo številne značilnosti, ki lahko vplivajo na stroške in cene ter lahko povečajo stopnjo dampinga, če niso ustrezno upoštevane.

(21)

V skladu s členom 5(2) osnovne uredbe bi morala pritožba vsebovati pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne dokaze. Zaradi zaupne narave stroškov in cen pritožnik ni mogel imeti dostopa do zelo podrobnih informacij v zvezi s tem in mu zato takih informacij ni bilo treba predložiti. Štelo se je, da so bili predloženi dokazi v zvezi z normalno vrednostjo in izvozno ceno zadostni in dovolj reprezentativni, da upravičijo začetek preiskave. Trditev je bila zato zavrnjena.

(22)

Izvozniki Birla, HFCL in STL so trdili, da v pritožbi niso bili predloženi dokazi v zvezi z izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Poleg tega je izvoznik Birla trdil, da uporabljene cene niso reprezentativne za indijske proizvajalce ali industrijo Unije, izvoznik STL pa je trdil, da ne zajemajo celotnega obsega izdelka v preiskavi, temveč le njegov del. V zvezi s tem so vrste kablov iz optičnih vlaken, obravnavane v pritožbi (kabli s 24 in 48 vlakni za izračun dampinga ter z 12, 24, 48 in 72 vlakni za izračun nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen), tiste vrste, ki se najpogosteje prodajajo na trgu EU in za katere so pritožniki lahko zbrali dokaze v zvezi s cenami uvoza iz Indije. Izvoznik Birla je trdil, da je analiza uvoznih cen, ki so jo opravili pritožniki, pomanjkljiva in da trendi uvoza, kot so prikazani v pritožbi, v nobenem primeru niso pokazali domnevnega pritiska na cene na trgu Unije. Izvoznik Birla je trdil tudi, da bi bilo treba izvesti ločeno analizo trga razpisov in promptnega trga, izvoznik STL pa je nadalje trdil, da se ciljni dobiček, ugotovljen med preiskavo kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske, ne bi smel upoštevati pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen v sedanji preiskavi.

(23)

Kot je navedeno zgoraj, je pritožnik v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe dolžan predložiti le dokaze, ki so mu dostopni pod razumnimi pogoji. Zato v pritožbo ni treba vključiti podatkov za vse vrste izdelkov ali zagotoviti analize po segmentih trga, zlasti kadar so taki podatki zaupni in/ali niso javno dostopni. Komisija je zato menila, da dokazi, predloženi v zvezi z izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, izpolnjujejo prag iz člena 5(2) osnovne uredbe. Nazadnje se je ciljni dobiček, ki je bil v pritožbi uporabljen za izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, štel za razumnega, izvoznik STL pa v tej fazi postopka tudi ni mogel predložiti prepričljivih dokazov, ki bi kazali, da je bila njegova stopnja bistveno nepravilna ali napačna. Zato so bile vse trditve v zvezi z izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen zavrnjene.

(24)

Izvoznik STL, ki se je skliceval na javno dostopna letna/vmesna poročila družb Prysmian Group, Acome, Hextronic in Tratos, je trdil, da industrija Unije ni utrpela znatne škode, temveč je zdrava in uspešna.

(25)

Dokazi v pritožbi v zvezi s škodo so se nanašali samo na razvoj kazalnikov škode za dejavnost na področju kablov iz optičnih vlaken in se zato štejejo za ustreznejše od javno dostopnih informacij, ki se nanašajo na družbe na ravni skupine. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(26)

Izvozniki Birla, HFCL in STL se niso strinjali z analizo več kazalnikov škode, opisanih v pritožbi, in so trdili, da njihov razvoj ne kaže na škodljiv položaj. Trdili so tudi, da so bili podatki pritožnikov pomešani s podatki vseh proizvajalcev kablov iz optičnih vlaken v Uniji in da so se zato uporabljali selektivno. Izvoznika STL in HFCL sta trdila, da so zlasti podatki o proizvodnji, prodaji, tržnem deležu, proizvodni zmogljivosti in stopnji izkoriščenosti zmogljivosti kazali na pozitivne trende, zato ni bilo razvidno, da bi prišlo do znatne škode. Izvoznik STL je trdil, da so imeli pritožniki zdravo dobičkonosnost, vsakršen negativen učinek pa je bil posledica drastičnega povečanja naložb, zmogljivosti in kopičenja zalog.

(27)

Na splošno je trend kazalnikov škode v pritožbi pokazal, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Tržni delež se je med letoma 2019 in 2022 zmanjšal in čeprav se je v obdobju preiskave pritožbe ponovno povečal, je ostal pod ravnmi iz leta 2019. Enako velja za prodajne cene industrije Unije, ki so se zniževale, razen v obdobju preiskave iz pritožbe, ko so se sicer zvišale, vendar so večinoma ostale nižje od prodajnih cen v letu 2019. Proizvodni stroški so se sicer znižali, vendar počasneje kot prodajne cene, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije. Dejstvo, da so drugi kazalniki škode, kot so obseg prodaje, obseg proizvodnje in naložbe, pokazali pozitiven trend, je treba obravnavati v splošnem gospodarskem kontekstu in ga uravnotežiti z vzporednim razvojem potrošnje Unije, ki se je povečala bolj kot obseg prodaje industrije Unije. Ta pozitivni razvoj sam po sebi ne pomeni, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Dejstvo, da se je dobičkonosnost ob koncu obdobja preiskave pritožbe povečala, ni nezdružljivo z izrazito negativnim razvojem od leta 2019 naprej in s tem, da industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen v skladu s povečanjem svojih stroškov. Komisija je menila, da je pritožnik predložil zadostne dokaze o tem, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Trditve v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(28)

V zvezi s trditvijo, da so bili podatki o kazalnikih škode predloženi selektivno, Komisija ugotavlja, da je pritožnik podatke za makroekonomske kazalnike (kot so obseg prodaje, obseg proizvodnje in tržni delež) določil na podlagi informacij, ki se nanašajo na vse proizvajalce Unije, podatki za mikroekonomske kazalnike (kot so dobičkonosnost in prodajne cene) pa so bili predloženi na podlagi podatkov, ki se nanašajo na pritožnike. Gre za enako metodologijo, ki jo Komisija uporablja v preiskavah, pri katerih se uporablja vzorčenje, zato se je štela za legitimno in razumno. Zato ni mogoče trditi, da so bili taki podatki uporabljeni selektivno, in je bila ta trditev zavrnjena. Poleg tega je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 10, v spis, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, dodala odprto različico, v kateri je predložila zbirne podatke o številkah pritožnika.

(29)

Izvozniki Birla, HFCL in STL so trdili, da v pritožbi ni bila ugotovljena vzročna zveza med indijskim uvozom in domnevno škodo, povzročeno proizvajalcem Unije. Trdili so, da pritožnik ni dokazal povezave med uvozom kablov iz optičnih vlaken iz Indije in znatno škodo ter da ni v zadostni meri upošteval drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(30)

Izvoznik STL je trdil, da je bila analiza vzročnosti pomanjkljiva, ker je temeljila na nepravilnem obsegu uvoza. Poleg tega je trdil, da obsega uvoza in tržnega deleža iz Indije ni mogoče obravnavati ločeno, temveč ga je treba obravnavati v širšem okviru dinamike celotnega trga. Izvoznik Birla je trdil, da povečanje uvoza iz Indije ni škodovalo proizvajalcem Unije in da se je tržni delež proizvajalcev Unije razvijal večinoma v skladu s tržnim deležem uvoza iz drugih držav. Nadalje je trdil, da ni bilo dokazanega nelojalnega nižanja prodajnih oziroma ciljnih cen in da so bile uvozne cene višje od cen industrije Unije, zato uvoz iz Indije ni imel negativnega vpliva na cene industrije Unije.

(31)

Izvozniki Birla, HFCL in STL so trdili, da so škodo industriji Unije povzročili drugi dejavniki. Trdili so, da je škodo povzročil uvoz enakega izdelka iz Kitajske z nižjimi uvoznimi cenami, ki je imel višje tržne deleže, zlasti glede na to, da so bili učinki absorpcijskih praks izvoznikov kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske v obdobju preiskave še vedno prisotni (6).

(32)

Izvozniki STL, HFCL in Birla so se nadalje sklicevali na številne druge dejavnike, ki so povzročili škodo industriji Unije in ki v pritožbi niso bili obravnavani: (i) zvišanje stroškov surovin in energije; (ii) pandemija COVID-19 in motnje v dobavni verigi; (iii) znatno povečanje naložb, proizvodne zmogljivosti in zalog (samopovzročena škoda); (iv) uvoz iz drugih tretjih držav; (v) konkurenca med proizvajalci Unije na trgu Unije ter (vi) nekonkurenčno obnašanje nekaterih pritožnikov.

(33)

Združenje Europacable je opozorilo, da je iz pritožbe nasprotno razvidno, da kitajski uvoz ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Poudarilo je tudi, da je morala industrija Unije ohraniti raven naložb v skladu z rastjo trga, da bi ostala konkurenčna, in da naložbe industrije Unije zato niso mogle prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Indije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Združenje Europacable je ovrglo tudi trditev o nekonkurenčnem obnašanju, saj ni bila povezana z izdelkom v preiskavi, in poudarilo, da je zvišanju stroškov sledilo zvišanje prodajnih cen. Nazadnje je trdilo, da je Komisija med preiskavo v zvezi z uvozom kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske že ugotovila, da je imela pandemija COVID-19 le zelo omejen in začasen vpliv na industrijo (7).

(34)

Komisija je menila, da je v pritožbi dovolj dokazov v smislu člena 5(3) osnovne uredbe o tem, da je znatno povečanje dampinškega uvoza kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije časovno sovpadalo s splošnim poslabšanjem položaja industrije Unije. V pritožbi je tudi prikazano, da so uvozne cene nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Dokazi v pritožbi so torej pokazali na povezavo med uvozom iz Indije in škodljivim položajem industrije Unije ter s tem na vzročno zvezo. Ti argumenti so bili zato zavrnjeni.

(35)

V pritožbi so bili analizirani tudi drugi morebitni vzroki škode, tj. uvoz iz drugih tretjih držav, uvoz iz Kitajske in izvozna učinkovitost industrije Unije. Trditev izvoznikov Birla, HFCL in STL, da je škodo povzročil uvoz istega izdelka iz Kitajske, je bila zavrnjena. Protidampinški ukrepi za uvoz iz Kitajske so bili uvedeni novembra 2021 in spremenjeni avgusta 2023 po preiskavi za ugotavljanje absorpcije (8), izravnalni ukrepi pa januarja 2022 (9). Čeprav je obseg uvoza iz Kitajske še vedno velik, se je z uvedbo ukrepov obseg uvoza po prvem četrtletju 2022 zmanjšal. Tržni delež kitajskega uvoza kablov iz optičnih vlaken se je zmanjšal s 36,6 % leta 2022 na 33 % v obdobju preiskave, uporabljenem v pritožbi. Poleg tega se je glede na statistične podatke TARIC obseg uvoza kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske znatno zmanjšal med zadnjim četrtletjem 2021 (s 310 249 km kabla) in prvim četrtletjem 2023 (na 133 164 km kabla), tj. za 57 %, medtem ko so se cene začele zviševati šele v tretjem četrtletju 2022. Odsotnost zadostnega in dolgotrajnega zvišanja cen je bila obravnavana v navedeni preiskavi za ugotavljanje absorpcije.

(36)

Ta analiza in informacije, predložene v zvezi s tem, so se štele za zadostne za začetek preiskave.

(37)

Izvoznik Birla je trdil, da v pritožbi ni bil upoštevan učinek ukrepov v splošnem gospodarskem kontekstu, pri čemer je treba upoštevati tudi interese uvoznikov in uporabnikov v Uniji.

(38)

Pritožniku v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe v pritožbo ni treba vključiti analize vidikov interesa Unije, temveč mora predložiti le dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi med domnevno dampinškim uvozom in domnevno škodo. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(39)

Izvoznik STL je trdil, da industrija Unije ni bila opredeljena v spisu preiskave, ki ni zaupne narave, kar je pomenilo kršitev njegove pravice do obrambe. Po mnenju izvoznika STL niti obvestilo o začetku niti odgovor na vprašalnik o makrokazalnikih ne določata natančno, kateri proizvajalci kablov iz optičnih vlaken sestavljajo industrijo Unije. Komisija je v spisu, ki ni zaupne narave, dala na voljo seznam znanih proizvajalcev kablov iz optičnih vlaken v Uniji. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(41)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Reprezentativni vzorec je izbrala na podlagi največjega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave, s čimer je zagotovila tudi veliko geografsko razpršenost. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 50 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in več kot 75 % celotne ocenjene prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. O začasnem vzorcu ni prejela nobenih pripomb, zato je bil potrjen kot končni vzorec.

(42)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(43)

Zahtevane informacije je zagotovil en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(44)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Indije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Republike Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(45)

Enajst proizvajalcev izvoznikov iz devetih skupin v zadevni državi je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so predstavljale več kot 80 % celotnega izvoza kablov iz optičnih vlaken iz Indije v Unijo v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(46)

Glede vzorca Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(47)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, trem vzorčenim proizvajalcem Unije, uvozniku, ki je izpolnil obrazec za vzorčenje, in znanim uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (10). Komisija je pritožniku poslala tudi vprašalnik o makrokazalnikih industrije Unije.

(48)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(49)

Poleg tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila izpolnjeni vprašalnik, ki so ga predložile vzorčena družba Prysmian S.p.A. in njene povezane družbe (Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Romunija, Španija, Švedska), ter izpolnjeni vprašalnik o makrokazalnikih, ki ga je predložil pritožnik.

(50)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(51)

Izdelek v preiskavi so monomodalni kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz enega ali več posamično oplaščenih vlaken, z zaščitnim ovojem, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, kombinirani s priključkom ali ne.

(52)

Izključeni so naslednji izdelki:

(53)

Kabli iz optičnih vlaken se uporabljajo kot optični medij za prenos v telekomunikacijskih omrežjih na dolge razdalje, mestnih omrežjih in dostopovnih omrežjih.

(54)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Indije, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8544 70 00 (oznaki TARIC 8544700010 in 8544700091) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(55)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(56)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(57)

Komisija je od enega proizvajalca izvoznika, in sicer družbe Aksh Optifibre Limited (v nadaljnjem besedilu: izvoznik Aksh), prejela zahtevek za pojasnitev obsega izdelka.

(58)

Izvoznik Aksh je trdil, da bi bilo treba kable iz optičnih vlaken, ki niso izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, v skladu z opredelitvijo izdelka iz obvestila o začetku izključiti iz obsega preiskave. V zvezi s tem je družba trdila, da bi bilo treba „plašč“ razumeti kot „vsako plast, ki pokriva ali tesno obdaja določen predmet za zaščito“. Družba Aksh je trdila, da bi se vsa vlakna, ki niso oplaščena posamično v tem smislu, uvrščala pod tarifno številko HS 9001 (kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tarifne številke HS 8544) in niso predmet te preiskave. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da pa je opis obsega izdelka v pritožbi dvoumen, ker je navedeno, da so optična vlakna pokrita s cevmi/moduli in enim ovojem ali več ovoji za zaščito vlakna, in tako ni izrecnega sklicevanja na „oplaščenje“. Ta proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da se optična vlakna, ki niso oplaščena posamično, poleg tega uporabljajo za drugačne namene, kot so omrežja na dolge razdalje in mestna omrežja, medtem ko se optična vlakna s posamično oplaščenimi vlakni za te namene ne uporabljajo.

(59)

Izvoznika HFCL in Birla sta se strinjala z izvoznikom Aksh, da bi bilo treba optična vlakna, ki niso posamično oplaščena, izključiti iz obsega te preiskave. Svojo razlago o tem, kaj je „posamični plašč“, sta utemeljila s sodbo indijskega pritožbenega sodišča z dne 21. novembra 2017 v zadevi Commissioner of Customs (Import) Mumbai/Vodafone Essar Gujarat Ltd. (11), ki se je nanašala na carinsko razvrstitev nekaterih kablov iz optičnih vlaken, uvoženih v Indijo. Indijski organ je preučil opredelitev pojma „posamično oplaščen“ in ugotovil, da je „plašč“ nekaj drugega kot „prevleka“.

(60)

Združenje Europacable se ni strinjalo z indijskimi proizvajalci izvozniki in je trdilo, da se zaščitna prevleka, ki se nanese na jedro steklenega vlakna, na splošno šteje za „posamično oplaščeno vlakno“, kar naj bi potrjevala tudi pojasnjevalna opomba kombinirane nomenklature Evropske unije (12) v zvezi z oznako KN 8544 70 00, ki določa, da sta jedro in plašč steklenega vlakna zaščitena z notranjo plastjo prevleke iz mehkega akrilata in zunanjo plastjo prevleke iz trdega akrilata. Nazadnje je združenje Europacable ponovilo, da obseg sedanje preiskave, v nasprotju s trditvami izvoznika Aksh, zajema kable iz optičnih vlaken, ki se med drugim uporabljajo za omrežja na dolge razdalje, mestna omrežja in dostopovna omrežja.

(61)

Komisija je menila, da razlaga pojma „posamično oplaščena vlakna“ indijskih proizvajalcev izvoznikov ne ustreza razumevanju v Evropski uniji, kot je pojasnjeno v Pojasnjevalnih opombah kombinirane nomenklature Evropske unije. Poleg tega, na kar je Komisija že opozorila v uvodni izjavi 18, odločba tujega organa, kot je indijsko pritožbeno sodišče, temelji na tujem pravu in zato ne more vplivati na razlago in uporabo carinske zakonodaje Evropske unije. Zato so bile trditve indijskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi s tem zavrnjene.

(62)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega se je za vse vzorčene proizvajalce izvoznike štelo, da je bila njihova skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(63)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(64)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da domača prodaja nekaterih vrst izdelkov ni bila reprezentativna za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(65)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(66)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(67)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(68)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(69)

Analiza obsega domače prodaje je pokazala, da je bilo glede na vrsto izdelka in proizvajalca izvoznika 3–97 % celotne domače prodaje dobičkonosne ter da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov, če je bilo več kot 5 % domače prodaje zadevne vrste izdelka dobičkonosne. Skladno s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave ali kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje.

(70)

Za nekatere vrste izdelka, za katere ni bilo domače prodaje vrste podobnega izdelka, je Komisija v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe normalno vrednost določila na osnovi domačih cen drugih proizvajalcev izvoznikov, razen v primerih, ko bi uporaba takih cen privedla do razkritja zaupnih poslovnih informacij. V takih primerih je Komisija konstruirala normalno vrednost tako, da je proizvodnim stroškom prištela tehtane povprečne prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček vseh transakcij, opravljenih v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu. Podrobnejše informacije so bile proizvajalcem izvoznikom zaradi zaupnosti predložene v posameznih razkritjih.

(71)

Komisija je za vrste izdelka, za katere ni bilo prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali je bila ta nezadostna, ali za vrste izdelka, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(72)

Za nekatere vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(73)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSU-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za te vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSU-stroški in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

(74)

Med preverjanji na kraju samem sta skupini HFCL in STL trdili, da proizvodni stroški kablov iz optičnih vlaken ne bi smeli vključevati dobička, prenesenega med povezanimi strankami ali med poslovnimi enotami, ki proizvajajo polizdelke (kot so predoblikovano steklo in/ali optična vlakna), ki se uporabljajo pri proizvodnji kablov iz optičnih vlaken. Ti strani sta pojasnili, da je zaradi finančnih, računovodskih ali davčnih načel transferna cena med dvema poslovnima enotama temeljila na tržnih cenah. Zato je bila lahko transferna cena glede na tržno ceno višja v primerjavi z dejanskimi stroški proizvodnje polizdelkov. Obe strani sta trdili, da je transferna cena/vrednost med poslovnimi enotami/povezanimi strankami vključevala določen delež dobička. Komisija je uporabila proizvodne stroške, ki jih je družba knjižila in navedla, kot so bili preverjeni v njenem računovodskem sistemu. Komisija je menila, da ti knjiženi stroški pravilno odražajo stroške v zvezi s temi polizdelki in da zato ni podlage za prilagoditev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(75)

Za eno družbo iz skupine Birla in eno iz skupine STL so PSU-stroški vključevali tudi stroške in prihodke, ki niso bili povezani s prodajo kablov iz optičnih vlaken v obdobju preiskave. Zato ti stroški in finančni prihodki niso bili upoštevani pri izračunu PSU-stroškov, uporabljenih pri določitvi normalne vrednosti. Podrobnejša pojasnila so bila navedenima proizvajalcema izvoznikoma zaradi zaupnosti predložena v posameznem razkritju.

(76)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice.

(77)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(78)

Skupina STL je trdila, da njena povezana odvisna družba s sedežem v Franciji ni delovala kot povezani uvoznik, ampak je imela omejeno vlogo na področju logistike (tj. delovala kot skladišče).

(79)

Vendar je preveritveni obisk v Indiji pokazal, da se je osebje družbe STL France ukvarjalo s postopki carinjenja, prodajo kablov iz optičnih vlaken in razvojem francoskega trga. Zato je Komisija sklenila, da povezana odvisna družba deluje kot povezani uvoznik, in je izvozno ceno izračunala v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(80)

V skladu s tem je bila izvozna cena določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček. Zaradi nesodelovanja nepovezanega uvoznika se je Komisija oprla na dobiček, ugotovljen v preiskavi v zvezi s Kitajsko za nepovezanega uvoznika enakega izdelka, kot je zadevni izdelek v tej preiskavi, ki je bil razkrit v razponih, tj. 15 %–25 % (13). Na podlagi tega se je Komisija odločila, da uporabi dobiček v višini 20 %.

(81)

Poleg tega je skupina STL v začasni fazi prodala kable iz optičnih vlaken tudi drugi povezani družbi, vendar Komisija ni mogla določiti stroškov obdelave, PSU-stroškov in razumne stopnje dobička, na podlagi česar bi bilo treba konstruirati izvozne cene za te transakcije v smislu člena 2(9) osnovne uredbe. Zato se te prodaje niso upoštevale pri določitvi izvozne cene v začasni fazi. Vendar bo Komisija to vprašanje nadalje preiskala in navedene elemente določila v zaključni fazi te preiskave.

(82)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(83)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(84)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in skladiščenja, stroške zavarovanja, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in pakiranja.

(85)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: provizije, stroški kredita in bančni stroški.

(86)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in skladiščenja, stroške zavarovanja, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in pakiranja.

(87)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: provizije, stroški kredita in bančni stroški.

(88)

Vse vzorčene družbe so zahtevale prilagoditve izvozne cene za povračilo dajatev ter shemo odpusta dajatev in davkov na izvožene izdelke (RODTEP). Komisija je opozorila, da se v skladu s členom 2(10), točka (b), osnovne uredbe prilagoditev za take sheme izvede na normalno vrednost in ne na izvozno ceno. Poleg tega so vzorčeni izvozniki v okviru shem prejeli izvozna nadomestila v vrednosti določenega deleža vrednosti izvoznega računa ali določenega zneska na enoto izvoženega izdelka, ne glede na to, ali so bile dajatve ali davki za surovine, uporabljene v izvoženih kablih iz optičnih vlaken, dejansko plačani in v kakšnem znesku. Nazadnje, zahtevanih prilagoditev ni bilo mogoče povezati z zneski, ki ustrezajo kakršnim koli uvoznim dajatvam ali posrednim davkom, ki bremenijo podobni izdelek in materiale, ki so vanj fizično vgrajeni, kot je določeno v členu 2(10), točka (b), osnovne uredbe. Zaradi navedenega je bila trditev zavrnjena.

(89)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(90)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(91)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, brez upoštevanja izvoza, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni dampinški.

(92)

Na podlagi tega začasna stopnja dampinga nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov tako znaša 9,0 %.

(93)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Indiji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov.

(94)

Raven sodelovanja se je v tem primeru štela za visoko, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zajemal celoten uvoz v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(95)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(96)

Čeprav so uradni statistični podatki o uvozu navedeni v kilogramih, je Komisija menila, da ta merska enota ni primerna za ustrezno merjenje zadevnih količin. Preiskava je pokazala, da industrija kot glavni kazalnik obsega običajno ne uporablja teže, temveč dolžino. Lahko se meri dolžina kabla (kilometer kabla) ali skupna dolžina vlaken, ki jih ta vsebuje (kilometer vlaken). Med preiskavo uvoza kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske (14) je Komisija menila, da je kilometer kabla najprimernejša merska enota. Enak pristop je bil uporabljen tudi v tej zadevi.

(97)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 14 proizvajalcev ali skupin proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(98)

Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 1,7 milijona kilometrov kabla. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so neposredne informacije treh vzorčenih proizvajalcev Unije in petih drugih proizvajalcev Unije, ki so podprli pritožbo, in tržne informacije za preostale proizvajalce. Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 50 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka.

(99)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo zaradi dampinga, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s položajem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije (uporaba za lastne potrebe).

(100)

Komisija je ugotovila, da je bilo v obravnavanem obdobju med 9 % in 13 % proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjene uporabi za lastne potrebe. Kabli so se v zadevnem primeru dobavljali znotraj oddelkov iste družbe ali skupinam družb za nadaljnjo predelavo nižje v prodajni verigi, zlasti za proizvodnjo kablov s priključki.

(101)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno konkurirajo uvozu zadevnega izdelka.

(102)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere v industriji Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi s kabli iz optičnih vlaken in preučila, ali je bila proizvodnja namenjena uporabi za lastne potrebe ali za prosti trg.

(103)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost; donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije.

(104)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije (15). Ti so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(105)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi prodaje industrije Unije na trgu Unije, kot jo je določil pritožnik, in podatkov o uvozu iz Indije, pridobljenih v skladu z metodologijo, opisano v oddelku 4.6.1.

(106)

Uvoz iz drugih tretjih držav je bil ugotovljen na podlagi podatkov Eurostata. Ker Eurostat opredeljuje uvoz zadevnega izdelka v kilogramih, je bil uvoz v skladu z uvodno izjavo 96 pretvorjen v kilometre kabla z uporabo enakega pretvorbenega faktorja, kot je bil uporabljen za indijske proizvajalce izvoznike.

(107)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v km kabla)

(108)

Celotna potrošnja Unije, tako na prostem kot zaprtem trgu, se je med letoma 2020 in 2021 povečala za 16 %, in sicer s približno 2,4 milijona kilometrov kabla v letu 2020 na približno 2,7 milijona kilometrov kabla v letu 2021. Med letom 2022 in obdobjem preiskave se je zmanjšala za približno 4 %, in sicer na približno 2,5 milijona kilometrov kabla. Povečanje potrošnje v letu 2021 je mogoče pojasniti z učinkom dohajanja po motnjah, povezanih s pandemijo COVID-19.

(109)

Zaprti trg vključuje uporabo kablov iz optičnih vlaken pri rešitvah povezljivosti, ki jih ponujajo družbe, vključno s kabli s priključki. Obseg je v obdobju preiskave znašal 9 % celotne potrošnje Unije. Prodaja za lastno uporabo se je v obravnavanem obdobju povečala za 45 %.

(110)

Potrošnja na prostem trgu se je razvijala v skladu s celotno potrošnjo Unije. V letu 2021 se je povečala za 15 %, čemur je sledilo 9,5-odstotno zmanjšanje v letu 2022 in povečanje v obdobju preiskave za 5,7 %. Od leta 2020 do obdobja preiskave je bilo mogoče opaziti povečanje za 1 %.

(111)

Komisija je obseg uvoza iz Indije določila na podlagi preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci izvozniki, in informacij, ki so jih predložili sodelujoči nevzorčeni proizvajalci izvozniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 96, je bila uporabljena merska enota kilometer kabla. Na podlagi tega je obseg uvoza iz Indije v obdobju preiskave predstavljal 113 % celotnega indijskega uvoza, ki ga je za isto obdobje sporočil Eurostat.

(112)

Združenje Europacable je Komisijo pozvalo, naj v določitev obsega uvoza iz Indije vključi tudi uvoz, deklariran pod oznako blaga 9001 10, pri čemer je trdilo, da so indijski proizvajalci izvozniki napačno deklarirali uvoz kablov iz optičnih vlaken pod to oznako. Dejstvo, da je bil obseg uvoza, ki so ga deklarirali indijski proizvajalci izvozniki, večji od obsega, evidentiranega pod oznako KN 8544 70 00 ter oznakama TARIC 8544700010 in 8544700091, bi lahko bil znak takih napačnih deklaracij. Vendar so bile glede na visoko stopnjo sodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Indije količine uvoza iz Indije opredeljene zelo natančno, ne glede na oznake KN, pod katerimi so bile deklarirane. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(113)

Tržni delež celotnega uvoza iz Indije je bil določen na podlagi obsega uvoza glede na obseg celotne potrošnje na prostem trgu iz preglednice 2.

(114)

Kot je opisano v uvodni izjavi 90, je bil pri dveh vzorčenih proizvajalcih izvoznikih ugotovljen znaten damping. Komisija je zato v nadaljnji analizi razlikovala med dampinškim in nedampinškim indijskim uvozom. Zato je učinek dampinškega uvoza na položaj industrije Unije obravnavan v nadaljevanju, učinek nedampinškega uvoza pa je preučen v okviru vidikov vzročne zveze v uvodnih izjavah 182 in 183. Nedampinški uvoz je tako predstavljen in obravnavan v preglednici 12 v nadaljevanju.

(115)

Obseg nedampinškega uvoza skupine HFCL je v obdobju preiskave znašal [25–35 %] celotnega uvoza iz Indije. Da bi Komisija ugotovila, ali lahko ugotovitve v zvezi s to družbo razširi na ves nevzorčeni uvoz, je primerjala cene izvoznika HFCL s cenami nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi informacij, predloženih v obrazcih za vzorčenje in izpolnjenem vprašalniku, je bila povprečna izvozna cena izvoznika HFCL za [5–15 %] višja od povprečne izvozne cene petih nevzorčenih indijskih izvoznikov, ki so predložili izpolnjene obrazce za vzorčenje. Skupni obseg izvoza teh družb je predstavljal 15 % skupnega uvoza iz Indije v Unijo. Komisija je zato menila, da ugotovitev o neobstoju dampinga v zvezi s skupino HFCL ne more razširiti na nevzorčene proizvajalce izvoznike.

(116)

Dampinški uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg dampinškega uvoza in tržni delež

(117)

Dampinški uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju močno povečal, in sicer z [48 300–58 500] kilometrov kabla v letu 2020 na [136 700–165 400] kilometrov kabla v obdobju preiskave. To povečanje za 183 % močno presega razvoj potrošnje in kaže na razsežnost prodora indijskega uvoza na trg.

(118)

Posledično se je tržni delež dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju povečal z [2–3] % na [6–8] %, kar prav tako pomeni znatno povečanje, in sicer za 181 %. Opozoriti je treba, da se je obseg dampinškega uvoza iz Indije povečal zlasti v obdobju 2020–2022.

(119)

Komisija je cene dampinškega uvoza določila na podlagi preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci izvozniki, in informacij, ki so jih predložili sodelujoči nevzorčeni proizvajalci izvozniki. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo določeno na podlagi cen CIF za vzorčene proizvajalce izvoznike in preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije.

(120)

Tehtana povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/km kabla)

(121)

Cene dampinškega uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju znižale s 1 015 na 548 EUR/kilometer kabla, tj. za 46 %. Razen v letu 2020 so bile indijske cene stalno nižje od cen industrije Unije v obravnavanem obdobju (glej preglednico 8).

(122)

Komisija je ob upoštevanju navedenega nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(123)

Kadar je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe prilagojena za izračun dampinga, je bila za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode izvozna cena (konstruirana vrednost CIF) izračunana na podlagi fakturirane vrednosti za prvo neodvisno stranko, od katere so bili odšteti popravki, povezani z uvozom, do točke CIF ter PSU-stroški in dobiček povezanega uvoznika, pri čemer se je po analogiji uporabil člen 2(9) osnovne uredbe, kot to dopušča sodna praksa (16).

(124)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za dva vzorčena proizvajalca izvoznika, za katera je bil ugotovljen damping, je pokazal stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 37 % oziroma 46 %.

(125)

V vsakem primeru je Komisija ne glede na ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen ugotovila, da je dampinški uvoz znatno znižal cene Unije, ki so se v obravnavanem obdobju znižale, medtem ko so se proizvodni stroški stalno povečevali. Industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen na ravni, ki bi bile potrebne za doseganje razumnega dobička, kot kažejo ravni nelojalnega nižanja ciljnih cen, ugotovljene v obdobju preiskave.

(126)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(127)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in je zajemal podatke, ki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(128)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(129)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(130)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(131)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije povečal s približno 1,4 milijona kilometrov kabla na približno 1,7 milijona kilometrov kabla, tj. skupno za 20 %. Podrobnejša analiza je pokazala, da se je obseg proizvodnje povečal predvsem med letoma 2020 in 2021, in sicer za 18 %, leta 2022 se je nato povečal še za 4 %, v obdobju preiskave pa se je ponovno zmanjšal za 1 %.

(132)

V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost povečala za 13 %, kar odraža naložbe nekaterih proizvajalcev Unije. Kljub povečanju so ravni naložb na splošno ostale zelo nizke in so bile na najmanjši ravni, potrebni za ohranitev prisotnosti industrije Unije na trgu.

(133)

Izkoriščenost zmogljivosti se je v obdobju 2020–2022 povečala za 13 %, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala za 4 odstotne točke, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje v istem obdobju.

(134)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(135)

V obravnavanem obdobju se je celotni obseg prodaje industrije Unije na zaprtem in prostem trgu povečal s približno 1 milijona kilometrov kabla v letu 2020 na več kot 1,2 milijona kilometrov kabla v obdobju preiskave, tj. za 22 %.

(136)

Obseg prodaje Unije na prostem trgu se je s približno 880 000 kilometrov kabla leta 2020 povečal na približno 1 040 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave, tj. za 17 % v obravnavanem obdobju. To je pomenilo povečanje tržnega deleža s 40,4 % leta 2020 na 47,2 % v obdobju preiskave.

(137)

Povečanje tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju je treba pripisati dvema glavnima dejavnikoma, tj.: (i) oviranje dviga cen, ki so ga utrpeli proizvajalci Unije (glej oddelek 5.1), in (ii) uvedba protidampinških ukrepov za uvoz kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske novembra 2021. V obdobju skoraj stabilne potrošnje so proizvajalci Unije ponovno pridobili tržni delež skoraj izključno od kitajskega dampinškega uvoza. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.6.2.3 v nadaljevanju, industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti popravljalnega učinka protidampinških dajatev proti Kitajski, saj je znaten del kitajske prodaje prevzel dampinški uvoz iz Indije.

(138)

Zaprti trg industrije Unije (izražen kot delež potrošnje na prostem trgu) se je v obravnavanem obdobju povečal s 6,2 % leta 2020 na 9,0 % v obdobju preiskave. Zaprti trg predstavljajo kabli iz optičnih vlaken, ki se uporabljajo za namene povezljivosti (povezovalni kabli, kabli za stavbe in kabli za podatkovne centre). Povpraševanje na trgu za kable s priključki se povečuje, zato se povečuje tudi uporaba kablov iz optičnih vlaken za lastne potrebe. Glede na višje cene teh izdelkov in razpoložljivo prosto zmogljivost se je industrija Unije odločila, da ohrani dejavnost za lastne potrebe, saj ta omogoča razlikovanje izdelkov, povečanje izkoriščenosti zmogljivosti in znižanje stroškov na enoto ter pozitivno vpliva na splošno dobičkonosnost industrije Unije. Zato ni bilo negativnih vplivov na splošni gospodarski položaj industrije Unije.

(139)

Kljub veljavnim protidampinškim ukrepom za uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske industrija Unije ni mogla ponovno pridobiti znatnega tržnega deleža. Čeprav se je kitajski tržni delež znatno zmanjšal s 37,5 % na 22,6 %, je tega prevzel dampinški in nedampinški indijski uvoz, ki se je znatno povečal z 2,3 % na 6,3 %. Zato industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti enakih konkurenčnih pogojev, ki so bili uvedeni za kitajski uvoz, in ni mogla ustrezno povečati proizvodnje in obsega prodaje.

(140)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(141)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obdobju od leta 2020 do obdobja preiskave povečala za 13 % na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa. Ta razvoj večinoma sledi trendu obsega proizvodnje, prikazanemu v preglednici 5.

(142)

Ker so bili podatki za proizvodnjo in zaposlenost zelo podobni, je produktivnost, izražena v kilometrih kabla na zaposlenega, ostala večinoma stabilna.

(143)

Stopnje dampinga indijskega dampinškega uvoza, ki so zajemale [6–8] % tržnega deleža, so bile občutno nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(144)

Uvoz kablov iz optičnih vlaken je že bil predmet protidampinške preiskave. Dokončni protidampinški ukrepi za uvoz iz Kitajske so bili uvedeni novembra 2021 in spremenjeni avgusta 2023 po preiskavi za ugotavljanje absorpcije (17). V prvi polovici obravnavanega obdobja je na položaj industrije Unije, vključno z njeno stopnjo dobičkonosnosti, še vedno vplival dampinški uvoz iz Kitajske, kot je razloženo v oddelku 5 v nadaljevanju. Industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti popravljalnega učinka dajatev na kitajski uvoz zaradi absorpcije prvotnih protidampinških dajatev s strani kitajskih izvoznikov in znatnega povečanja indijskega dampinškega uvoza, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 173.

(145)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(146)

Prodajne cene na trgu Unije za nepovezane strani (prosti trg) so se med letoma 2020 in 2021 zmanjšale za 5 % ter se nato v naslednjih letih nekoliko povečale, vendar niso dosegle ravni iz leta 2020.

(147)

Čeprav so se proizvodni stroški na enoto v obdobju 2020–2021 v skladu s povprečnimi cenami na prostem trgu Unije znižali za 5 %, so se v obdobju od leta 2021 do obdobja preiskave zvišali (in sicer za 14,5 %), medtem ko so se prodajne cene zvišale le za 2,4 %. Povečanje stroškov med letom 2021 in obdobjem preiskave je bilo predvsem posledica zvišanja cen surovin in stroškov zaposlovanja v skladu z inflacijskim gibanjem.

(148)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(149)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju stalno zviševali. To odraža dodatne stroške delovne sile, vključno s prilagoditvami inflaciji.

(150)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(151)

Zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije so v obravnavanem obdobju nihale, vendar so se na splošno povečale za 21 %. Glede na to, da večina proizvodnje temelji na naročilih in specifikacijah strank, zaloge niso pomemben kazalnik škode.

(152)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(153)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(154)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala in je upadla z 12,7 % leta 2020 na 3,4 % v obdobju preiskave. Do največjega upada dobičkonosnosti je prišlo leta 2022, vzporedno z znatnim povečanjem tržnega deleža indijskega dampinškega uvoza z [2–3] % na [6–8] %. V obravnavanem obdobju so se stroški industrije Unije zvišali za 9 %, prodajne cene pa so se zmanjšale za 3 %, kar je posledica cenovnega pritiska indijskega dampinškega uvoza.

(155)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je razvijal v skladu s trendom dobičkonosnosti in se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšal, in sicer za približno 50 %.

(156)

Naložbe so med letoma 2020 in 2021 znatno upadle za približno 50 %. V obravnavanem obdobju so se naložbe lahko povrnile na prejšnjo raven in se celo povečale za 44 % v primerjavi z letom 2020. Vendar so naložbe od začetka obravnavanega obdobja na splošno ostale na nizki ravni in so bile izvedene predvsem za povečanje učinkovitosti, vzdrževanje obstoječih objektov ter izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti. Industrija Unije je morala zaradi neposrednega pritiska dampinškega uvoza odložiti naložbe.

(157)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju razvijala negativno in se znižala za 43 %. Ta negativni razvoj kaže, da se je kljub nadaljnjim naložbam za ohranitev in izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti donosnost zadevnih naložb v obravnavanem obdobju močno zmanjšala zaradi nezmožnosti industrije Unije, da bi izboljšala stopnjo dobičkonosnosti.

(158)

Zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb je očitno ogrožena zmožnost za zbiranje kapitala v prihodnosti, če se stanje še naprej ne bo izboljšalo.

(159)

Izvoznik STL je trdil, da se je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije položaj industrije Unije zadovoljivo izboljšal, zlasti glede proizvodnje in proizvodne zmogljivosti, nepovezane prodaje in prodaje za lastno uporabo, izvoza, zaposlovanja in naložb, ter da industrija Unije zato ni utrpela znatne škode. Nadalje je izvoznik STL trdil, da so imeli proizvajalci Unije na splošno dobiček z različnimi stopnjami dobičkonosnosti zaradi različnih poslovnih modelov.

(160)

Komisija se s sklepi izvoznika STL ni strinjala. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 169 in 170, je analiza kazalnikov škode pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno finančno škodo v obliki nižjih dobičkov ter zmanjšanja naložb in njihove donosnosti.

(161)

Poleg navedenega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 164 do 168, analiza prodaje prek razpisov kaže, da se je nižanje cen kljub veljavnim ukrepom proti kitajskemu uvozu še pospešilo in se je zaradi hitro naraščajočega dampinškega uvoza iz Indije tudi nadaljevalo. Trditve izvoznika STL v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(162)

Velika večina kablov iz optičnih vlaken se prodaja prek razpisnih postopkov, medtem ko se drugi kabli iz optičnih vlaken prodajajo prek individualne promptne prodaje. Za pridobitev potrebnih vpogledov v ta tržni vidik je Komisija od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov, vzorčenih proizvajalcev Unije, uvoznikov in uporabnikov zahtevala podrobne informacije o razpisih. Zahtevane so bile informacije o značilnostih razpisov, kot so postopek, časovni okvir in druge pomembne značilnosti. V preiskavi ni sodeloval in predložil informacij noben javni naročnik ali telekomunikacijski operater.

(163)

Preiskava je pokazala razdrobljeno sliko razpisov, tudi v smislu postopka, obsega in rezultatov. Razpise lahko organizirajo javni ali zasebni naročniki, kot so veliki telekomunikacijski operaterji. Pogajanja med razpisnimi postopki lahko potekajo v različnih oblikah, na primer kot e-dražbe ali z neposrednim zbiranjem ponudb. Razpisni postopek običajno traja 3–6 mesecev od objave razpisa do zaključka. Naročnik v enem do dveh mesecih po zaključku razpisa izda naročilnice, dobave pa se opravijo v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi. V preiskavi je bilo potrjeno, da je cena najpomembnejše merilo pri nakupu, saj se razpisi razpišejo za izdelke, za katere so tehnične značilnosti natančno določene (18).

(164)

Razpisni postopek je okrepil konkurenco, saj je morala industrija Unije zaradi indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki so ponujali zelo nizke cene, znižati cene na nevzdržne ravni, da bi dosegla indijske ponudbe, kar ji je preprečilo, da bi zvišanje stroškov prenesla na stranke. Razpisni pogoji običajno ne vključujejo pogodbene obveznosti za kupca, da mora kupiti razpisano količino, vendar pa vključujejo pogodbeno obveznost za dobavitelja, da mora dobaviti razpisano količino po ponujeni ceni.

(165)

Glede na to, da se večina trga oskrbuje prek razpisov, se z razpisnim mehanizmom določajo cene na trgu. Zato indijski izvoznik, ki ponuja bistveno nižje cene kot industrija Unije, kljub še vedno razmeroma majhnim količinam prodaje določa referenčno ceno, s katero naj bi se industrija Unije uskladila. To potrjujejo tudi znatne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ugotovljene v preiskavi.

(166)

Izvoznik HFCL je zahteval ločeno analizo škode za prodajo prek razpisov na eni strani in za promptno prodajo na drugi strani, pri čemer je trdil, da gre za dva različna tržna segmenta z različnimi strategijami oblikovanja cen in gibanjem povpraševanja.

(167)

Izvoznik HFCL ni predložil dokazov, ki bi dokazovali, da bi uporaba različnih prodajnih kanalov lahko imela različne škodljive učinke na industrijo Unije. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da razpisi predstavljajo glavni delež trga kablov iz optičnih vlaken, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 162. Prodajo na kraju samem večinoma izvajajo isti telekomunikacijski operaterji za manjše projekte ali za dopolnitev količin, ki so že bile predmet razpisa. Zato je v tem primeru referenčna cena za določeno vrsto izdelka verjetno še vedno povezana s ceno, dogovorjeno v razpisu. Trditev izvoznika HFCL je bila zato zavrnjena.

(168)

Glede na naravo razpisov je treba upoštevati zapozneli učinek. Naknadna dobava kablov iz optičnih vlaken (in izdajanje računov zanje) po izbranem razpisu bi bila izvedena v mesecih ali letih po zaključku razpisa. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju pred uvedbo ukrepov utrpela izgubo obsega prodaje zaradi kitajskih izvoznikov, hkrati pa se je soočala s konkurenco dampinškega indijskega izvoza, katerega učinki na obseg prodaje se bodo nadaljevali tudi po obdobju preiskave. Zato je razvoj na področju razpisov na splošno potrdil nadaljnji učinek oviranja dviga cen. Povečana prisotnost indijskih proizvajalcev izvoznikov je industriji Unije preprečila okrevanje od kitajskega uvoza in bo imela brez ukrepov še naprej negativen učinek.

(169)

Več kazalnikov je kazalo pozitiven trend, kot na primer proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje in tržni delež ter zaposlenost. Vendar je povečanje tržnega deleža industrije Unije mogoče povezati z zmanjšanjem tržnega deleža uvoza iz Kitajske po uvedbi ukrepov novembra 2021, ko je industriji Unije uspelo ponovno pridobiti del tržnega deleža, ki ga je prej zaradi kitajskega uvoza izgubila. Kljub temu se je industrija Unije hkrati spopadala z višjimi proizvodnimi stroški, medtem ko so se povprečne prodajne cene Unije zniževale. Čeprav se je pričakovalo, da bodo ukrepi proti uvozu iz Kitajske olajšali položaj proizvajalcev Unije, je močno povečanje tržnega deleža indijskega uvoza povzročilo, da se je pritisk na cene nadaljeval zaradi indijskega izvoza, ki je znatno nelojalno nižal prodajne cene in v vsakem primeru oviral dvig cen v obdobju od leta 2021 do obdobja preiskave. To dokazujejo znaten upad dobičkonosnosti in denarnega toka ter na koncu zelo nizke ravni naložb.

(170)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(171)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so bili: nedampinški uvoz iz Indije, uvoz iz Kitajske, uvoz iz drugih tretjih držav, prodaja za lastno uporabo, zvišanje cen surovin in energije, motnje v dobavni verigi zaradi pandemije COVID-19, nekonkurenčno obnašanje industrije Unije, konkurenca znotraj industrije Unije ter samopovzročena škoda zaradi učinka začetnega povečanja naložb, zmogljivosti in zalog.

(172)

Poslabšanje položaja industrije Unije je sovpadalo s hitrim povečanjem dampinškega uvoza iz Indije, ki je v precejšnjem obsegu prodrl na trg Unije, kar je znatno nelojalno nižalo prodajne cene industrije Unije in v vsakem primeru znatno oviralo dvig prodajnih cen Unije.

(173)

Obseg dampinškega uvoza iz Indije se je povečal (kot je razvidno iz preglednice 3) z [48 000–59 000] kilometrov kabla leta 2020 na [137 000–165 000] kilometrov kabla v obdobju preiskave, kar pomeni povečanje za 183 %. Tržni delež se je v istem obdobju povečal z [2–3] % na [6–8] %, tj. za skoraj trikrat (179 %). V istem obdobju (kot je razvidno iz preglednice 6) je bilo povečanje tržnega deleža industrije Unije na prostem trgu manj izrazito, in sicer s 40,4 % na 47,2 %, tj. za 17 % (6,8 odstotne točke). Zato je mogoče sklepati, da je zmanjšanje uvoza iz Kitajske izkoristil predvsem dampinški uvoz iz Indije.

(174)

Povprečna cena dampinškega uvoza se je v obravnavanem obdobju znatno znižala za 46 %, kot je opisano v preglednici 4, in je v povprečju nelojalno nižala prodajne cene industrije Unije za 37,2 % in 45,6 %. Prodajne cene industrije Unije na prostem trgu Unije za nepovezane strani so se v tem obdobju na podlagi analize v preglednici 8 skupno znižale za 3 %.

(175)

Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v kombinaciji z nizko dobičkonosnostjo industrije Unije kaže, da so bile cene dampinškega uvoza precej nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, tako pri prodaji prek mehanizmov razpisa kot prodaji na kraju samem. To gibanje cen je industriji Unije preprečilo, da bi v celoti obnovila tržni delež, ki ga je prej izgubila zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske, in je znižalo stopnje njenega dobička od začetka obravnavanega obdobja. Povzročilo je oviranje dviga cen in finančno škodo v smislu zmanjšane dobičkonosnosti in zmanjšanja naložb, kar je ogrozilo obstoj industrije Unije.

(176)

Industrija Unije, ki se je poskušala uskladiti z nizkimi dampinškimi cenami, kot so jih določili indijski proizvajalci, in zaščititi svoj obseg prodaje v obdobju naraščajočih stroškov, ni mogla zvišati svojih cen tako hitro, kot so naraščali stroški. To je povzročilo velik upad dobičkonosnosti pri vseh vzorčenih proizvajalcih Unije.

(177)

Čeprav je torej industriji Unije v obravnavanem obdobju uspelo povečati svoj tržni delež, je bilo to na račun cen, zaradi česar se je dobiček znatno zmanjšal (oviranje dviga cen) na ravni, ki so, kot je pojasnjeno v oddelku 6.1, znatno nižje od ciljnega dobička za to industrijo.

(178)

Kot je opisano v uvodni izjavi 158, so obstajali tudi dokazi, da so bile nekatere načrtovane naložbe in projekti širitve industrije Unije odpovedani ali začasno ustavljeni zaradi povečanja dampinškega uvoza iz Indije.

(179)

Iz navedenega sledi, da je povečanje dampinškega uvoza iz Indije preprečilo industriji Unije, da bi obnovila tržne deleže in dosegla vzdržne stopnje dobička.

(180)

Vsi trije proizvajalci izvozniki so trdili, da ni povezave med uvozom iz Indije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trdili so, da so ravni uvoza iz Indije nizke in da cene niso škodljive. Glede na navedeno analizo je Komisija menila, da je preiskava očitno v nasprotju s temi stališči, zato je te trditve zavrnila.

(181)

Komisija je zato sklenila, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Indije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(182)

Obseg nedampinškega uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 12

Nedampinški uvoz iz Indije

(183)

Obseg uvoza in cene nedampinškega uvoza iz Indije so temeljili na količinah, ki jih je sporočil vzorčeni proizvajalec izvoznik, za katerega damping ni bil ugotovljen. Ker so podatki temeljili na informacijah, ki se nanašajo na samo eno družbo, so navedeni v razponih, da se ohrani zaupnost.

(184)

Obseg uvoza se je povečal z [11 000–14 000] km kabla v letu 2020 na [95 000–118 000] kilometrov kabla v letu 2022, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal na [67 000–83 000] km kabla. Tudi tržni delež se je gibal enako in se je povečal z [0–1] % leta 2020 na [2–4] % v obdobju preiskave. Uvozne cene so v obdobju preiskave nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za približno [25–35] %. Glede na to ni mogoče izključiti, da je ta uvoz negativno vplival na uspešnost industrije Unije in prispeval k znatni škodi. Kljub temu so ravni uvoza in tržni delež nedampinškega uvoza v celotnem obravnavanem obdobju ostali precej pod obsegom dampinškega uvoza iz Indije in so se v obdobju preiskave zmanjšali. Zato je Komisija menila, da niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim indijskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(185)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki so trdili, da je znatno škodo industriji Unije povzročil kitajski uvoz in ne indijski uvoz, pri čemer so opozorili, da je bil obseg kitajskega uvoza precej večji od obsega uvoza iz Indije in da so bile cene uvoza iz Kitajske nižje od cen uvoza iz Indije.

(186)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 13

Uvoz iz Kitajske

(187)

Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal z 843 000 kilometrov kabla leta 2020 na približno 514 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave. Tudi tržni delež se je ustrezno zmanjšal s 37,5 % na 22,6 %. Ta razvoj je mogoče povezati s protidampinškimi ukrepi za kable iz optičnih vlaken iz Kitajske, ki so bili uvedeni novembra 2021 po preiskavi v zvezi s Kitajsko iz uvodne izjave 17, in povečanjem protidampinških dajatev avgusta 2023 po preiskavi za ugotavljanje absorpcije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 139, industrija Unije zaradi še vedno močne prisotnosti kitajskega uvoza po cenah, ki so absorbirale protidampinške dajatve, v obravnavanem obdobju ni bila v celoti zaščitena pred dampingom kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je zato sklenila, da je kitajski uvoz morda negativno vplival na položaj industrije Unije in prispeval k škodi, ki jo je ta utrpela. Vendar je tudi po odločitvi Komisije, da podvoji protidampinške dajatve za kable iz optičnih vlaken iz Kitajske (19), kitajski uvoz v obravnavanem obdobju znatno upadel, tako v absolutnem kot relativnem smislu. Poleg tega so njegove cene naraščale, pri čemer so bile povprečne cene višje od povprečnih cen dampinškega uvoza iz Indije. Prav tako je bilo zmanjšanje dobička industrije Unije v letu 2022 in v obdobju preiskave veliko izrazitejše, kar kaže, da je škodo industriji Unije povzročal večji uvoz iz Indije in ne kitajski uvoz, ki se je zmanjšal.

(188)

Na podlagi navedenega je Komisija zavrnila trditve indijskih proizvajalcev izvoznikov in sklenila, da kitajski uvoz, čeprav je v obravnavanem obdobju morda negativno vplival na položaj industrije Unije, ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Indije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(189)

Obseg uvoza iz tretjih držav, razen Indije in Kitajske, se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 14

Uvoz iz drugih tretjih držav

(190)

Uvoz iz drugih tretjih držav je potekal iz različnih virov. Državi z največjim obsegom uvoza in tržnim deležem sta bili Maroko in Združeno kraljestvo.

(191)

Uvoz iz Maroka se je povečal s približno 26 000 kilometrov kabla leta 2020 na približno 103 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave. Njegov tržni delež se je povečal z 1,2 % v letu 2020 na 4,6 % v obdobju preiskave. Vendar se je, kot je prikazano zgoraj, trend povprečnih cen v istem obdobju povečal za približno 20 % ter je bil znatno višji kot trend dampinškega uvoza iz Indije in nad cenami industrije Unije v obdobju preiskave. Zato je Komisija sklenila, da maroški uvoz ni povzročil znatne škode industriji Unije.

(192)

Statistične podatke o uvozu za Združeno kraljestvo za leto 2020 je zaznamoval brexit, zato se niso šteli za zanesljivo podlago za določitev obsega in vrednosti uvoza za Združeno kraljestvo za navedeno leto. Zato je Komisija raven uvoza za leto 2020 ocenila na podobni ravni kot uvoz v letu 2021. Na podlagi tega je bil trend uvoza iz Združenega kraljestva precej stabilen in se je na splošno zmanjšal za 3 %, in sicer s približno 80 000 kilometrov kabla leta 2020 na približno 78 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave. Njegov tržni delež se je v istem obdobju ustrezno zmanjšal s 3,6 % na 3,4 %. Glede na to, da je bila povprečna cena uvoza iz Združenega kraljestva znatno višja od povprečne cene Unije, je Komisija menila, da ta uvoz ni povzročil znatne škode industriji Unije.

(193)

Uvoz iz Turčije je bil v letih 2020 in 2021 stabilen, leta 2022 se je povečal za 5 %, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal za 16 %. Na splošno se je uvoz med letom 2020 in obdobjem preiskave tako zmanjšal za 11 %. V absolutnem smislu se je uvoz zmanjšal s približno 56 800 kilometrov kabla leta 2020 na približno 50 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave. Tržni delež je ostal razmeroma stabilen in se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, tj. z 2,5 % na 2,2 %. Čeprav je bila raven cen tega uvoza nižja od ravni cen proizvajalcev Unije, ni mogel pridobiti dodatnega tržnega deleža. Čeprav Komisija ni mogla izključiti, da je navedeni uvoz prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, se je zaradi njegovega majhnega in upadajočega obsega učinek štel za omejenega, zato je sklenila, da ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(194)

Komisija je menila, da je bil uvoz iz Južne Koreje, Indonezije, Tunizije, Mehike in Švice v celotnem obravnavanem obdobju na zelo nizki ravni. Razen Tunizije in Mehike je trend uvoza iz teh držav upadal. Obseg uvoza iz Tunizije in Mehike se je od leta 2022 do obdobja preiskave zmanjševal. Povprečne cene uvoza iz teh držav so bile visoke in višje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da ta uvoz ni povzročil znatne škode industriji Unije.

(195)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu nekoliko zmanjšal, in sicer s približno 110 000 kilometrov kabla leta 2020 na približno 100 000 kilometrov kabla v obdobju preiskave. Tržni delež se je zmanjšal s 4,9 % na 4,4 %. Ravni cen so bile visoke in so naraščale, zato nič ne kaže na to, da bi povzročile znatno škodo industriji Unije.

(196)

Kot je prikazano v preglednici 6, se je prodaja industrije Unije za lastno uporabo v obravnavanem obdobju povečala za 47 %.

(197)

Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 138, Komisija ni našla dokazov, da bi prodaja za lastno uporabo pomembno vplivala na razvoj kazalnikov škode. Zato je Komisija sklenila, da uporaba za lastne potrebe ni povzročila znatne škode industriji Unije.

(198)

Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so trdili, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica povečanja stroškov surovin in cen energije.

(199)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 139, industrija Unije zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz Indije ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem stroškov. Zato zvišanja stroškov ni mogoče obravnavati kot vzrok škode, temveč kot zvišanje stroškov, ki se zaradi dampinškega uvoza iz Indije ni mogel odražati v cenah. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(200)

Poleg dejavnikov, analiziranih v predhodnih uvodnih izjavah, je izvoznik STL trdil, da je bila morebitna znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica motenj v dobavni verigi zaradi pandemije COVID-19, konkurence znotraj industrije Unije, samopovzročene škode zaradi povečanja naložb, zmogljivosti in zalog ter nekonkurenčnega obnašanja nekaterih proizvajalcev Unije, pri čemer se je skliceval na protimonopolni sklep iz leta 2014 (20) o proizvajalcih visokonapetostnih kablov in poznejše sklepe v obravnavanem obdobju v Braziliji (21), Španiji (22) in Združenem kraljestvu (23). Poleg tega sta izvoznika HFCL in Birla trdila, da so bile vzrok za znatno škodo, ki naj bi jo utrpela industrija Unije, njene napačne naložbene odločitve.

(201)

Komisija je v uvodni izjavi 156 analizirala skupne naložbe in sklenila, da so bile naložbe industrije Unije v obravnavanem obdobju na zelo nizki ravni, ki je bila tudi najnižja potrebna raven za ohranitev delovanja. Komisija je tudi menila, da je pandemija COVID-19 le zelo omejeno in začasno vplivala na industrijo Unije, saj je obravnavano obdobje trajalo od 1. januarja 2020 do 30. septembra 2023, pandemija COVID-19 pa je trajala od leta 2020 do leta 2022. Poleg tega niso bili predloženi dokazi o domnevnih motnjah v dobavni verigi, specifični dokazi v zvezi s tem pa prav tako niso bili odkriti v preiskavi. Komisija v zvezi z domnevnim nekonkurenčnim obnašanjem industrije Unije ugotavlja, da je bila protimonopolna preiskava, na katero se je skliceval proizvajalec izvoznik, povezana z visokonapetostnimi električnimi kabli (24) in zato ni pomembna za zadevni izdelek. Učinek sprememb v ravneh naložb, zalog in zmogljivosti je bil med preiskavo podrobno analiziran, kot je navedeno v uvodnih izjavah 156, 151 in 132, Komisija pa je sklenila, da je bil ta učinek zelo omejen. V preiskavi je bilo v nasprotju s trditvami ugotovljeno zlasti, da so zaloge in naložbe industrije Unije ostale na zelo nizki ravni. Kar zadeva konkurenco med proizvajalci Unije, je Komisija menila, da se na prostem trgu spodbuja lojalna konkurenca in da se ta ne more šteti za vzrok škode. V preiskavi niso bili odkriti nobeni dokazi, da bi lahko ta imela kakršen koli škodljiv učinek.

(202)

Vse trditve v zvezi z morebitnimi drugimi dejavniki, ki bi lahko povzročili znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, so bile zato zavrnjene.

(203)

Komisija je ugotovila vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter dampinškim uvozom iz Indije. Povečanje dampinškega indijskega uvoza je sovpadalo s poslabšanjem položaja industrije Unije. Močno povečanje dampinškega uvoza iz zadevne države je bilo izvedeno po cenah, ki so znatno nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije na ravni, ki so bile celo nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije. Industrija Unije tako ni mogla določiti cen na vzdržnih ravneh, s katerimi bi lahko dosegla razumne stopnje dobička. Ravni cen nasprotno niso mogle slediti zvišanju stroškov, kar je imelo znatne negativne učinke na dobičkonosnost in ravni naložb industrije Unije.

(204)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Komisija je sklenila, da so drugi dejavniki, kot so uvoz iz Kitajske, nedampinški uvoz iz Indije in uvoz iz Turčije, morda prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar glede na njihov kumulativni obseg uvoza in razvoj cen niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Indije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Dejansko se je tržni delež uvoza iz teh držav zmanjšal z 41,7 % na 29,5 %, njihove cene pa so se v obravnavanem obdobju zvišale za 31 %. Nasprotno pa je imel dampinški uvoz iz Indije vse večji tržni delež, obenem pa so se njegove cene stalno zniževale, kar je časovno sovpadalo s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato nobeden od drugih znanih dejavnikov ni pojasnil negativnega razvoja industrije Unije v smislu oviranja dviga cen in dobičkonosnosti, nizkih ravni naložb ter negativnega razvoja donosnosti naložb.

(205)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(206)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(207)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(208)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(209)

Pritožnik se je skliceval na preiskavo v zvezi s Kitajsko (25) in predlagal ciljni dobiček v višini 13,4 % ter poudaril, da so v tej industriji, ki močno temelji na naložbah in ki porabi znatna finančna sredstva za raziskave in razvoj, potrebne visoke stopnje dobička, da bi se lahko vlagalo v prihodnje tehnologije in zlasti razvilo omrežje 5G v Uniji. Nekateri proizvajalci Unije so trdili, da bi bilo treba uporabiti ciljni dobiček v višini 15 %.

(210)

Komisija je navedla, da je ciljni dobiček, določen v preiskavi v zvezi s Kitajsko, znašal 12,4 %. Komisija je določila ciljni dobiček tako, da je preučila te trditve skupaj s pripombami, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, in podatki, ki so bili na voljo v spisu zadeve, v zvezi z zahtevami iz člena 7(2c) osnovne uredbe.

(211)

Izvoznik Birla je izpodbijal ustreznost ciljnega dobička, uporabljenega v preiskavi v zvezi s Kitajsko, v gospodarskem kontekstu sedanje preiskave. Podvomil je v potrebo po dodatnih naložbah industrije Unije, saj so bile za razvoj omrežja 5G v Uniji že izvedene znatne naložbe. Trdil je tudi, da industrija Unije ne more pričakovati, da bo dosegla pretirano visoke stopnje dobička, hkrati pa izvajala obsežne naložbe. Poleg tega je izvoznik Birla trdil, da se telekomunikacijski operaterji v Uniji, ki so glavne stranke kablov iz optičnih vlaken, soočajo z vse težjimi tržnimi pogoji in ne morejo zadovoljiti pričakovanj proizvajalcev kablov iz optičnih vlaken v Uniji glede visoke stopnje dobička.

(212)

Izvoznik STL je trdil, da ciljni dobiček, določen v preiskavi v zvezi s Kitajsko, ni pomemben, saj mora ciljni dobiček temeljiti na stopnji dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države, ki je predmet sedanje preiskave, tj. Indije. Pritožnik je v odziv na to trditev navedel, da indijski proizvajalci niso predložili argumentov, s katerimi bi dokazovali kakršno koli spremembo okoliščin, ki bi kazala, da ciljna dobičkonosnost, določena v preiskavi v zvezi s Kitajsko, ni več ustrezna. V zvezi s to trditvijo je izvoznik STL trdil, da je ciljna dobičkonosnost, določena v preiskavi v zvezi s Kitajsko, temeljila na drugačni gospodarski stvarnosti in zato ni pomembna za sedanjo preiskavo. Ustrezen časovni okvir za izračun ciljne stopnje dobička bi moral biti obdobje po letu 2020. Poleg tega je izvoznik STL trdil, da se je raven naložb pritožnikov od leta 2022 znatno povečala v primerjavi z obdobjem preiskave v zvezi s Kitajsko (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020), kar je pomenilo spremembo okoliščin v primerjavi s preiskavo glede uvoza kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske.

(213)

Kar zadeva potrebo po prihodnjih naložbah v proizvodnjo kablov iz optičnih vlaken, je Komisija navedla, da je Združenje evropskih operaterjev telekomunikacijskih omrežij (ETNO) v svojem zadnjem poročilu o stanju digitalnih komunikacij svoje napovedi za vzpostavitev omrežij optike do doma (FTTH) v Uniji popravilo navzgor, kar kaže na močno prihodnje povpraševanje (26). Komisija je zato zavrnila trditev, da nadaljnje naložbe niso potrebne.

(214)

V zvezi s trditvijo, da telekomunikacijski operaterji ne morejo zadovoljiti pričakovanj industrije Unije glede visoke stopnje dobička, je Komisija navedla, da kabli iz optičnih vlaken predstavljajo zelo majhen delež naložb v osnovna sredstva telekomunikacijskih operaterjev EU, ki so po navedbah združenja ETNO leta 2022 dosegle 59,1 milijarde EUR (27). Ob upoštevanju skupne potrošnje Unije v višini približno 2,5 milijona kilometrov kabla (28) in povprečne cene 756 EUR za kilometer kabla (29) so naložbe, povezane s kabli iz optičnih vlaken, predstavljale približno 3 % naložb telekomunikacijskih operaterjev. Poleg tega se ciljni dobiček določi z namenom ugotavljanja dobičkonosnosti, ki bi jo industrija Unije lahko dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza, vključno z upoštevanjem določenih prihodnjih naložb. V uvodnih izjavah 223 do 226 v nadaljevanju je proučeno, ali so dajatve v nasprotju s splošnim interesom Unije, obravnavan pa je tudi morebitni vpliv dajatev na industrije nižje v prodajni verigi. Trditve izvoznikov Birla in STL v zvezi s tem je bilo zato treba zavrniti.

(215)

V zvezi s trditvijo izvoznika STL, da mora ciljni dobiček temeljiti na stopnji dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države, ki je predmet sedanje preiskave, je Komisija opozorila, da je treba ciljni dobiček določiti ob upoštevanju številnih dejavnikov, zlasti stopnje dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Ta trditev je bila zato tudi zavrnjena.

(216)

V zvezi s tem je Komisija sklenila, da je dvig cen industrije Unije v obdobju preiskave oviral predvsem dampinški uvoz iz Indije. Podobno je na gospodarsko stvarnost pred povečanjem uvoza iz Indije, tj. pred letom 2020, enako vplivala prisotnost dampinškega uvoza iz Kitajske. Zato se dobiček v tem obdobju ni štel za primerno podlago za določitev ciljnega dobička. Komisija je zato preučila dobičkonosnost industrije Unije na podlagi dobička, ki je bil dosežen pred obdobjem, na katerega je vplival uvoz iz Kitajske in Indije.

(217)

Kot je bilo ugotovljeno v preiskavi v zvezi s Kitajsko, so vzorčeni proizvajalci Unije v letih 2015 in 2016 lahko ohranili stalen dobiček v višini 12,6 % oziroma 12,4 %. Ti dve leti sta se šteli za najbolj reprezentativni za dobičkonosnost v normalnih pogojih konkurence v tej industriji.

(218)

Komisija je menila, da je taka analiza še vedno veljavna, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju iz sedanje preiskave še vedno delno nižal cene, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi za ugotavljanje absorpcije. Zato je Komisija sklenila, da bi ciljni dobiček v višini 12,4 % še vedno odražal stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Zato je bila trditev, da bi povečanje naložb pomenilo „spremembo okoliščin“, ki bi zahtevala novo oceno ciljnega dobička, zavrnjena.

(219)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe je Komisija ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa. Industrija Unije ni poročala o takih prihodnjih stroških. Na podlagi navedenega je Komisija neškodljivo ceno za podobni izdelek industrije Unije izračunala tako, da je za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave uporabila ciljni dobiček v višini 12,4 % (glej uvodno izjavo 217).

(220)

Komisija je nato določila stopnjo škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Indije, za katere je bil ugotovljen damping, kot je bila ugotovljena tudi za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(221)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 91 do 94).

(222)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(223)

Industrijo Unije sestavlja 14 proizvajalcev ali skupin proizvajalcev, ki imajo približno 5 140 zaposlenih (EPDČ). Proizvajalci so močno razpršeni po vsej Uniji.

(224)

Z uvedbo ukrepov bi se zvišale ravni cen v Uniji, kar bi industriji Unije omogočilo, da zviša svoje cene v skladu s povečanjem stroškov proizvodnje. Posledično bodo stopnje dobička bolj vzdržne, industrija Unije pa bo zato lahko povečala svoje ravni naložb in še naprej vlagala v inovacije, ki so potrebne, da bi lahko ohranila konkurenčni položaj in svojo prisotnost na trgu ter obnovila tržni delež, ki ga je izgubila zaradi kitajskega dampinškega uvoza v preteklosti.

(225)

Če ukrepi ne bodo uvedeni, bo to verjetno znatno negativno vplivalo na industrijo Unije v smislu nadaljnjega oviranja dviga cen in morebitnega zniževanja cen. Nadaljnje znižanje cen bi pomenilo, da bo industrija Unije kratkoročno ustvarjala izgube. Industrija Unije se lahko v izogib poslabšanju dobičkonosnosti odloči, da bo ohranila svoje trenutne ravni cen, ki pa so že nevzdržne, ali zvišala cene na račun prodaje. To bo privedlo do takojšnjega zmanjšanja obsega proizvodnje. Poleg tega bo to preprečilo industriji Unije, da poveča ravni naložb, ki so potrebne za zaščito njene prisotnosti na trgu s ponudbo inovativnih rešitev in razvojem izdelkov. Posledično bo industrija Unije izpostavljena nadaljnjemu poslabšanju finančnega položaja v smislu dobičkonosnosti in naložb, kar bo ogrozilo njeno prihodnost. Če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se lahko pričakovalo, da se bo povečanje dampinškega uvoza iz Indije nadaljevalo in celo znatno povečalo glede na znatne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in naravo trga, na katerem prevladujejo razpisi z dolgoročnimi učinki. V tem primeru si industrija Unije ne bi mogla opomoči od škodljivih učinkov.

(226)

Zato je bilo sklenjeno, da so začasni ukrepi v interesu industrije Unije.

(227)

Na dan začetka je bil vzpostavljen stik z 51 uvozniki in uporabniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju v preiskavi. En uvoznik se je registriral kot zainteresirana stran, vendar ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Posledično v preiskavi ni sodeloval noben nepovezani uvoznik.

(228)

Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov Komisija ni mogla določiti natančnega učinka protidampinških dajatev na njihove dejavnosti. Komisija je v preiskavi v zvezi s Kitajsko ugotovila, da so imeli uvozniki stopnje dobička več kot 20 %, dajatve pa so lahko absorbirali ali vsaj delno prenesli na svoje stranke (30). V sedanji preiskavi niso bili razkriti dejstva ali dokazi, ki bi nasprotovali tem ugotovitvam.

(229)

Čeprav bodo imeli protidampinški ukrepi verjetno določen negativni vpliv na uvoznike in lahko zmanjšajo njihovo dobičkonosnost, je Komisija menila, da bodo uvozniki lahko absorbirali del zvišanja stroškov, ki bi ga povzročila dajatev, in/ali ga prenesli na svoje stranke. Poleg tega imajo možnost, da poiščejo alternativne vire dobave, vključno z Indijo po nedampinških cenah. Zato je Komisija sklenila, da uvedba ukrepov ne bo nesorazmerno vplivala na nepovezane uvoznike.

(230)

Izdelek v preiskavi naroča več industrij, zlasti telekomunikacijski operaterji, organi javnega sektorja (kot so občine), ki imajo v lasti optična omrežja ali jih nadzorujejo, monterji in distributerji. Nobena od teh strani ni sodelovala.

(231)

Med preiskavo je sodeloval samo en uporabnik, dejaven v telekomunikacijski industriji. Izpolnjeni vprašalnik uporabnika ni vseboval trditev ali informacij o vidikih interesa Unije. Ta uporabnik ni uvažal kablov iz optičnih vlaken iz Indije in ni izrazil podpore ukrepom, niti jim ni nasprotoval.

(232)

Komisija je menila tudi, kot je opisano v uvodni izjavi 213, da kabli iz optičnih vlaken predstavljajo le manjši del skupnih stroškov uporabnikov, saj je večina stroškov pri namestitvi optičnih vlaken povezana z gradbenimi deli.

(233)

Zato je bilo sklenjeno, da ukrepi ne bi nesorazmerno vplivali na uporabnike.

(234)

Izvoznik STL je trdil, da bi Komisija z uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz kablov iz optičnih vlaken iz Indije škodovala odporni in samozadostni dobavni verigi kablov iz optičnih vlaken v Uniji. Ta trditev ni bila dodatno utemeljena. Proizvajalec izvoznik prav tako ni predložil dokazov, dodatnih informacij ali analize, ki bi podpirali njegovo trditev.

(235)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bilo na trgu Unije na voljo več virov dobave. Države, ki niso Indija in Kitajska (največji sta Maroko in Združeno kraljestvo), so predstavljale 14,5 % celotnega tržnega deleža v Uniji, prisoten pa je bil tudi nedampinški uvoz iz Indije. Poleg tega je imela industrija Unije, kot je prikazano v uvodni izjavi 130, skoraj 40-odstotno prosto zmogljivost, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za oskrbo trga Unije. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(236)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da na trgu Unije prevladuje skupina velikih proizvajalcev in da bi uvedba ukrepov zaostrila ta položaj, kar lahko povzroči škodljive učinke, kot so višje cene, manjša izbira za potrošnike in povečano tveganje nekonkurenčnega obnašanja industrije Unije.

(237)

Proizvajalec izvoznik tudi v zvezi s tem ni dodatno utemeljil svoje trditve, niti ni predložil dokazov, dodatnih informacij ali analize, ki bi podpirali njegovo trditev.

(238)

Komisija je menila, da industrijo Unije sestavlja 14 proizvajalcev ali skupin proizvajalcev Unije, ki konkurirajo drug drugemu na trgu Unije, prav tako pa konkurirajo nedampinškemu uvozu iz Indije ter uvozu iz Kitajske in drugih tretjih držav. Raven konkurence se je zato štela za dovolj visoko. Trditev v zvezi s tveganjem nekonkurenčnega obnašanja industrije Unije v prihodnosti je zelo špekulativna in je bila zavrnjena.

(239)

Vse trditve v zvezi s konkurenčnim položajem na trgu Unije so bile zato zavrnjene.

(240)

Kabli iz optičnih vlaken so potrebni za izgradnjo hitrih širokopasovnih omrežij. Zato so zelo pomembni za državljane, podjetja in javne subjekte v Uniji, ki so odvisni od teh omrežij zaradi dela od doma, učenja doma, vodenja podjetja ali zagotavljanja storitev. Naložbe v okviru programa NextGenerationEU (31) so ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije, katere cilj je tudi vzpostaviti visokotehnološko širokopasovno infrastrukturo, ki bi dosegla vse dele EU. Kabli iz optičnih vlaken so tako ključni za digitalno desetletje EU (32) in tudi za njeno digitalno suverenost.

(241)

Uvedba protidampinških ukrepov bi industrijo Unije razbremenila cenovnega pritiska na trgu Unije, ki ga povzroča dampinški uvoz iz Indije, in ji omogočila, da zviša svoje cene v skladu z zvišanjem stroškov. To bi pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in raven naložb ter ji omogočilo, da zaščiti svoj položaj na trgu in vlaga v nove tehnologije. Nazadnje, preživetje proizvajalcev Unije je ključno za digitalno suverenost EU. Nasprotno, če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se dobičkonosnost industrije Unije hitro dodatno poslabšala, zaradi česar se industrija Unije nazadnje ne bi mogla razvijati, kar bi povzročilo izgubo tržnega deleža in morebitno zaprtje tovarn.

(242)

Hkrati ukrepi ne bi preprečili, da bi uvoz iz tretjih držav (vključno z Indijo) lojalno konkuriral na trgu Unije. V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi ukrepi nesorazmerno negativno vplivali na uvoznike in industrije nižje v prodajni verigi.

(243)

Komisija je zato na splošno sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije ne bi bila v interesu Unije.

(244)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(245)

Za uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(246)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(247)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(248)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(249)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(250)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(251)

Statistični podatki o kablih iz optičnih vlaken so pogosto izraženi v kilometrih kabla. Vendar v kombinirani nomenklaturi, določeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (33), ni take dodatne merske enote za kable iz optičnih vlaken. Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede samo teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kilometrov kabla. Kilometer kabla je treba navesti za oznake KN in TARIC.

(252)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(253)

Skupina MP Birla je predložila pripombe glede točnosti izračuna stopnje dampinga za skupino. Po analizi je Komisija popravila izračun in ustrezno stopnjo dampinga.

(254)

Vse druge pripombe, prejete po predhodnem razkritju, bodo obravnavane v zaključni fazi.

(255)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo.

(256)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –