|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/1923 |
11.7.2024 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/1923
z dne 10. julija 2024
o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Začetek
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. novembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, Kitajska ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
|
(2) |
Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 29. septembra 2023 vložila začasna evropska koalicija za titanov dioksid (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije titanovega dioksida v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: industrija Unije) v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.2 Registracija
|
(3) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2024/1617 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka. |
1.3 Zainteresirane strani
|
(4) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in njihova reprezentativna združenja, organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike, trgovce in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju. |
|
(5) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.4 Pripombe glede začetka preiskave
|
(6) |
Več strani je predložilo pripombe glede začetka preiskave. Te so se nanašale na obseg izdelka, domnevno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ciljni dobiček, uporabljen pri izračunu škode, vzročno zvezo in interes Unije. Vse navedene pripombe so obravnavane v nadaljevanju v ustreznih oddelkih te uredbe. |
1.5 Vzorčenje
|
(7) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(8) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje ter pri tem upoštevala geografsko lokacijo družb. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 50 % celotne proizvodnje v Uniji in 65 % obsega prodaje nepovezanim strankam v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. V zvezi z vzorcem proizvajalcev Unije ni bila prejeta nobena pripomba. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije. |
Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(9) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(10) |
Zahtevane informacije je predložil en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. |
Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK
|
(11) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. |
|
(12) |
Zahtevane informacije je zagotovilo 29 proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec sedmih družb, ki so del dveh ločenih skupin družb, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. |
|
(13) |
V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi LRK opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Glede vzorca ni bila prejeta nobena pripomba. |
1.6 Individualna preiskava
|
(14) |
Dva proizvajalca izvoznika iz LRK sta izrazila interes za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar proizvajalca, ki sta vložila zahtevo, nista izpolnila posebnega vprašalnika za proizvajalce izvoznike v roku, določenem v obvestilu o začetku. Zato na koncu ni bil prejet noben zahtevek za individualno preiskavo. |
1.7 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(15) |
Komisija je vprašalnike poslala vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem, znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave objavljeni na spletu (4). |
|
(16) |
Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala tudi vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(17) |
Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju cen surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem. |
|
(18) |
Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike treh vzorčenih proizvajalcev Unije, dveh vzorčenih skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov in šestih uporabnikov. Od kitajske vlade ni prejela izpolnjenega vprašalnika. |
|
(19) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in interesu Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
proizvajalci izvozniki v LRK:
|
1.8 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
|
(20) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek v preiskavi
|
(21) |
Izdelek v tej preiskavi je titanov dioksid s kemično formulo TiO2 v vseh oblikah, kot titanovi oksidi ali v pigmentih in preparatih na osnovi titanovega dioksida, ki vsebujejo najmanj 80 mas. % titanovega dioksida, računano na suho snov, z vsemi vrstami delcev, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 2823 00 00 in 3206 11 00 (oznaki TARIC 2823000010 in 2823000030) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi). |
|
(22) |
Titanov dioksid je razvrščen pod registrskima številkama Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS RN) 12065–65–5 in 13463–67–7 (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi). |
|
(23) |
Titanov dioksid je kemični izdelek v obliki drobnega belega prahu. Uporablja se v številnih industrijskih in potrošniških izdelkih, kot so barve, premazi, papir, plastika, guma, tekstil, farmacevtski izdelki itd. Titanov dioksid ima odlične lastnosti razprševanja svetlobe, zato se uporablja, kadar sta potrebna bel moten videz in svetlost. |
2.2 Zadevni izdelek
|
(24) |
Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK. |
2.3 Podobni izdelek
|
(25) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:
|
|
(26) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
2.4 Trditve glede obsega izdelka
|
(27) |
Več strani je v roku za predložitev trditev o obsegu izdelka predložilo trditve o obsegu izdelka. |
|
(28) |
Prvič, en uporabnik, tj. družba Schulman Plastics SAS (v nadaljnjem besedilu: družba Schulman Plastics), je zahteval, da se obseg izdelka razširi na izdelek, imenovan „beli masterbatch“. |
|
(29) |
Drugič, en uporabnik, tj. družba Akzo Nobel Sourcing B.V. (v nadaljnjem besedilu: družba AkzoNobel), je trdil, da bi bilo treba spremeniti strukturo kontrolne številke izdelka. |
|
(30) |
Tretjič, en uporabnik, tj. družba Munksjö Paper AB (v nadaljnjem besedilu: družba Munksjö), je trdil, da je opredelitev izdelka nejasna, in od Komisije zahteval, naj pojasni, da t. i. titanov dioksid, primeren za laminiranje, tj. posebna vrsta titanovega dioksida, ki se uporablja pri proizvodnji papirja za laminiranje (v nadaljnjem besedilu: titanov dioksid, primeren za laminiranje), ne spada v obseg izdelka. Družba Munksjö je to zahtevo naknadno dopolnila in od Komisije zahtevala, naj titanov dioksid, primeren za laminiranje, izključi iz obsega izdelka v preiskavi ali ga oprosti protidampinških dajatev v okviru postopka posebne rabe iz člena 254 carinskega zakonika Unije (5). Navedeno zahtevo je vložila skupaj z drugim uporabnikom, družbo Felix Schoeller GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: družba Felix). |
|
(31) |
Četrtič, en uporabnik, tj. družba Treibacher Industrie AG (v nadaljnjem besedilu: družba Treibacher“), je zahteval, da se titanov dioksid čistosti 99,9 mas. % ali več izključi iz obsega izdelka. |
|
(32) |
Nazadnje sta dva uporabnika, tj. družbi Flint Group GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba Flint) in Sun Chemical Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Sun Chemical), ločeno zahtevala, da se posebna vrsta titanovega dioksida, ki se uporablja samo kot pigment v proizvodnji tiskarskih barv v grafični industriji (v nadaljnjem besedilu: grafični titanov dioksid), izključi iz obsega izdelka. Družba Flint je zahtevala tudi, da se namesto tega grafični titanov dioksid oprosti protidampinških dajatev v okviru postopka posebne rabe iz člena 254 carinskega zakonika Unije. |
|
(33) |
Poleg tega Komisija ni upoštevala zahtevkov, ki jih je predložilo več strank v zvezi z izključitvijo izdelka, ker so bili navedeni zahtevki vloženi po izteku roka za predložitev trditev o obsegu izdelka. Navedeni zahtevki so se nanašali na nepremazan titanov dioksid za nebele pigmente in titanov dioksid, primeren za živila. Tudi Konfederacija evropske papirne industrije (CEPI) je zahtevala, da se titanov dioksid, primeren za laminiranje, po izteku roka za predložitev zahtevkov izključi iz obsega izdelka. Poleg tega je družba AkzoNobel v izpolnjenem vprašalniku po roku za predložitev trditev o obsegu izdelka vložila zahtevek za izključitev izdelka za titanov dioksid, proizveden po kloridnem postopku. |
2.4.1 Beli masterbatch
|
(34) |
Družba Schulman Plastics je trdila, da bi bilo treba obseg izdelka razširiti na „beli masterbatch“ (trenutno uvrščen pod oznako TARIC 3206190090). Beli masterbatch je koncentrirana mešanica osnovnih elementov, kot so pigmenti, barvila, nosilci, disperzijska sredstva in dodatki. Ti se vdelajo v termoreaktivno smolo, nato pa se ohladijo in razrežejo v zrnca, ki se uporabljajo za barvanje ali izboljšanje lastnosti plastike. Titanov dioksid je bel pigment in pomembna sestavina belega masterbatcha, ki omogoča, da beli masterbatch plastiko obarva belo. Zato je družba Schulman Plastics trdila, da bo zvišanje stroškov uvoza titanovega dioksida v Unijo zaradi protidampinških dajatev povzročilo preusmeritev kitajskega titanovega dioksida v proizvodnjo belega masterbatcha na Kitajskem. S tem bi se dodatno povečal obseg uvoza/dampinškega uvoza cenejšega belega masterbatcha iz Kitajske v Unijo, kar bi proizvajalcem belega masterbatcha v Uniji onemogočilo učinkovito konkuriranje. |
|
(35) |
Komisija je glede na dokaze, zbrane med preiskavo, in opis belega masterbatcha, ki ga je podala družba Schulman Plastics, ugotovila, da se izdelek v preiskavi, kot je opredeljen v obvestilu o začetku in ponovljen v uvodni izjavi 21, uporablja kot surovina v proizvodnji belega masterbatcha, zaradi česar je beli masterbatch izdelek nižje v prodajni verigi izdelka v preiskavi. To potrjuje tudi dejstvo, da je družba Schulman Plastic Komisiji predložila vprašalnik za uporabnike, v katerem je bilo dodatno pojasnjeno, da je izdelek v preiskavi ena od glavnih surovin, ki jih uporabljajo pri proizvodnji belega masterbatcha. |
|
(36) |
Zato pritožba tudi ni mogla vsebovati nobenih dokazov, na podlagi katerih bi Komisija lahko ocenila, ali obstajajo znaki dampinga in z njim povezane škode zaradi uvoza belega masterbatcha s poreklom iz Kitajske, saj bi bilo treba za konstruiranje normalne vrednosti za beli masterbatch uporabiti referenčne vrednosti za drugačne surovine od tistih, ki se uporabljajo za izdelek v preiskavi, kot je trenutno opredeljen. Obsega te preiskave torej ni bilo mogoče razširiti na beli masterbatch, morebitne domnevne dampinške prakse in posledično škodo, povzročeno proizvajalcem belega masterbatcha v Uniji, pa bi bilo treba določiti v ločeni protidampinški preiskavi. |
|
(37) |
Zato je Komisija zavrnila zahtevo za razširitev obsega te preiskave na beli masterbatch. |
2.4.2 Trditve o strukturi kontrolne številke izdelka
|
(38) |
Družba AkzoNobel je trdila, da bi bilo treba strukturo kontrolne številke izdelka, ki jo je Komisija določila za to preiskavo, razširiti z dodatnim poljem, da se upošteva površinska obdelava različnih vrst titanovega dioksida, ker: (i) je večina vrst na trgu dostopnega titanovega dioksida na nek način površinsko obdelana; (ii) površinska obdelava vpliva na delovanje titanovega dioksida pri različnih uporabah in (iii) so značilnosti površinske obdelave navedene na podatkovnih listih proizvajalcev za vrste titanovega dioksida, ki jih proizvajajo in prodajajo. Poleg tega je trdila, da polje kontrolne številke izdelka za „vsebnost titanovega dioksida na maso“ ni dovolj razčlenjeno, da bi odražalo tržne razmere. Natančneje, predlagala je, da se oddelek kontrolne številke izdelka, ki zajema razpon vsebnosti titanovega dioksida na maso od 80 mas. % in več, vendar manj kot 98,5 mas. %, razčleni na tri nadaljnje oddelke: 80 mas. % in več, vendar manj kot 90 mas. %, 90 mas. % in več, vendar manj kot 95 mas. %, in 95 mas. % in več, vendar manj kot 98,5 mas. %. |
|
(39) |
Pritožnik je tem trditvam nasprotoval z utemeljitvijo, da je površinska obdelava minimalni sestavni del stroškov proizvodnje in je zato ni treba upoštevati v strukturi kontrolne številke izdelka. Nadalje je pripomnil, da je sedanja kategorizacija vsebnosti titanovega dioksida na maso dovolj razčlenjena, da odraža tržne razmere in zagotavlja primerjavo enakovrednih elementov, in če bi se temu polju dodala še dva oddelka, bi se le še povečala nepotrebna zapletenost preiskave. |
|
(40) |
Družba AkzoNobel je odgovorila na pripombe pritožnika. Trdila je, da pri strukturi kontrolne številke izdelka ne gre le za pošteno primerjavo stroškov proizvodnje različnih vrst titanovega dioksida, temveč tudi za pošteno primerjavo prodajnih cen, kar pomeni, da različne vrste površinskega premaza vplivajo na prodajno ceno, saj površinski premaz vpliva na uporabo nekaterih vrst titanovega dioksida. Poleg tega je ob pregledu podatkovnih listov vrst titanovega dioksida iz portfelja proizvajalca Unije, in sicer družbe Kronos, pokazala, kako bi se s tem, ko bi se polju „vsebnost titanovega dioksida na maso“ dodali še dve kontrolni številki izdelka, vrste titanovega dioksida, ki jih proizvaja družba Kronos, enakomerneje porazdelile med različne kontrolne številke izdelka, in trdila, da bi bila tako razčlenjena kontrolna številka izdelka koristnejša. |
|
(41) |
Komisija je med preiskavo ugotovila, da je večina vrst titanovega dioksida, ki jih tržijo proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki, površinsko obdelana. Površinska obdelava je sestavljena iz različnih kombinacij ene ali več kemikalij, ki so pomembne za učinkovitost izdelka pri različnih uporabah, zato je navedena na podatkovnih listih in/ali prodajnih brošurah proizvajalcev. |
|
(42) |
Komisija v zvezi s tem opozarja, da je namen kontrolne številke izdelka zagotoviti pošteno primerjavo cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Vendar Komisiji niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi dokazovali povezavo med določenimi kemikalijami, ugotovljenimi v premazu, in cenami proizvajalcev izvoznikov. |
|
(43) |
Poleg tega noben proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval v tej preiskavi, ni ugovarjal predlagani strukturi kontrolne številke izdelka z utemeljitvijo, da bi se na njeni podlagi izvedla nepoštena primerjava cen. |
|
(44) |
Komisija tako ni našla razloga za spremembo strukture kontrolne številke izdelka, ki bi odražala te dejavnike, in je zavrnila zahtevek družbe AkzoNobel. |
2.4.3 Zahtevki za izključitev izdelka
|
(45) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 27 do 33, je več strani vložilo zahtevke v zvezi z izključitvijo izdelka. Komisija je za oceno zahtevkov za izključitev izdelka proučila (i) osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti navedenih vrst izdelkov; (ii) njihovo posebno rabo in zamenljivost; (iii) zaznavanje končne stranke; (iv) vpliv dajatev na uporabnika; (v) alternativne vire dobave in (vi) vpliv oprostitev plačila dajatev. |
2.4.3.1 Titanov dioksid, primeren za laminiranje
|
(46) |
Družbi Felix in Munksjö sta skupaj zahtevali izključitev titanovega dioksida, primernega za laminiranje, iz obsega izdelka (ali izvzetje za posebno rabo v skladu s členom 254 carinskega zakonika Unije), pri čemer sta trdili, da gre za posebno vrsto titanovega dioksida, ki se uporablja samo pri proizvodnji papirja za laminiranje. Tudi konfederacija CEPI je v zahtevku z dne 21. januarja 2024 neodvisno zahtevala, da se iz obsega izdelka izključi titanov dioksid, primeren za laminiranje. Njen zahtevek je bil vložen po roku za predložitev trditev o obsegu izdelka 23. novembra 2023, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33. Analiza v tem oddelku zato temelji le na informacijah, ki sta jih predložili družbi Felix in Munksjö. |
|
(47) |
Pritožnik je 2. maja 2024 predložil dodaten sklop pripomb v zvezi s tem zahtevkom, na katere sta družbi Felix in Munksjö odgovorili v predložitvi z dne 22. maja 2024. Pripombe pritožnika so bile predložene po roku za predložitev pripomb na informacije, ki so jih predložile druge zainteresirane strani, tj. 29. januarja 2024, zato se nobena od teh dodatnih pripomb ni upoštevala. Družbi Felix in Munksjö sta v drugi predložitvi 30. maja 2024 predložili nove informacije o dejstvih. Preiskava je bila že v pozni fazi, zato teh informacij ni bilo mogoče upoštevati pri začasnih ugotovitvah. |
|
(48) |
Papir za laminiranje (znan tudi kot dekorativni papir) je poseben papir, ki se uporablja kot površina za različne vrste pohištva in v številne druge dekorativne namene. Oba uporabnika sta trdila, da je titanov dioksid, ki se uporablja za barvanje tega papirja, posebna vrsta titanovega dioksida, ki ni primerna za druge uporabe, saj mora biti prekrita z debelim premazom, ki vsebuje fosfor. Ta posebni premaz omogoča, da se titanov dioksid ustrezno vpije v papirna vlakna, in mu daje večjo svetlobno obstojnost, kar preprečuje sivenje molekul titanovega dioksida (in s tem končnega izdelka), do katerega sicer pride, ker so molekule izolirane od zraka v melaminski smoli. |
|
(49) |
Uporabnika sta opozorila na sklep Komisije z dne 4. julija 2018 o postopku združitve Tronox/Cristal (6), v katerem je Komisija ugotovila, da je zamenljivost na strani povpraševanja med pigmentnim titanovim dioksidom za uporabo v papirnem laminatu in pigmentnim titanovim dioksidom za uporabo za druge končne uporabe omejena. |
|
(50) |
Pritožnik je pripomnil, da uporaba vrste površinskega premaza, namenjenega za titanov dioksid, primeren za laminiranje, ne vpliva na maso delcev titanovega dioksida ali velikost njihove površine v primerjavi z drugimi vrstami titanovega dioksida, kot so plastika ali premazi, in da premaz na splošno ni pomemben sestavni del stroškov proizvodnje. Poleg tega je trdil, da vse tri vrste kemikalij, ki se uporabljajo pri površinski obdelavi, pogosto uporabljajo vsi proizvajalci titanovega dioksida v svojih formulacijah za različne vrste izdelkov iz titanovega dioksida (tudi za barve, premaze, plastiko in druge uporabe), kar dokazuje, da se nobena od teh kemikalij ne uporablja izključno za vrste izdelkov, primerne za laminiranje. |
|
(51) |
Komisija je pri oceni meril iz uvodne izjave 45 sklenila, da ima titanov dioksid, primeren za laminiranje, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot druge vrste titanovega dioksida. Titanov dioksid, primeren za laminiranje, in nekatere druge vrste titanovega dioksida v premazu vsebujejo fosfor, čeprav je prisotnost fosforja večja v titanovem dioksidu, primernem za laminiranje. Komisija je nadalje sklenila, da je titanov dioksid, primeren za laminiranje, primeren za proizvodnjo papirja za laminiranje zaradi specifičnosti premaza, saj ta posebni premaz preprečuje, da bi papir za laminiranje pri izpostavljenosti sončni svetlobi posivel. Vendar je ugotovila, da več proizvajalcev izvoznikov to vrsto titanovega dioksida oglašuje tudi za uporabo v PVC in trajnih plastikah, kar kaže, da se lahko uporablja tudi za druge namene in druge končne uporabe. |
|
(52) |
Titanov dioksid predstavlja približno [25–35] % skupnih stroškov proizvodnje teh uporabnikov, približno [10–40] % titanovega dioksida pa nabavljajo na Kitajskem. Oba uporabnika sta trdila in en od njiju je predložil dokaze, da bi jima proizvajalci titanovega dioksida iz Unije lahko ponudili le omejene količine titanovega dioksida, ki ne bi zadostovale za pokritje njunega celotnega povpraševanja. |
|
(53) |
Komisija je po analizi dokazov in pripomb, ki so jih predložili oba uporabnika in pritožnik, najprej ugotovila, da ni razlogov za izključitev titanovega dioksida, primernega za laminiranje, iz obsega izdelka, saj ima enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot druge vrste titanovega dioksida in bi se načeloma lahko uporabljal za druge namene. Poleg tega je menila, da ni razloga za odobritev izvzetja za posebno rabo, saj je na podlagi vseh informacij, ki so Komisiji v tej fazi na voljo, tudi v primeru popolne odsotnosti uvoza titanovega dioksida iz Kitajske proizvajalcem papirja za laminiranje na voljo dovolj alternativnih virov dobave v Uniji in na drugih tretjih trgih, kot je Mehika. |
2.4.3.2 Titanov dioksid čistosti 99,9 % ali več
|
(54) |
En uporabnik, tj. družba Treibacher, je zahteval izključitev titanovega dioksida 99,9-odstotne čistosti iz obsega izdelka, ker je ta titanov dioksid na voljo samo na Kitajskem in se uporablja za posebne nišne namene. Vendar ta uporabnik nikoli ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali dokazov o tem, da so merila iz uvodne izjave 45 izpolnjena. Zato Komisija ni mogla oceniti meril za odobritev izključitve izdelka in je ta zahtevek zavrnila. |
2.4.3.3 Grafični titanov dioksid
|
(55) |
Dva uporabnika sta zahtevala, da se grafični titanov dioksid izključi iz obsega izdelka: Sun Chemical in Flint. Družba Sun Chemical je predložila pripombe po roku za predložitev trditev o obsegu izdelka in ni predložila izpolnjenega vprašalnika, družba Flint pa je predložila pripombe v roku in je predložila tudi izpolnjen vprašalnik, ki ga je Komisija lahko preverila. Analiza v nadaljevanju torej temelji le na informacijah, ki jih je predložila družba Flint. |
|
(56) |
Družba Flint je trdila, da je vrsta titanovega dioksida, ki jo uporablja, vrhunski izdelek za nišno uporabo, ki se uporablja samo v tiskarskih barvah v grafični industriji, njegova proizvodnja pa vključuje poseben proizvodni postopek ter posebno strokovno znanje in izkušnje. |
|
(57) |
Komisija je ugotovila, da ima grafični titanov dioksid enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot druge vrste titanovega dioksida, saj gre za standardni izdelek v rutilni obliki s premazom, ki vsebuje kemikalije, ki jih je mogoče najti v številnih drugih vrstah titanovega dioksida. Čeprav kemična sestava grafičnega titanovega dioksida morda ni posebna, je Komisija ugotovila, da je za njegovo izdelavo dejansko potrebno posebno strokovno znanje, ki ga obvlada le omejeno število proizvajalcev v Uniji in na Kitajskem. Družba Flint je v omejenem obsegu kupovala tudi druge vrste titanovega dioksida za druge namene kot za tiskarske barve v grafični industriji. |
|
(58) |
Za proizvodnjo tiskarskih barv bi se načeloma lahko uporabljale druge vrste titanovega dioksida, vendar bi bile take barve precej manj učinkovite. Družba Flint sicer preizkuša različne vrste titanovega dioksida različnih proizvajalcev za uporabo v svojih formulah za tiskarke barve, vendar je predložila dokaze, da na splošno ne dosegajo zadovoljive ravni kakovosti. Komisija je zato sklenila, da imajo proizvajalci tiskarskih barv za grafično industrijo dejansko omejene možnosti za prehod na druge dobavitelje, kar je bilo potrjeno tudi v primeru združitve Hutsman/Rockwoods (7), in da bi učinkovitost grafičnega titanovega dioksida v končnih izdelkih vplivala na zaznavanje strank. Vendar ni bilo dokazano, da industrija Unije grafične industrije ne bi mogla oskrbovati z zadostnimi količinami. |
|
(59) |
Titanov dioksid za tiskarske barve ni popolnoma zamenljiv z drugimi vrstami titanovega dioksida, vendar ima še vedno enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot te druge vrste. Komisija je zato sklenila, da ni razloga za izključitev izdelka. |
|
(60) |
Ker poleg tega ni bilo dokazano, da ima grafični titanov dioksid posebne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami titanovega dioksida, ali natančno opredeljeno posebno rabo zaradi velikega števila receptur, ki jih ima družba Flint za svoje izdelke, je Komisija na tej stopnji sklenila, da carinski organi ne bi mogli preveriti, ali se grafični titanov dioksid dejansko uporablja za proizvodnjo tiskarskih barv, zlasti ker družba Flint kupuje tudi druge vrste titanovega dioksida za druge namene. Nazadnje, uporabnik ni mogel jasno dokazati, da bi dajatve znatno negativno vplivale na njegovo dobičkonosnost. Komisija je zato zavrnila zahtevek za izvzetje za posebno rabo. |
2.4.3.4 Nepremazan titanov dioksid za nebele pigmente
|
(61) |
Družba Sun Chemical je v zahtevku z dne 18. decembra 2023 od Komisije zahtevala, naj iz obsega izdelka poleg grafičnega titanovega dioksida, kot je navedeno v uvodni izjavi 55, izključi tudi titanov dioksid v nepremazani obliki (tj. titanov dioksid brez površinske obdelave). Trdila je, da je to zelo nišni trg, izdelki, izdelani iz takega nepremazanega titanovega dioksida pa konkurirajo na trgih zunaj Unije, zato bi zaradi kakršnih koli protidampinških dajatev njihov izvoz postal nekonkurenčen. Službe Komisije so opravile tudi zaslišanje z družbo Sun Chemical, na katerem je družba podrobneje pojasnila svoj zahtevek. |
|
(62) |
Ta zahtevek je bil prejet po roku za predložitev trditev o obsegu izdelka, ki je bil 23. novembra 2023. Komisija je opozorila, da bi bilo treba pripombe o obsegu izdelka predložiti v zgodnjih fazah preiskave, da bi bilo dovolj časa za oceno njihove utemeljenosti in da bi imele druge zainteresirane strani možnost, da se nanje odzovejo. Poleg tega družba Sun Chemical Komisiji ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Tudi če bi bil zahtevek vložen pravočasno, Komisija ni mogla ustrezno preveriti, ali so merila iz uvodne izjave 45 izpolnjena. Komisija zato tega zahtevka ni proučila. |
2.4.3.5 Titanov dioksid, primeren za živila
|
(63) |
Konfederacija CEPI je v zahtevku z dne 21. januarja 2024 od Komisije zahtevala, da poleg izključitve titanovega dioksida, primernega za laminiranje, kot je navedeno v uvodni izjavi 46, iz obsega izdelka izključi tudi titanov dioksid, primeren za živila. Trdila je, da je ta vrsta titanovega dioksida posebna, saj izpolnjuje zahteve za aditive E-171 in ima opredeljen sklop izredno nizkih mejnih vrednosti težkih kovin, zaradi česar je njena proizvodnja zelo draga. |
|
(64) |
Vendar je bil ta zahtevek vložen precej po roku za predložitev trditev o obsegu izdelka 23. novembra 2023, zato ga Komisija ni obravnavala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 62, je treba pripombe o obsegu izdelka predložiti v zgodnjih fazah preiskave v rokih, določenih za te pripombe, da bi bilo dovolj časa za oceno njihove utemeljenosti in da bi imele druge zainteresirane strani možnost, da se nanje odzovejo. |
2.4.3.6 Izključitev titanovega dioksida, proizvedenega po kloridnem postopku
|
(65) |
Družba AkzoNobel je zahtevala, da se titanov dioksid, proizveden po kloridnem postopku, izključi iz obsega preiskave, ker titanov dioksid, proizveden po kloridnem postopku, in titanov dioksid, proizveden po sulfatnem postopku, nista zamenljiva v industriji barv in premazov. Nadalje je trdila, da se večina titanovega dioksida na Kitajskem proizvaja po sulfatnem postopku, na trgu Unije pa se večinoma uporablja titanov dioksid, proizveden po kloridnem postopku. Iz istih razlogov je zahtevala, da Komisija, če ne sprejme tega zahtevka za izključitev, izvede vsaj ločeno analizo škode in vzročnosti med titanovim dioksidom, proizvedenim po kloridnem postopku, in titanovim dioksidom, proizvedenim po sulfatnem postopku. |
|
(66) |
Komisija je ugotovila, da je bil zahtevek družbe AkzoNobel za izključitev izdelka predložen v izpolnjenem vprašalniku, ki je bil predložen 20. decembra 2023, kar je po roku za predložitev trditev o obsegu izdelka 23. novembra 2023. Zahtevek zato ni bil obravnavan. Kot je navedeno v uvodni izjavi 62, je treba pripombe o obsegu izdelka predložiti v zgodnjih fazah preiskave v rokih, določenih za te pripombe, da bi bilo dovolj časa za oceno njihove utemeljenosti in da bi imele druge zainteresirane strani možnost, da se nanje odzovejo. |
|
(67) |
Kar zadeva zahtevo za izvedbo ločene analize škode in vzročnosti na podlagi proizvodnega postopka, je Komisija ugotovila, prvič, da je preiskava pokazala, da številni uporabniki, vključno s proizvajalci barv in premazov, kupujejo titanov dioksid, proizveden po obeh metodah. |
|
(68) |
Drugič, Komisija je ugotovila, da tretjino celotne prodaje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v Uniji predstavlja titanov dioksid, proizveden po kloridnem postopku. |
|
(69) |
Poleg tega to, da kitajski proizvajalci trenutno proizvedejo več titanovega dioksida po sulfatnem postopku, še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnosti. Preiskava je dejansko pokazala, da si kitajska industrija prizadeva pospešiti prehod s sulfatnega postopka na kloridni postopek za proizvodnjo titanovega dioksida. |
|
(70) |
Tretjič, Komisija ni mogla ugotoviti, da obstajajo takšne razlike v fizikalnih, kemičnih ali tehničnih lastnostih med izdelki, pridobljenimi z obema proizvodnima postopkoma, ki bi upravičevale izključitev enega od njiju. Nazadnje, z obema proizvodnima postopkoma se lahko pridobi titanov dioksid v atanazni obliki, ki ga druge zainteresirane strani skoraj soglasno razlikujejo od titanovega dioksida v rutilni obliki zaradi njune različne kristalne strukture, kar je glavna razlika med vrstami titanovega dioksida. |
|
(71) |
Na podlagi zgornjih premislekov je Komisija zavrnila zahtevek družbe AkzoNobel. |
3. DAMPING
3.1 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe
|
(72) |
Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(73) |
Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo titanovega dioksida. Ustrezne informacije je predložilo 25 proizvajalcev izvoznikov. |
|
(74) |
Komisija je za pridobitev informacij, za katere je menila, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Kitajska vlada odgovora ni poslala. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Prejeta ni bila nobena pripomba. |
|
(75) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. |
|
(76) |
Komisija je 26. marca 2024 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji titanovega dioksida. Poleg tega je na podlagi meril za izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti opredelila morebitne reprezentativne države, in sicer Brazilijo, Malezijo, Mehiko in Rusko federacijo. Komisija je prejela pripombe na prvo obvestilo od enega proizvajalca izvoznika, tj. skupine LB, pritožnika in enega uporabnika, tj. družbe AkzoNobel. |
|
(77) |
Komisija je 16. aprila 2024 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) obravnavala pripombe zainteresiranih strani na prvo obvestilo in zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je za reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo Tronox Pigmentos do Brasil S.A. (v nadaljnjem besedilu: Tronox Brazilija), proizvajalca titanovega dioksida v reprezentativni državi. |
|
(78) |
Komisija je pripombe na drugo obvestilo prejela od družbe AkzoNobel in pritožnika. Te pripombe so bile obravnavane pod ustreznim naslovom v oddelku 3.4 v nadaljevanju. |
|
(79) |
Komisija je po analizi prejetih pripomb in informacij sklenila, da je Brazilija ustrezna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.3 v nadaljevanju. |
3.2 Normalna vrednost
|
(80) |
V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“. |
|
(81) |
Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški). |
|
(82) |
Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna. |
3.2.1 Obstoj znatnih izkrivljanj
|
(83) |
Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:
|
|
(84) |
Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. |
|
(85) |
Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil. |
|
(86) |
Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“. |
|
(87) |
Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (8) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v izbranih sektorjih (vključno s kemijskim sektorjem). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave izpodbijajo dokaze v spisu preiskave, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v spis preiskave vključeno ob njenem začetku. Tudi pritožba vsebovala nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. |
|
(88) |
Natančneje, pritožnik se je oprl na dokaze iz poročila, da bi poudaril obstoj znatnih sistemskih izkrivljanj v gospodarstvu LRK, tj. „socialističnega tržnega gospodarstva“, v katerem Kitajska komunistična partija (v nadaljnjem besedilu: KKP) usmerja javni in zasebni sektor. |
|
(89) |
Pritožnik je opozoril, da so bili v poročilu ugotovljeni elementi, ki kažejo na znatna izkrivljanja v sektorju titana na Kitajskem. Številni proizvajalci titanovega dioksida poslujejo tudi s kovinskim titanom, zato je pritožnik trdil, da znatno izkrivljanje na sektor titanovega dioksida na Kitajskem vpliva enako kot na sektor titana. |
|
(90) |
Poleg tega je pritožnik poudaril, da so se s 14. petletnim načrtom za nacionalni gospodarski in socialni razvoj Kitajske (v nadaljnjem besedilu: 14. petletni načrt) ohranila in okrepila navedena znatna izkrivljanja z vključitvijo prejšnjega 13. petletnega načrta in določitvijo naslednjih prednostnih nalog, kot so pojasnjene na spletišču mednarodne razstave o titanovem dioksidu 2024 v Šanghaju:
|
|
(91) |
Poleg tega so bili v pritožbi poudarjeni naslednji elementi, ki kažejo na znatna izkrivljanja. |
|
(92) |
Prvič, trg zadevnega izdelka v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov. Kot je razvidno iz poročila, podjetja v državni lasti na Kitajskem predstavljajo večino industrij surovin. |
|
(93) |
Pritožnik je trdil, da kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v glavnih proizvajalcih, izdelovalcih in prodajalcih zadevnega izdelka, med katerimi so naslednje družbe in skupine družb:
|
|
(94) |
Zato je pritožnik ugotovil, da kitajska vlada nadzoruje in usklajuje poslovno strategijo družb, vključenih v proizvodnjo titanovega dioksida. |
|
(95) |
Drugič, prisotnost države v podjetjih, ki proizvajajo titanov dioksid, državi omogoča tudi, da vpliva na cene in/ali stroške. |
|
(96) |
Pritožnik je na primer navedel, da prisotnost države v podjetjih ne zadeva le podjetij v državni lasti, ampak tudi zasebne družbe. Komisija je v poročilu in v številnih prejšnjih preiskavah ugotovila, da KKP izvaja pritisk na zasebne družbe v vseh sektorjih kitajskega gospodarstva in zahteva, „naj na prvo mesto postavijo patriotizem in sledijo partijski disciplini“. V skladu s členom 19 zakona LRK o gospodarskih družbah mora biti partijska celica prisotna v vsaki družbi. |
|
(97) |
V sektorju zadevnega izdelka so prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom KPK pogosta. Sekretar upravnega odbora skupine LB je na primer član KKP, predsedniki upravnih odborov skupine GPRO (ki je matična družba družbe Nanjing Titanium White Chemical Co., Ltd, tj. kitajskega proizvajalca titanovega dioksida), družbe Bluestar oziroma skupine Lubei opravljajo funkcijo sekretarja svojih partijskih odborov, predsednik slednje pa je tudi predstavnik kitajskega nacionalnega kongresa. |
|
(98) |
Poleg tega je predsednik skupine GPRO izjavil: „Kitajska komunistična partija je velika, veličastna in prava marksistična stranka. Spoštovanje vodstva stranke in krepitev vodilne vloge partije sta temeljno jamstvo za to, da bo razvoj družbe vedno pravilno usmerjen in da se bodo dosegli pomembni dosežki“, predsednik skupine Lubei pa je predsedoval sestanku, namenjenemu „posredovanju in proučevanju duha pomembnega govora generalnega sekretarja Ši Džinpinga in glavne vsebine poročila o delu vlade“, pri čemer je poudaril, da je treba misli in dejanja „hitro poenotiti v skladu s tem govorom“. |
|
(99) |
Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga. |
|
(100) |
Pritožnik je opozoril, da v skladu z dokazi iz prejšnjih protidampinških preiskav Komisije „[s]istem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami“. |
|
(101) |
Poleg tega je pritožnik navedel, da kitajska vlada industrijo titanovega dioksida šteje za strateško industrijo tako v 13. kot 14. petletnem načrtu (glej uvodno izjavo 90). |
|
(102) |
Pritožnik je poudaril tudi, da Kitajska dejansko uporablja izvozne omejitve za izdelke, povezane s titanom. LRK ima vzpostavljen katalog blaga, za katerega je potrebno izvozno dovoljenje, ki se redno posodablja z obvestili ministrstva za trgovino in splošne carinske uprave. Za blago, navedeno v tem katalogu, morajo izvozniki pridobiti izvozno dovoljenje ministrstva za trgovino ali pooblaščene lokalne službe (10). |
|
(103) |
V zvezi s tem lahko ministrstvo za trgovino omeji ali prepove izvoz blaga, če je to potrebno zaradi ohranjanja državne varnosti, družbenega javnega dobrega ali javne morale, če zadevnega blaga primanjkuje ali je predmet učinkovite zaščite, če ima namembna država ali regija omejene tržne zmogljivosti ali v katerih koli drugih okoliščinah v skladu s katero koli mednarodno pogodbo, ki jo je sklenila Kitajska. |
|
(104) |
Zato je pritožnik ugotovil, da se lahko s tem sistemom izvoznih dovoljenj ustvarijo omejitve izvoza za zagotovitev, da lahko domača kitajska industrija izkoristi prednostni in poceni dostop do izdelkov, povezanih s titanom. V skladu s tem kitajska vlada še naprej izvaja politike, ki jih morajo gospodarski subjekti upoštevati, s čimer preprečuje nemoteno delovanje tržnih sil. |
|
(105) |
Četrtič, sektor zadevnega izdelka je izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini. |
|
(106) |
Po mnenju pritožnika tako izkrivljanje velja za vse sektorje: kitajska vlada ima pomembno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti in pogosto na različne načine neposredno vpliva na njihov izid. Kitajska vlada mora na primer predhodno odobriti, da lahko sodišča odločajo o tem, ali bodo v praksi sprejela ali zavrnila vloge družb, ki kotirajo na borzi. |
|
(107) |
Številna plačilno nesposobna podjetja na koncu sprejmejo načrte prestrukturiranja in so le redko umaknjena z borze. To pomeni, da so podjetja v državni lasti dejansko deležna vladnih jamstev. Ker ni običajnih tržnih mehanizmov, kot so učinkoviti in pregledni stečajni postopki, je kitajski finančni sistem še vedno zelo izkrivljen. |
|
(108) |
V prejšnji preiskavi o jeklenih kolesih (11)je Komisija ugotovila, da „kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov“. |
|
(109) |
V zgoraj navedeni preiskavi so bila ugotovljena izkrivljanja tudi v zvezi s kitajsko zakonodajo o lastnini, saj so pravila o zagotavljanju in pridobivanju zemljišč v LRK pogosto nejasna in nepregledna, cene pa organi pogosto določajo na podlagi netržnih vidikov. |
|
(110) |
Ker se zakonodaja o stečaju, družbah ali lastnini na Kitajskem uporablja za vse sektorje, ni razpoložljivih dokazov, da se navedena zakonodaja ne bi uporabljala v kitajskem sektorju titanovega dioksida. |
|
(111) |
Pritožnik je nazadnje trdil, da so v sektorju titanovega dioksida prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Zato ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem, saj niso zanesljivi, normalna vrednost pa se konstruira izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti. |
|
(112) |
Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu. Dokazi v spisu so vključevali dokaze iz poročila in njegove posodobljene različice (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno poročilo) (12), ki temelji na javno dostopnih virih. |
|
(113) |
Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem. |
3.2.2 Znatno izkrivljanje, ki vpliva na domače cene in stroške na Kitajskem
|
(114) |
Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (13). |
|
(115) |
Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (14). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. |
|
(116) |
Odličen primer je kitajska zakonodaja o lastnini, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, zadevna zakonodaja pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (15). |
|
(117) |
Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. |
|
(118) |
S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. |
|
(119) |
Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Kitajske komunistične partije“ (16). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. |
|
(120) |
To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga. |
|
(121) |
Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (17). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja. |
|
(122) |
Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. |
|
(123) |
Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. |
|
(124) |
V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). |
|
(125) |
Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (18). |
|
(126) |
Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (19). |
|
(127) |
Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju posredovanja države in KKP (20). |
|
(128) |
Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (21). |
|
(129) |
Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, ki so na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (22). |
|
(130) |
Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (23). |
3.2.3 Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice
|
(131) |
Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva. |
|
(132) |
Sektor zadevnega izdelka oskrbujejo podjetja v državni lasti in zasebna podjetja. |
|
(133) |
Družba Pangang Group Vanadium and Titanium Resources, Ltd (24). (v nadaljnjem besedilu: družba Pangang), ki je del skupine Pangang Group, tj. odvisne družbe skupine podjetij v državni lasti skupine Anshan Iron and Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Ansteel) (25), ima znatno stopnjo državnega lastništva (več kot 54 %) (26). Po drugi strani je skupina LB Group, prej imenovana Lomon Billions Group Co., Ltd., (v nadaljnjem besedilu: skupina LB) (27) zasebno podjetje (28), CNNC Huan Yuan Titanium Dioxide Co., Ltd (29) (CHTI CNNC) pa je zasebno podjetje, vendar ima še vedno nekaj več kot 7 % delnic, povezanih z državo (30). |
|
(134) |
Poleg tega organi spodbujajo oblikovanje grozdov v petrokemičnem in kemičnem sektorju, tudi zato, da bi izkoristili medsebojno odvisnost različnih kemičnih proizvodnih procesov. V 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin je namreč določeno, da je treba „[s]prejeti ukrepe za povečanje in krepitev vodilnih podjetij. Pod vodstvom trga in ob podpori vlade bomo takim podjetjem pomagali pospešiti medregijske in medlastniške združitve ter reorganizacijo, da bi industrija postala bolj koncentrirana in da bi se olajšalo mednarodno poslovanje. V sektorjih, vključno s petrokemičnim in kemičnim […], bomo spodbujali številna pionirska podjetja, ki bi lahko vodila ekosistem industrijske verige z osrednjo konkurenčnostjo […]“ (31). |
|
(135) |
Državne smernice se odražajo v ukrepih družb, kot je razvidno s spletišča družbe Pangang: „Družba Pangang Vanadium in Titanium Co., Ltd. se bo v prihodnosti še naprej osredotočala na nacionalne strategije in zahteve trga, nenehno krepila svoje neodvisne inovacijske zmogljivosti in pospešila izgradnjo vrhunskega specializiranega novega podjetja z ‚izjemno strokovnostjo, inovativnostjo, preudarnim upravljanjem in posebnimi značilnostmi‘, ki bo podlaga za kitajsko industrijo vanadija in titana ter bo bolj prispevalo h kakovostnemu razvoju“ (32). |
|
(136) |
Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali stalnica le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v zasebnih družbah (33), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo v skoraj vseh vidikih državnega gospodarstva. Vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik, glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura. |
|
(137) |
Natančen prikaz vladnega nadzora nad podjetji je mogoče najti na ravni provinc. V pokrajini Yunnan se s 14. petletnim načrtom za nove materiale in razvoj napredne proizvodnje za provinco Chuxiong (v nadaljnjem besedilu: 14. petletni načrt za provinco Chuxiong) obravnava sektor zadevnega izdelka in nanj vpliva z določitvijo naslednjih ciljev: „[v] celoti je treba izkoristiti prednosti virov in industrije titana v Chuxiongu, zlasti prednosti hidroenergetskih virov, ter še naprej širiti obseg industrije titana, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti zlasti na razširitev industrijske verige in izboljšanje dodane vrednosti izdelka. Na podlagi virov, tehnologije in tržnih prednosti velikih podjetij, kot sta Longbai in Kunming Iron and Steel, bomo pospešili gradnjo nove industrije titana skupine Longbai in projekte, povezane z družbo Yunnan Titanium Industry, okrepili spodbujanje naložb, uvedli podjetja nižje v verigi industrije titana in se osredotočili na gradnjo industrije titana“ (34) . |
|
(138) |
V 14. petletnem načrtu za provinco Chuxiong je to še podrobneje opisano: „Ob izkoriščanju priložnosti države za spodbujanje razvoja titanovega dioksida na kloridni osnovi se bomo osredotočili na podporo družbi Longbai Lufeng Titanium Industry pri obnovi in razširitvi proizvodne linije titanovega dioksida na osnovi kloridov ter sčasoma oblikovali proizvodno bazo titanovega dioksida na osnovi kloridov v višini 300 000–400 000 ton/leto. Hkrati bo skupina Longbai v celoti izkoristila svoje tehnološke prednosti pri spajanju žvepla in klora, pospešila strukturno prilagajanje in vključevanje industrije titanovega dioksida na osnovi sulfata, okrepila sodelovanje med podjetji za proizvodnjo titanovega dioksida na osnovi sulfata in skupino Longbai, izboljšala izkoriščanje virov, izvažala železov sulfat v jugovzhodno Azijo, zasedla trg jugovzhodne Azije ter spodbujala in podpirala razvoj domačih in tujih močnih družb za proizvodnjo premazov in plastike iz titanovega dioksida nižje v prodajni verigi v Yunnanu. Postala je najpomembnejša baza za proizvodnjo titanovega dioksida po kloridnem postopku v državi in vodi razvoj kitajske industrije titanovega dioksida. Pospešiti je treba razvoj titanovih gob, se osredotočiti na spodbujanje izgradnje vrhunskih projektov skupine Longbai Group za proizvodnjo titanovih gob, primernih za rotorje, pospešiti razvoj tehnologije za proizvodnjo titanovih gob v celotnem procesu ter preoblikovati in razširiti na tej tehnologiji temelječo obstoječo linijo za proizvodnjo titanovih gob, s čimer bi sčasoma ustvarili letno proizvodno zmogljivost v višini 100 000–300 000 ton in tako postali največja proizvodna baza titanovih gob na svetu. Dejavno je treba spodbujati razvoj vrhunskega finega titanovega materiala“ (35). |
|
(139) |
Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (36). |
|
(140) |
Na primer, podružnica kitajskega združenja industrije premazov za industrijo titanovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: podružnica za industrijo titanovega dioksida) v členu 3 statuta določa, da organizacija „[v]zpostavlja organizacijo Kitajske komunistične partije, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. […] potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (37). Člen 36 nadalje določa, da morajo osebe, odgovorne za združenje, izpolnjevati pogoje, kot so „[s]poštovanje vodstva Kitajske komunistične partije, podpiranje socializma s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajanje smernic, načel in politik partije ter dobre politične lastnosti“ (38). |
|
(141) |
Podružnica za industrijo titanovega dioksida med svoje člane šteje skupino LB in družbo CHTI CNNC, tj. prvega oziroma drugega največjega proizvajalca na Kitajskem (39). |
|
(142) |
Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Tako javna kot zasebna podjetja v sektorju so zato podvržena nadzoru in navodilom politik. |
3.2.4 Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe: prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške
|
(143) |
Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (40), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. |
|
(144) |
V skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (41)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. |
|
(145) |
Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (42), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (43). |
|
(146) |
Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (44). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce. |
|
(147) |
Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (45), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih. |
|
(148) |
V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (46). |
|
(149) |
Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom v KKP/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju titanovega dioksida. Več članov upravnega odbora in nadzornega sveta skupine LB, ki je največji proizvajalec zadevnega izdelka, je članov KKP in opravlja funkcije v sekretariatu partijskega odbora (47). Enako velja za družbi CHTI CNNC (48) in Pangang (49). |
|
(150) |
Vmešavanje KKP v poslovne odločitve je razvidno s spletišča skupine LB, kjer je vloga stranke v skupini opisana, kot sledi: „[k]repitev partije je glavno vodilo in podjetja mu sledijo. V zadnjih letih je partijski odbor družbe Lomon Billions Group Co., Ltd. še naprej uvajal inovacije v modelu dela za krepitev partije, nenehno izboljševal kulturni položaj krepitve partije in dejavno raziskoval poglobljeno povezovanje dejavnosti za krepitev partije z osrednjimi dejavnostmi podjetja, kar spodbuja vitalnost in daje zagon visokokakovostnemu razvoju podjetja. Šu Gang, sekretar partijskega odbora in predsednik skupine Lomon Billions, je sklenil: ‚Kar zadeva organizacijo, oglaševanje in disciplinsko inšpekcijo, skupina Lomon Billions vedno upošteva nespremenjen vzorec delovnih ustanov partije v podjetju. Partijska organizacija zagotavlja nadzor nad politiko in pomembnim razvojem partije in države. Vloga izvajanja v podjetju ostaja nespremenjena, načelo, da partija upravlja kadre in da partija upravlja talente, ostaja nespremenjeno, in praksa ‚oblikovanja podružnic povsod, kjer so člani partije‘, ostaja nespremenjena, tako da se s krepitvijo partije v podjetju vedno ohranja visoka stopnja bojne pripravljenosti.‘ […] Partijski odbor skupine Lomon Billions je raziskal dobro prakso tesnega povezovanja nejavne krepitve partije z osrednjimi dejavnostmi podjetja: vztrajanje pri popolni pokritosti partijskih organizacij in partijskega dela, vertikalni poglobitvi in horizontalni širitvi […]“ (50). |
|
(151) |
Kot je razvidno iz prejšnjih uvodnih izjav (glej uvodno izjavo 137), na skupino LB močno vplivajo državni organi. |
|
(152) |
Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (51). Prisotnost države v podjetjih v sektorju titanovega dioksida in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške. |
3.2.5 Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe: javne politike ali ukrepi, ki diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga
|
(153) |
Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. |
|
(154) |
Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (52). |
|
(155) |
Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka. |
|
(156) |
Cilj 14. petletnega načrta (glej uvodno izjavo 90) je: „preoblikovanje in nadgradnja tradicionalnih industrij, spodbujanje optimizacije razporeditve in strukturne prilagoditve industrije surovin, kot so petrokemična industrija, jeklarstvo, neželezne kovine in gradbeni materiali, povečanje ponudbe visokokakovostnih izdelkov, kot sta lahka industrija in tekstil, pospešitev preoblikovanja in nadgradnje podjetij v ključnih industrijah, kot je kemična industrija […]. Poglobljeno izvajanje posebnih projektov za povečanje ključne konkurenčnosti in tehnološke preobrazbe proizvodne industrije, spodbujanje podjetij k uporabi naprednih in uporabnih tehnologij, krepitev posodobitev opreme in obsežna uporaba novih izdelkov“ (53). |
|
(157) |
Podobno je tudi v usmerjevalnem mnenju o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemične in kemične industrije v obdobju 14. petletnega načrta (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalno mnenje) poudarjeno, da je treba „[…] pospešiti preobrazbo in nadgradnjo tradicionalnih industrij ter odločno razvijati nove kemične snovi in fine kemikalije. Pospešiti je treba digitalno preobrazbo industrije […] ter spodbujati razvoj Kitajske iz velike petrokemične in kemične države v močno petrokemično in kemično državo“ (54). Glavni cilji so naslednji: „[d]o leta 2025 bo petrokemična industrija v osnovi oblikovala vzorec visokokakovostnega razvoja z močnimi neodvisnimi inovacijskimi zmogljivostmi, razumno strukturo in ureditvijo ter zelen, varen in nizkoogljičen razvoj, pri čemer bo močno izboljšala zmogljivosti za zagotavljanje vrhunskih izdelkov, znatno povečala ključno konkurenčnost ter se odločno približala samostojnemu delovanju in samoizboljševanju na visoki ravni“ (55). |
|
(158) |
Navedeni cilji so podrobneje opredeljeni v naslednjih oddelkih usmerjevalnega mnenja. Organi izdajatelji nameravajo na primer „[s]podbujati podjetja, da prevzamejo vodilno vlogo pri oblikovanju skupnih inovacijskih organizacij, kot so združenja za industrijske tehnološke inovacije ter mehanizmi za sodelovanje višje in nižje v prodajni verigi, ter podpirati racionalno ureditev lokalnih oblasti za izgradnjo regionalnih inovacijskih središč in pilotnih baz“, da [o]svojijo ključne tehnologije ter povečajo zagon inovacij in razvoja, […] pospešijo preboj na področju ključnih tehnologij […]“ (56). |
|
(159) |
Poleg tega je v različici kataloga smernic za prilagoditev industrijske strukture iz leta 2024 (v nadaljnjem besedilu: katalog smernic) neposredno obravnavan sektor zadevnega izdelka, saj je proizvodnja titanovega dioksida po postopku z žveplovo kislino navedena kot omejena industrija, v različici iz leta 2019 pa je proizvodnja titanovega dioksida po kloridnem postopku navedena kot spodbujana industrija (57). |
|
(160) |
Na ravni provinc postanejo cilji politike in ustrezna podporna orodja bolj specifični in ciljno usmerjeni. |
|
(161) |
Na primer, 14. petletni načrt za vrhunski razvoj kemijske industrije v provinci Jiangsu (58) (v nadaljnjem besedilu: načrt za kemijsko industrijo v provinci Jiangsu) določa glavne cilje za sektor zadevnega izdelka: „[d]o konca 14. petletnega načrta se bo industrijska struktura barvnih pigmentov in njihovih polizdelkov bistveno optimizirala“, in nato „[p]rizadevali si bomo povečati skupno vrednost proizvodnje industrije tiskarskih barv na 8 milijard RMB, vrhunske proizvodne zmogljivosti pa bodo vključene v razvoj in integracijo kemičnih parkov (območij koncentracije)“. |
|
(162) |
Kar zadeva industrijo anorganskih kemikalij, so v načrtu za kemijsko industrijo v provinci Jiangsu določeni naslednji cilji: „[p]opoln nadzor količine, izboljšanje kakovosti in učinkovitosti, optimizacija konfiguracije […] Sprejemanje naprednih tehnologij za varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij za preoblikovanje in nadgradnjo industrij in podjetij […] [S]podbujanje razvoja industrije klora in vodika nižje v prodajni verigi v smeri vrhunskega, funkcionalnega in prefinjenega razvoja. Razširitev in širitev regionalne verige industrije klora […]“ (59). |
|
(163) |
V načrtu za kemijsko industrijo v provinci Jiangsu so podrobneje opredeljeni cilji za vsako obalno industrijsko območje. V mestu Lianyungang so na primer cilji naslednji: „[s]podbujanje povezovanja rafiniranja in kemikalij. […] Razvoj vrhunskih poliolefinov. […] Spodbujanje intenzivne obdelave surovin“ (60). V mestu Yancheng mora industrija razviti nove kemične materiale, med katerimi je žveplova kislina. |
|
(164) |
V provinci Henan so v obvestilu generalnega urada ljudske vlade province Henan o izdaji akcijskega načrta province Henan (2022–2025) za pospešitev prestrukturiranja in vodilne vloge industrije materialov za nove materiale na osnovi titana določeni naslednji cilji: „[p]ospešitev lokalizacije surovin za visokokakovostni titanov dioksid, proizveden po kloridnem postopku, pospešitev raziskav in razvoja novega visoko zmogljivega okolju prijaznega titanovega dioksida ter zagotavljanje virov titana, cirkonija, vanadija in skandija. Nov okolju prijazen celovit sistem pridobivanja spodbuja razvoj industrijskih grozdov titana v mestih Jiaozuo in Luoyang ter drugih krajih“ (61). |
|
(165) |
V Sečuanu so v sklepu odbora Kitajske komunistične partije za provinco Sečuan o spodbujanju visokokakovostnega razvoja okolju prijaznih in nizkoogljičnih industrij, ki koristijo ugodnosti, določeni tudi številni cilji, katerih namen je doseči najvišje vrednosti ogljika in ogljično nevtralnost: „Poglobiti je treba celovit razvoj in uporabo virov vanadija in titana. […] okrepiti je treba industrijo titana, ustvariti vrhunsko industrijsko bazo vanadija in titana ter mesto Panzhihua spremeniti v ‚kitajsko prestolnico vanadija in titana‘. […] Izvesti je treba projekt za krepitev in razširitev verige industrije vanadija in titana ter pospešiti razvoj vrhunskih izdelkov iz vanadija in titana, funkcionalnih materialov in posebnih delov […]“ (62). |
|
(166) |
Hkrati vodnik province Sečuan za visokokakovosten razvoj industrije vanadija, titana, jekla in redkih zemelj poziva k „preboju na področju ključnih temeljnih tehnologij. Preboj v tehnologiji celovite uporabe vanadijevo-titanovega magnetita, uresničitev tehnologije za industrializacijo ekstrakcije titana visoke vrednosti iz plavžne žlindre z visoko vsebnostjo titana, pospeševanje vrhunskega titanovega dioksida, proizvedenega po kloridnem postopku, titana za letalski sektor in izdelkov iz titanovih zlitin“ (63). |
|
(167) |
Kot je bilo že ugotovljeno (glej uvodno izjavo 137), 14. petletni načrt za provinco Chuxiong natančno obravnava sektor zadevnega izdelka in vpliva nanj. V načrtu so navedeni tudi naslednji cilji: „[v]eriga kemične industrije in veriga metalurške industrije titana bosta ustvarili celotno industrijsko verigo, izboljšali trajnostne razvojne zmogljivosti, ključno konkurenčnost in tržni delež industrije titana ter postali pomembna nacionalna baza za proizvodnjo titanovega dioksida po kloridnem postopku in največja svetovna baza za proizvodnjo titanovih gob. Oblikovati je treba 100-milijardno industrijo titana. Standardizirati je treba industrijo pridobivanja in obdelave titanove rude, oblikovati model okolju prijaznega rudnika, povezati, preoblikovati in nadgraditi tehnologijo in opremo za proizvodnjo žlindre z visoko vsebnostjo titana in titanovega dioksida na osnovi žveplove kisline ter optimizirati regionalno razporeditev. Spodbujati je treba razvoj vrhunskega titanovega dioksida, proizvedenega po kloridnem postopku, in titanovih gob, primernih za rotorje, ter spodbujati različna podjetja k dejavnemu razvoju tržnih izdelkov, kot so titanove zlitine in titanovi izdelki, pa tudi vrhunskega titanovega materiala v letalstvu, vesolju, navigaciji in na drugih področjih“ (64). V nadaljevanju določa naslednje cilje: „[v]zpostaviti je treba celotno industrijsko verigo. Pospešiti je treba izgradnjo verige metalurške industrije titana ‚ilmenit – titanov koncentrat – žlindra z visoko vsebnostjo titana – titanove gobe (titanov dioksid) – titanovi profili (titanova zlitina ali premaz)‘ in industrijske verige kemične industrije titana ‚žlindra z visoko vsebnostjo titana – titanov dioksid – premaz – plastika‘, pospešiti razvoj vrhunskega titanovega dioksida, proizvedenega po kloridni metodi, ter razširiti proizvodne zmogljivosti in tehnične prednosti titanovega dioksida […]“ (65). |
|
(168) |
Poleg tega za zadevni izdelek velja več izvoznih omejitev. |
|
(169) |
Prvič, za titanov dioksid in druge izdelke, povezane s titanom, velja neavtomatsko izdajanje izvoznih dovoljenj (66), zaradi česar morajo izvozne družbe za izvoz izdelka pridobiti predhodno odobritev vlade v obliki licenc ali dovoljenj. Taki postopki ne omogočajo le vladnega nadzora nad izvozniki in količinami izvoženega blaga, temveč lahko tudi povečajo stroške transakcij ali izvoznikom preprečijo, da bi se hitro odzvali na prodajne priložnosti v tujini zaradi dolgega časa obdelave (67). |
|
(170) |
Drugič, za zadevni izdelek ne velja izvozno nadomestilo DDV (68). |
|
(171) |
Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige. |
|
(172) |
Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil. |
3.2.6 Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe: pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje
|
(173) |
Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem. |
|
(174) |
Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (69). |
|
(175) |
Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (70). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (71). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (72). |
|
(176) |
Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah in lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor zadevnega izdelka. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. |
|
(177) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno. |
3.2.7 Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe: stroški plač so izkrivljeni
|
(178) |
Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (73). |
|
(179) |
Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (74). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov. |
|
(180) |
Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (75). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem. |
|
(181) |
Nobenih dokazov ni bilo predloženih o tem, da za sektor titanovega dioksida ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem). |
3.2.8 Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe: dostop do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države
|
(182) |
Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja. |
|
(183) |
Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (76), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (77), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. |
|
(184) |
V sektorju zadevnega izdelka je na primer osrednji cilj 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin izboljšati konkurenčnost kemične industrije. V zvezi s tem se bodo „[f]inančne institucije […] spodbujale k zagotavljanju celovitih storitev za podjetja na področju surovin, ki so izvedla združitve in reorganizacijo ter preoblikovanje in nadgradnjo“ (78). |
|
(185) |
Usmerjevalno mnenje razkriva tudi vrsto podpornih orodij in politik, ki se uporabljajo za doseganje ciljev industrijske politike: „[i]zboljšanje podpornih politik. Krepitev usklajevanja med davčno, finančno, regionalno, naložbeno, uvozno in izvozno, energetsko, okoljsko, cenovno in drugimi politikami ter industrijsko politiko. Vključitev nacionalnih platform za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter spodbujanje povezav med bankami in podjetji ter sodelovanja med industrijo in finančnim sektorjem. […]“ (79). |
|
(186) |
Banke upoštevajo izrecno pravno obveznost poslovanja v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (80). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo. |
|
(187) |
Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (81). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (82). |
|
(188) |
Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (83). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (84). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu. |
|
(189) |
Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov. |
|
(190) |
Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (85), leta 2020 pa so uradni mediji na Kitajskem poročali, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (86). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala. |
|
(191) |
Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se je velikokrat odločila, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovana zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki. |
|
(192) |
Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. |
|
(193) |
V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. |
3.2.9 Sistemska narava opisanega izkrivljanja
|
(194) |
Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila. |
|
(195) |
Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano v oddelkih 3.2.2–3.2.8. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce titanovega dioksida enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka. |
|
(196) |
Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse vhodne stroške (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila. |
|
(197) |
Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. |
|
(198) |
Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov. |
3.2.10 Sklep
|
(199) |
Analiza iz tega oddelka, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor zadevnega izdelka, je pokazala, da cene in stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. |
|
(200) |
Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. |
|
(201) |
Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku. |
3.3 Reprezentativna država
3.3.1 Splošne opombe
|
(202) |
Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:
|
|
(203) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 76 in 77, je Komisija izdala dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, ki so jih strani predložile o teh elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava v tem primeru za primerno reprezentativno državo šteti Brazilijo, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnega izkrivljanja. |
3.3.2 Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji v LRK
|
(204) |
Komisija je v prvem obvestilu kot države proizvajalke titanovega dioksida, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK (tj. države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka), opredelila Brazilijo, Malezijo, Mehiko in Rusko federacijo. Vendar Ruske federacije ni bilo mogoče uporabiti kot reprezentativne države, ker Komisija nima na voljo zanesljivih statističnih podatkov o uvozu. V zvezi z državami, opredeljenimi v prvem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe. |
3.3.3 Podatki, ki so v reprezentativni državi na voljo takoj
|
(205) |
Komisija je za obravnavane in navedene države nadalje preverila podatke, ki so na voljo takoj, vključno s podatki o uvozu proizvodnih dejavnikov in finančnimi podatki proizvajalcev izdelka v preiskavi v teh potencialnih reprezentativnih državah. |
|
(206) |
Analiza uvoza glavnih proizvodnih dejavnikov (tj. titanove rude in koncentratov z različnimi koncentracijami titanovega dioksida in titanove žlindre) je pokazala, da ne glede na potencialno reprezentativno državo niso na voljo zanesljivi statistični podatki ali statistični podatki, ki omogočajo razlikovanje na podlagi koncentracije ogljikovega dioksida v rudi. |
|
(207) |
Zato je Komisija uporabila mednarodno referenčno ceno s splošno priznane platforme trga rude (TZMI (88)) v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za titanove rude in koncentrate, in sicer ilmenit, rutil, izpust iz peči za kalcinacijo, sintetični rutil in titanovo žlindro. |
|
(208) |
Poleg tega je analiza Komisije pokazala, da so bili podatki o reprezentativnih neizkrivljenih količinah drugih ključnih vložkov za proizvodnjo titanovega dioksida (predvsem žveplove kisline) in podatki reprezentativnih družb, ki so kazali razumen znesek za dobičkonosnost in PSU-stroške za obdobje preiskave (ali njegov del), na voljo samo za Brazilijo, ne pa tudi za Mehiko in Malezijo. Poleg tega na uvoz v Brazilijo ni znatno vplival uvoz iz LRK ali katere koli države iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (89). Poleg tega sta proizvodnja in proizvodna zmogljivost titanovega dioksida v Braziliji precejšnji in ni znano, da bi bila v državi prisotna posebna izkrivljanja trgovine s titanovim dioksidom. V Braziliji za izvoz ilmenita, tj. ene od surovin, ki se uporablja pri proizvodnji titanovega dioksida, velja zahteva za izdajo dovoljenja, vendar tako morebitno izkrivljanje trgovine ni pomembno, ker se v tem primeru namesto brazilskih podatkov o uvozu ilmenita uporablja referenčna vrednost TZMI. Ugotovljeno je bilo, da nobena zainteresirana stran ni nasprotovala uporabi Brazilije kot reprezentativne države. |
|
(209) |
V zvezi s proizvajalci v Braziliji in razpoložljivostjo njihovih podatkov je Komisija opredelila proizvajalca titanovega dioksida, družbo Tronox Brazil, za katerega so finančni rezultati, ki kažejo razumen znesek za dobičkonosnost in PSU-stroške zlasti v segmentu titanovega dioksida, na voljo za leto 2022, torej obdobje, ki se za eno četrtletje prekriva z obdobjem preiskave. |
|
(210) |
Komisija je kljub razpoložljivosti finančnih podatkov tudi za celotno obdobje preiskave (četrto četrtletje 2022–tretje četrtletje 2023) uporabila podatke o dobičkonosnosti in PSU-stroških za leto 2022. Glede na računovodske izkaze družbe je namreč na tržno in poslovno uspešnost družbe Tronox Brazil v letu 2023 vplivalo zmanjšanje povpraševanja na trgu skupaj z uvozom titanovega dioksida iz Kitajske, kar je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti, neto prihodkov, obsega prodaje in povprečne prodajne cene družbe Tronox Brazil na trgu titanovega dioksida. Zato ustrezni zneski za dobiček in PSU-stroške niso razumni v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(211) |
Skupina LB je nasprotovala odločitvi Komisije o uporabi finančnih podatkov družbe Tronox Brazil za leto 2022 in trdila, da ima Komisija možnost uporabiti podatke, ki bi se v celoti prekrivali z obdobjem preiskave. |
|
(212) |
Opozoriti je treba, da so na voljo finančni podatki družbe Tronox Brazil, ki kažejo razumno dobičkonosnost za celotno obdobje preiskave, vendar se ti podatki nanašajo na vse poslovne dejavnosti družbe, vključno z dejavnostjo, ki ni strogo povezana s segmentom titanovega dioksida. Nasprotno, pri pridobivanju izključno podatkov za segment titanovega dioksida finančni podatki za leto 2023 niso razumni iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 210. Zato bi podatki za obdobje preiskave za segment titanovega dioksida družbe Tronox Brazil pokazali poslovne rezultate blizu praga dobička, ki jih ni bilo mogoče šteti za razumne v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Namesto tega so podatki za leto 2022 za segment titanovega dioksida glede na to, da se nanašajo izključno na segment titanovega dioksida, najboljši razpoložljivi vir za razumne zneske za dobiček in PSU-stroške v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. |
|
(213) |
Komisija je glede na navedeno menila, da so finančne informacije za leto 2022, ki so na voljo za družbo Tronox Brazil za segment titanovega dioksida, najprimernejše za namene člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. |
3.3.4 Raven socialne zaščite in varstva okolja
|
(214) |
Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. |
3.3.5 Sklep
|
(215) |
Glede na zgornjo analizo je Brazilija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo. |
3.4 Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov in referenčnih vrednosti
|
(216) |
Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu. |
|
(217) |
Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstrukcijo normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA) in podatke TZMI, da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela (90) in energije (91) uporabila brazilski inštitut za geografijo in statistiko (Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística) oziroma brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo. |
|
(218) |
Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih stroških proizvodnje te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošni material“. Izračunala je delež potrošnega materiala pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v Braziliji. |
|
(219) |
Družba AkzoNobel je po prvem in drugem obvestilu trdila, da cena GTA za žveplovo kislino ne more biti reprezentativna, pri čemer je vztrajala, da se namesto tega uporabi pretvorbeni faktor 1,05 za izračun cen CIF iz cen FOB, ki so na voljo v brazilskih statističnih podatkih ali statističnih podatkih mednarodnega trgovinskega centra (ITC). Uporabnik je nato s sklicevanjem na previsoke cene GTA za več držav (Poljsko, Finsko in Nemčijo) poskušal zmanjšati zanesljivost podatkov GTA. Poleg tega je družba AkzoNobel v zvezi s povprečnimi stroški prevoza titanovega dioksida, ki je bil poslan v Brazilijo, trdila, da stroški prevoza kisline znašajo 5–7 % cene kisline. |
|
(220) |
Člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe določa uporabo ustreznih podatkov v primerni reprezentativni državi „pod pogojem, da so relevantni podatki […] na voljo takoj“. Komisija nima na voljo podatkov o domačih cenah žveplove kisline v Braziliji, poleg tega taki podatki niso na voljo takoj. Nasprotno pa so podatki o uvoznih cenah žveplove kisline na voljo takoj v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA). Glede na to, da ta uvoz konkurira na brazilskem domačem trgu, se šteje, da odraža ustrezne domače cene. |
|
(221) |
V zvezi s trditvijo o nereprezentativnosti uvoznih vrednosti GTA za nekatere države je bilo ugotovljeno, da uvoz iz spornih držav, zlasti Finske in Nemčije, glede na skupni uvoz žveplove kisline predstavlja le približno 5 % celotnega uvoza v Brazilijo. Komisija je na splošno preverila, ali je dovolj reprezentativnih količin uvoza žveplove kisline, da bi uporabljena povprečna cena zmanjšala vpliv morebitnih neobičajnih cen na spodnjem in zgornjem koncu razpona. Dokler so bile količine uvoza dovolj reprezentativne, kar je veljalo za žveplovo kislino, in ni bilo nobenih drugih posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi bile reprezentativne ali ustrezne, ni objektivnega razloga za izključitev podatkov GTA iz analize. |
|
(222) |
Poleg tega ni mogoče sprejeti predlagane uporabe odstotnega deleža tovora v ceni titanovega dioksida kot referenčne točke za določitev stroškov prevoza žveplove kisline. Zdi se, da družba AkzoNobel ni upoštevala dejstva, da je žveplova kislina v primerjavi s titanovim dioksidom precej cenejši material. Namesto tega bi bilo glede na razliko med cenami titanovega dioksida in žveplove kisline kot referenčno točko ustrezneje upoštevati absolutne stroške na enoto prevoza. |
|
(223) |
Zato je Komisija to trditev zavrnila, saj ni bilo verodostojnih dokazov, da uporabljeni podatki GTA za žveplovo kislino ne bi bili reprezentativni. |
3.4.1 Proizvodni dejavniki
|
(224) |
Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri: Preglednica 1 Proizvodni dejavniki titanovega dioksida
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3.4.2 Surovine
|
(225) |
Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, za surovine, ki niso titanove rude in koncentrati, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, na ravni nacionalne tarife, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. |
|
(226) |
Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (99). |
|
(227) |
Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.10 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Preostali obsegi so se šteli za reprezentativne. |
|
(228) |
Komisija je kot podlago za določitev neizkrivljene cene titanovih rud in koncentratov uporabila cene, kot so navedene v TZMI, tem cenam pa so se prišteli stroški prevoza. Stroški prevoza na enoto so bili določeni kot razlika med ceno CIF za ilmenit, kot je navedena v publikaciji Metal Bulletin/Fast Markets (100) in ceno FOB za isto vrsto titanove rude, kot je navedena v TZMI. |
|
(229) |
Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot delež dejanskih stroškov teh surovin in nato enak delež uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe. |
|
(230) |
Skupina LB je trdila, da so stroški titanove rude, pridobljene na domačem trgu iz povezanih rudnikov, dejansko nastali in niso izkrivljeni v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Komisija opozarja, da je za proizvodnjo titanovega dioksida potreben širok razpon vložkov, vključno z rudami. Kadar proizvajalci titanovega dioksida te vložke pridobivajo na domačem trgu, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene enakemu izkrivljanju, kot je opisano v uvodni izjavi 195. Natančneje, vložek, ki je bil sam po sebi proizveden na Kitajskem z združitvijo različnih proizvodnih dejavnikov in vhodnih stroškov (kot so surovine, energija, zemljišča, financiranje, delo itd.), je prav tako izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov, zato je bilo treba trditev skupine LB zavrniti. |
3.4.3 Delo
|
(231) |
Komisija je za določitev plač v Braziliji uporabila statistične podatke, ki jih je objavil brazilski inštitut za geografijo in statistiko (101), pri čemer je uporabila podrobne informacije o plačah v proizvodnem sektorju za leto 2021 za gospodarsko dejavnost 20.1 „Proizvodnja anorganskih kemičnih proizvodov“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. |
|
(232) |
Statistični podatki brazilskega inštituta za geografijo in statistiko zagotavljajo informacije o skupnih letnih plačah in s tem povezanih stroških ter o številu zaposlenih v kemični industriji. Upoštevale so se samo informacije v zvezi z osebjem, povezanim s proizvodnjo. Vrednosti so bile indeksirane za obdobje preiskave z uporabo nacionalnega indeksa cen življenjskih potrebščin (102). |
3.4.4 Električna energija
|
(233) |
Komisija je za obdobje preiskave uporabila statistične podatke o cenah industrijske električne energije, ki jih je objavilo brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (103). Stopnje, objavljene v mesečnem biltenu, so vključevale „Imposto sobre Circulação de Mercadorias e Serviços“ (ICMS), tj. davek, ki so ga brazilske države pobirale na kroženje blaga ter zagotavljanje meddržavnih in medobčinskih prevoznih in komunikacijskih storitev. Ta davek so lahko industrijski uporabniki zahtevali nazaj in zato ni bil dejansko plačan. Večina držav v obdobju preiskave je pobirala davek ICMS v višini od 17 % do 18 %, zato je Komisija ponovno izračunala referenčno vrednost za električno energijo, pri čemer je od objavljenih cen odštela povprečno 17,5 %. |
3.4.5 Zemeljski plin
|
(234) |
Komisija je uporabila ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Braziliji, kot jo je za obdobje preiskave objavilo brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (104). Stopnje, objavljene v mesečnem biltenu, so vključevale davek ICMS, Komisija pa je uporabila metodologijo, uporabljeno za določitev cen električne energije, kot je opisano v uvodni izjavi 233. |
3.4.6 Para
|
(235) |
Komisija je izračunala ceno pare v Braziliji z uporabo metodologije, ki jo je predlagalo ameriško ministrstvo za energijo (105). S to metodologijo se določajo stroški za paro na podlagi vhodne toplote, ki je potrebna za njeno proizvodnjo. V ta namen je Komisija kot vhodno toploto uporabila zemeljski plin in uporabila ceno plina za industrijske uporabnike v Braziliji, kot jo je objavilo brazilsko Ministrstvo za rudarstvo in energijo za obdobje preiskave. |
3.4.7 Režijski stroški proizvodnje, PSU-stroški in dobiček
|
(236) |
V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. |
|
(237) |
Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje. |
|
(238) |
Komisija se je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček na ravni trgovanja franko tovarna oprla na finančne podatke za leto 2022 za družbo Tronox Brazil, kot so bili objavljeni na njenem spletišču (106). |
3.4.8 Izračun
|
(239) |
Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
|
(240) |
Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te navedene stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.4.1. |
|
(241) |
Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v oddelku 3.4.7. PSU-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družbe Tronox Brazil, kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.3. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 5,9 %. Dobiček, izražen kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 5,0 %. |
|
(242) |
Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
3.5 Izvozna cena
|
(243) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb. |
|
(244) |
Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo. |
|
(245) |
Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo tudi prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s PSU-stroški povezanega uvoznika in razumnim dobičkom. |
|
(246) |
Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tem primeru je bil v tej preiskavi za določitev zanesljive izvozne cene na meji Unije uporabljen razumni dobiček, določen v višini 6,89 % v nedavni preiskavi polivinilnih alkoholov (107) (PVA) za drug kemični izdelek. |
3.6 Primerjava
|
(247) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.6.1 Prilagoditve normalne vrednosti
|
(248) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 239, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za navedeno raven trgovine. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne. |
|
(249) |
Komisija ni našla razlogov za kakršne koli popravke normalne vrednosti (razen prilagoditve za DDV, ki ga je bilo treba plačati za izvoz brez nadomestila), prav tako takih popravkov ni zahteval nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. |
3.6.2 Prilagoditve izvozne cene
|
(250) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in skladiščenja, carinske dajatve, stroške zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja. |
|
(251) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: provizije, stroški kredita in bančni stroški. |
|
(252) |
Kar zadeva prilagoditev za provizije, je skupina LB v obdobju preiskave izvažala titanov dioksid v Unijo prek povezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije, in sicer v Hongkongu in Združenem kraljestvu. Trgovci so bili odgovorni za postopek prodaje in s tem povezana poslovna tveganja ter so prejeli pribitek za prodajo. Zato je Komisija ugotovila, da so naloge teh trgovcev podobne nalogam zastopnikov, ki delajo na podlagi provizij. Prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (i), je bila zato opravljena tudi za prodajo prek navedenih povezanih trgovskih družb. Prilagoditev je vključevala odbitek PSU-stroškov trgovinskih družb in 6,89-odstotni dobiček, določen, kot je navedeno v uvodni izjavi 246. |
3.7 Stopnje dampinga
|
(253) |
Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(254) |
Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:
|
|
(255) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike. |
|
(256) |
Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 35,0 %. |
|
(257) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. |
|
(258) |
Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi statističnih podatkov Eurostata. |
|
(259) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal več kot 96 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določila na ravni sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. |
|
(260) |
Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:
|
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(261) |
Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo enajst proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(262) |
Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 560 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je makro vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.2 Določitev upoštevnega trga Unije
|
(263) |
Da bi Komisija ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s položajem industrije Unije, je proučila, ali in v kakšnem obsegu je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije. |
|
(264) |
Komisija je ugotovila, da je manjši del proizvodnje vseh proizvajalcev Unije namenjen zaprtemu trgu. Samo dva od vseh enajstih proizvajalcev Unije sta poročala, da sta izdelek prodajala za lastno uporabo, zaradi zaupne poslovne narave teh podatkov pa točnih količin ni mogoče razkriti v tej uredbi. Proizvajalca nista bila med vzorčenimi proizvajalci. Zaprti trg je bil v celotnem obravnavanem obdobju stabilen in pod 1 % celotne potrošnje Unije. |
|
(265) |
Komisija je nekatere makroekonomske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov o prodaji na prostem trgu. Ta kazalnika sta: obseg prodaje na trgu Unije in tržni delež. |
|
(266) |
Druge makroekonomske kazalnike bi bilo mogoče smiselno proučiti le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe in prodajo na zaprtem trgu. To so: obseg proizvodnje, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost, produktivnost in izvoz. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu. |
|
(267) |
Nazadnje, ob upoštevanju, da sta le dva nevzorčena proizvajalca poročala o zelo omejenih količinah prodaje za lastno uporabo, se ta prodaja ne odraža v analizi mikroekonomskih kazalnikov, ki temeljijo na podatkih, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije. |
|
(268) |
Glede na to, da je bil le majhen del proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen zaprtemu trgu, preiskava ni pokazala nobene pomembne razlike med gospodarskimi kazalniki, ne glede na to, ali so bili proučeni glede na celotno dejavnost ali na podlagi podatkov za prosti trg. |
4.3 Potrošnja Unije
|
(269) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki izvira iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik, ter uvoza zadevnega izdelka iz tretjih držav v Unijo na podlagi statističnih podatkov Eurostata. |
|
(270) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja Unije (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(271) |
Potrošnja Unije se je med letoma 2020 in 2021 povečala za 4 odstotne točke in je bila v obeh letih višja kot običajno. Razlog za to so bili predvsem omejitve gibanja zaradi COVID-19, zaradi katerih so ljudje prenovili svoje domove, kar je povzročilo veliko povpraševanje po notranjih barvah in premazih ter posledično po titanovem dioksidu kot glavni surovini. Pandemija COVID-19 je bila prisotna vse leto 2021 (v nasprotju s tem, da je bila razglašena šele sredi marca 2020), zato je logično, da so bili posledični pozitivni učinki na povpraševanje na trgu Unije izrazitejši leta 2021. |
|
(272) |
Po takem koničnem povpraševanju se je potrošnja Unije leta 2022 zmanjšala za 12 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa za nadaljnjih 14 odstotnih točk. |
4.4 Uvoz iz zadevne države
4.4.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
|
(273) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in celotne potrošnje Unije, kot sta določena v preglednici 2. |
|
(274) |
Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 3 Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(275) |
Kitajski uvoz je bil prisoten na trgu Unije od začetka zadevnega obdobja. Uvoz kaže trend naraščanja, zaradi česar se je med letom 2020 in obdobjem preiskave skupno povečal za 17 %. Ob krčenju trga, ki je bilo ugotovljeno v letu 2022 in obdobju preiskave (glej preglednico 2), se je kitajski tržni delež od leta 2020 do obdobja preiskave znatno povečal, in sicer za 50 %. |
|
(276) |
Leta 2021 se je to stalno povečevanje kitajskega uvoza in tržnega deleža začasno obrnilo zaradi izrednih okoliščin krize v ladijskem prometu, ki je prevladovala leta 2021. Obseg uvoza iz Kitajske in njegov tržni delež sta se istega leta zmanjšala za 5 % oziroma 9 %. |
|
(277) |
Vendar se je kitajski uvoz takoj, ko se je leta 2022 začela umirjati kriza v ladijskem prometu, ponovno začel povečevati, pri čemer se je leta 2022 njegov obseg povečal za 10 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa za dodatnih 12 odstotnih točk. |
4.4.2 Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(278) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata, tako da je skupni obseg kitajskega uvoza delila s celotno vrednostjo tega uvoza. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo določeno na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem. |
|
(279) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 4 Uvozne cene (v EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||
|
(280) |
Uvozne cene iz Kitajske so se v letih 2021 in 2022 zvišale. Pritožnik je trdil, da tako zvišanje sovpada z zvišanjem svetovnih cen rude ilmenit ter višjimi stroški prevoza blaga v letih 2021 in 2022. Ker so se stroški prevoza blaga do konca leta 2022 (tj. na začetku obdobja preiskave) znižali bližje preteklim ravnem, so se kitajske cene sočasno znižale, čeprav so stroški glavnih surovin ostali visoki. |
|
(281) |
Kljub temu so kitajske cene z vsemi stroški v obravnavanem obdobju ostale nižje od cen industrije Unije, razen leta 2021, ko so cene zabojnikov iz Kitajske v Unijo dosegle najvišjo vrednost. |
|
(282) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
|
(283) |
Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 14 % in 15,3 %. Obseg uvoza, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nelojalno nižal prodajne cene, predstavlja približno 70 % celotnega uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave. |
|
(284) |
Komisija ugotovila tudi obstoj oviranja dviga cen v celotnem obravnavanem obdobju in zniževanja cen v obdobju preiskave. |
|
(285) |
Kitajske uvozne cene so se v letih 2021 in 2022 zviševale, vendar so bile stalno nižje od cen industrije Unije, razen leta 2021, ko so bili stroški prevoza blaga najvišji doslej. Kot je prikazano v preglednici 8, se je vrzel med prodajnimi cenami industrije Unije in njenimi stroški proizvodnje v vsakem letu obravnavanega obdobja zmanjšala, kar kaže na oviranje dviga cen. |
|
(286) |
Poleg tega so se kitajske uvozne cene v obdobju preiskave znižale za več kot četrtino v primerjavi z letom 2022, hkrati pa sta se povečala njihov obseg in tržni delež na trgu Unije. To je povzročilo znatno znižanje cen industrije Unije v obdobju preiskave, saj je morala industrija Unije znižati cene na raven, nižjo od stroškov proizvodnje, in absorbirati izgube, da bi ohranila del tržnega deleža, čeprav so se stroški proizvodnje še naprej zviševali. |
4.5 Gospodarski položaj industrije Unije
4.5.1 Splošne opombe
|
(287) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(288) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(289) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik, in podatkov Eurostata o uvozu izdelka v preiskavi. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(290) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(291) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.5.2 Makroekonomski kazalniki
4.5.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(292) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(293) |
Obseg proizvodnje industrije Unije se je med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšal za 31 %, kar je tesno sledilo trendom obsega prodaje, prikazanim v preglednici 6. To zmanjšanje obsega proizvodnje je bilo večje od 22-odstotnega zmanjšanja potrošnje Unije v obravnavanem obdobju. Začasno povečanje obsega proizvodnje, ugotovljeno leta 2021, je mogoče pripisati povečanju povpraševanja, ki ga je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 271, povzročilo gospodarstvo, v katerem se je med omejitvami gibanja zaradi COVID-19 od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma in od katerega je imela industrija Unije še posebej korist zaradi zmanjšanja kitajskega uvoza v navedenem letu. |
|
(294) |
Skupna zmogljivost Unije je v obravnavanem obdobju nihala za 2–3 %. Zmanjšanje zmogljivosti, ugotovljeno leta 2021, je posledica enomesečne prekinitve proizvodnje zaradi vzdrževanja, ki ga je moral tisto leto opraviti eden od proizvajalcev, in zaprtja proizvodne linije sulfata družbe Kronos Leverkusen. Leta 2022 in v obdobju preiskave se je zmogljivost nekoliko povečala, predvsem zaradi dokončanja projektov, ki so privedli do odprave ozkih grl v nekaterih obratih v Uniji. |
|
(295) |
Poleg tega je en nevzorčeni proizvajalec Unije, tj. družba Venator, zaprl dva od svojih obratov v Uniji: Venator Duisburg in Venator Scarlino. Odločitve o zaprtju teh obratov so bile sprejete junija 2023 in februarja 2024, zato učinek zaprtja teh obratov na obseg proizvodnje in proizvodno zmogljivost v obdobju preiskave še ni bil viden ali pa je bil viden le v omejenem obsegu. |
|
(296) |
Povečanje izkoriščenosti zmogljivosti, zabeleženo leta 2021, je sicer res posledica povečanja neto obsega proizvodnje zaradi povečanega povpraševanja med pandemijo COVID-19, vendar je tako veliko zaradi zmanjšanja skupne zmogljivosti. Obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti sta se nato leta 2022 in zlasti v obdobju preiskave zmanjšala, deloma zaradi trenda splošnega zmanjšanja povpraševanja, pa tudi zaradi izgube tržnega deleža zaradi kitajskega uvoza, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. |
4.5.2.2 Obseg prodaje in tržni delež
|
(297) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(298) |
Obseg prodaje industrije Unije se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečal za 13 odstotnih točk, predvsem zaradi navedenega povečanja povpraševanja, ki ga je spodbudilo gospodarstvo, v katerem se je med omejitvami gibanja zaradi COVID-19 od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma, in zmanjšanja pritiska dampinškega kitajskega uvoza v navedenem letu. Kot je že pojasnjeno, se je povpraševanje po titanovem dioksidu po velikem povpraševanju leta 2021 začelo zmanjševati leta 2022. Ker se je kriza v ladijskem prometu hkrati zmanjševala, se je kitajski uvoz začel povečevati, tako v absolutnem smislu kot tudi v tržnih deležih, kar je povzročilo nenaden upad obsega prodaje Unije. |
|
(299) |
Tako tržno realnost odražajo tudi tržni deleži. Ob odsotnosti kitajskega dampinškega uvoza je industrija Unije v času povečanega povpraševanja leta 2021 pridobila 4 odstotne točke tržnega deleža. Industrija Unije je ob krčenju trga leta 2022 in v obdobju preiskave ob vse večjem obsegu dampinškega uvoza iz Kitajske leta 2022 najprej izgubila 4 odstotne točke tržnega deleža, v obdobju preiskave pa še 2 odstotni točki. |
4.5.2.3 Rast
|
(300) |
Kot je pojasnjeno zgoraj, je lahko industrija Unije zaradi posebnih okoliščin, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 (gospodarstvo, v katerem se je med omejitvami gibanja zaradi COVID-19 del leta 2020 in v letu 2021 od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma, ter krize v ladijskem prometu leta 2021), izkoristila konično povpraševanje v letu 2021, saj se je kitajski uvoz v navedenem letu zmanjšal. To je začasno upočasnilo poslabšanje položaja industrije Unije, ki je, čeprav na trgu, ki se je leta 2022 in v obdobju preiskave krčil, izgubila znaten tržni delež v korist kitajskega uvoza. |
4.5.2.4 Zaposlenost in produktivnost
|
(301) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(302) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju vztrajno zmanjševala število zaposlenih, saj sta se zmanjšala njena proizvodnja in obseg prodaje. |
|
(303) |
Produktivnost se je razvijala v skladu s spremembami v proizvodnji in zaposlovanju. V obravnavanem obdobju se je zmanjšala za 26 %, leta 2021 pa se je začasno povečala zaradi povečanja proizvodnje in prodaje industrije Unije zaradi zgoraj navedenih izjemno ugodnih razmer v navedenem letu. |
4.5.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga
|
(304) |
Vse stopnje dampinga so bile nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten. |
|
(305) |
To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga. |
4.5.3 Mikroekonomski kazalniki
4.5.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje
|
(306) |
Tehtane povprečne prodajne cene obeh proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(307) |
Iz preglednice 8 je razvidno, da je bilo obdobje od leta 2021 naprej obdobje stalnega zviševanja stroškov, predvsem zaradi vse višjih stroškov glavnih surovin in energije. To je bilo zlasti izrazito v letu 2022 in obdobju preiskave, ko so se svetovni inflacijski pritiski znatno povečali. Pritožnik je trdil, da je ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 povzročila veliko zvišanje stroškov energije v Uniji, vendar je glavni dejavnik, ki je vplival na zvišanje stroškov proizvodnje, zvišanje stroškov glavne surovine, tj. titanove rude. |
|
(308) |
To ugotovljeno zvišanje stroškov proizvodnje je tako sovpadalo z zvišanjem cen v letih 2021 in 2022, ko je industriji Unije uspelo ohraniti prodajne cene višje od stroškov proizvodnje. Kot je prikazano v preglednici 8, pa se je razlika med stroški proizvodnje in prodajno ceno vsako leto vse bolj zmanjševala. Nazadnje, v obdobju preiskave proizvajalci Unije kljub nadaljnjemu znatnemu zvišanju stroškov v primerjavi z letom 2022 niso mogli več ohranjati prodajnih cen, višjih od stroškov proizvodnje, ampak so morali celo znižati svoje cene v primerjavi z letom 2022, da bi ohranili del tržnega deleža. |
|
(309) |
Povpraševanje po titanovem dioksidu je bilo dejansko najmanjše v obdobju preiskave, vendar je uvoz iz več virov (kot sta Združeno kraljestvo in Mehika, glej preglednico 12) uspel zvišati svoje cene v primerjavi z letom 2022, cene uvoza iz drugih virov pa so se le nekoliko znižale. Najizrazitejše znižanje cen in hkrati najizrazitejše povečanje tržnega deleža je povzročil kitajski uvoz, ki je tako očitno izvajal velik pritisk na industrijo Unije, da je znižala svoje cene. |
4.5.3.2 Stroški dela
|
(310) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(311) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 6 %. |
4.5.3.3 Zaloge
|
(312) |
Ravni zalog treh vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(313) |
Raven zalog v absolutnem smislu oziroma kot delež proizvodnje se je leta 2021 zmanjšala za 33 % oziroma 36 % zaradi ugodnih razmer, v katerih je industrija Unije lahko povečala svoj obseg prodaje in tržni delež. Ker se je trg leta 2022 začel krčiti, se je obseg zalog ponovno povečal in vsa predvidena proizvodnja ni bila prodana. V obdobju preiskave so se zaloge ponovno zmanjšale, saj se je zmanjšal tudi obseg proizvodnje. Ker se je obseg prodaje s krčenjem trga v letu 2022 in obdobju preiskave zmanjševal, so se zaloge kot delež proizvodnje ponovno začele povečevati in so v obdobju preiskave dosegle skoraj enako raven kot leta 2020. |
4.5.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(314) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb [vzorčenih] proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(315) |
Komisija je dobičkonosnost treh vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od zadevne prodaje. |
|
(316) |
Kot je prikazano v preglednici 8, se je vrzel med prodajnimi cenami industrije Unije in njenimi stroški proizvodnje v vsakem letu obravnavanega obdobja zmanjšala, v obdobju preiskave pa je morala industrija Unije celo znižati svoje prodajne cene na raven, nižjo od vse višjih stroškov proizvodnje. To kaže, da je bilo v obravnavanem obdobju oviranje dviga cen sicer prisotno, vendar se je v obdobju preiskave spremenilo v zniževanje cen. |
|
(317) |
Neuravnoteženost vse višjih stroškov in cen, katerih dvig je bil oviran, je povzročila upad dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju, pri čemer je bilo leto 2021 spet izjema, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. |
|
(318) |
Povečanje dobičkonosnosti v letu 2021 je mogoče pojasniti tudi z dejstvom, da je bil neto dobiček od prodaje na enoto v letu 2021 (229 EUR, razlika med prodajno ceno na enoto in stroški proizvodnje na enoto) sicer nižji od neto dobička od prodaje na enoto v letu 2020 (268 EUR), vendar se je denarni tok zaradi povečanja obsega prodaje kljub temu povečal. |
|
(319) |
Ker se je prodaja industrije Unije v letu 2022 in obdobju preiskave zmanjševala, njene cene pa so bile leta 2022 še naprej ovirane in so se v obdobju preiskave znižale, se je dobičkonosnost industrije Unije leta 2022 zmanjšala za 4,8 odstotne točke, v obdobju preiskave pa za dodatnih 16,8 odstotne točke, ko je dosegla izrazito negativno vrednost. |
|
(320) |
Naložbe so se v letu 2021 zmanjšale za 4 %, nato pa so se leta 2022 navidezno povečale za 8 %, v obdobju preiskave pa še za 10 %. Vendar je ta trend povečanja zavajajoč in Komisija je lahko preverila, da je to navidezno povečanje v letu 2022 in obdobju preiskave mogoče pripisati eni naložbi v višini približno 10 milijonov EUR za povečanje zmogljivosti, ki je bila porazdeljena med leto 2022 in obdobje preiskave in za katero se je en proizvajalec Unije predhodno zavezal, da jo bo izvedel, in je ni mogel razumno odpovedati. Kot je dokazal proizvajalec, so bili načrtovanje, pripravljalna dela in naročanje opreme izvedeni pred zadevnim obdobjem. Ko je bila oprema dobavljena, jo je bilo treba namestiti, saj bi bilo dražje, če bi jo pustili neuporabljeno in izpostavljeno zunanjim dejavnikom. Brez te naložbe bi skupni podatki o naložbah vzorčenih proizvajalcev Unije kazali trend upadanja, podobno kot pri drugih glavnih kazalnikih škode. |
|
(321) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v deležu neto knjigovodske vrednosti naložb. Glede na zgoraj opisani razvoj se je v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševala, in sicer z dobrih +53 % leta 2020 na zelo nizkih –67 % v obdobju preiskave. |
|
(322) |
Na zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala je močno vplival upad dobičkonosnosti in denarnega toka v obravnavanem obdobju. |
4.5.4 Sklep o škodi
|
(323) |
Vsi glavni kazalniki škode so v obravnavanem obdobju kazali negativen trend, in čeprav se je položaj industrije Unije leta 2021 začasno izboljšal, so se kazalniki škode v letu 2022 zmanjšali, nato pa so v obdobju preiskave močno upadli. |
|
(324) |
Obseg proizvodnje industrije Unije se je med letom 2020 in obdobjem preiskave zmanjšal za 31 %, njen obseg prodaje pa se je zmanjšal za 25 %. To zmanjšanje je bilo večje od zmanjšanja potrošnje Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 22 %. Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 49 % leta 2020 na 47 % v obdobju preiskave z začasnim povečanjem leta 2021 in v začetku leta 2022. |
|
(325) |
Hkrati se je obseg kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju povečal za 17 %, kitajski tržni delež pa se je s 15 % leta 2020 povečal na 22 % v obdobju preiskave. Obseg uvoza iz Kitajske se je začasno zmanjšal za 5 % zaradi krize v ladijskem prometu v obdobju 2020–2021. Ker je bila industrija Unije začasno zaščitena pred poceni uvozom iz Kitajske in ker se je povpraševanje med pandemijo COVID-19 povečalo, je lahko povečala svoje prodajne količine in prodajne cene ter v letu 2021 dosegla nepričakovano visoke dobičke. Vendar je bil ta pozitivni trend rezultat izjemnih okoliščin in se je v obdobju preiskave obrnil, ko se je obseg prodaje industrije Unije znatno zmanjšal (za 38 odstotnih točk med letom 2021 in obdobjem preiskave), njena dobičkonosnost pa se je zmanjšala (z 10 % leta 2021 na –12 % v obdobju preiskave). |
|
(326) |
Poleg tega se je industrija Unije soočala z znatnim zvišanjem stroškov proizvodnje, ki so se v obravnavanem obdobju zvišali za 71 %. Na zvišanje stroškov so vplivali zlasti višji stroški glavne surovine, materialov in energije. Vendar industrija Unije ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen, da bi izravnala to veliko zvišanje stroškov. Njene prodajne cene so se v obravnavanem obdobju zvišale le za 31 %. Cene so bile najvišje leta 2022, vendar so se v obdobju preiskave znatno znižale, čeprav so se stroški proizvodnje še naprej zviševali. Zato je industrija Unije v obdobju preiskave začela ustvarjati izgubo. Podobni negativni učinki so bili zabeleženi za denarni tok in donosnost naložb. |
|
(327) |
Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 316, je Komisija sklenila, da je kitajski dampinški uvoz v celotnem obravnavanem obdobju oviral dvig cen industrije Unije in zniževal cene v obdobju preiskave. |
|
(328) |
Čeprav je bila industrija Unije zaradi izrednih okoliščin v letu 2021 uspešna, se je v letu 2022 in v obdobju preiskave, ko se je trg krčil, kitajski uvoz povečeval in pridobival tržni delež, kar je oviralo dvig cen industrije Unije, medtem ko so se njeni stroški proizvodnje zviševali. To je zlasti očitno v obdobju preiskave, ko so se cene kitajskega uvoza v primerjavi z letom 2022 znižale za četrtino. |
4.5.4.1 Pripombe strani
|
(329) |
Več strani je izpodbijalo obstoj škode, povzročene industriji Unije. |
|
(330) |
Kitajsko nacionalno združenje industrije premazov (China National Coatings Industry Association, CNCIA), ki zastopa proizvajalce izvoznike, je trdilo, da industrija Unije ni utrpela škode, pri čemer se je sklicevalo na nekatere dele letnih poročil več proizvajalcev Unije, zlasti družbe Cinkarna, enega od nevzorčenih proizvajalcev Unije. Združenje CNCIA je tako trdilo, da: (i) je družba Cinkarna v skladu s svojim letnim poročilom za leto 2022 ohranila najvišje ravni proizvodnje; (ii) sta družbi Kronos in Cinkarna v letih 2021 in 2022 povečali svojo skupno vrednost prodaje; (iii) so družbe Cinkarna, Tronox in Venator poročale o zvišanju cen in/ali povečanju prihodkov v letu 2022 v primerjavi s prejšnjimi leti; (iv) je družba Cinkarna poročala o povečanju dobička in dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 ter (v) družba Cinkarna načrtuje podvojitev ravni naložb v letu 2023. |
|
(331) |
Komisija je na začetku opozorila, da so lahko različni proizvajalci v različnem obsegu uspešnejši ali slabši, vendar uspešnost enega proizvajalca (družbe Cinkarna), poudarjena v točkah (i), (iv) in (v), ni nujno pokazatelj uspešnosti celotne industrije Unije. Prav zato Komisija izbere reprezentativni vzorec proizvajalcev Unije, da bi na podlagi tega vzorca oblikovala sklep o mikroekonomskih kazalnikih. Poleg tega je analiza Komisije osredotočena izključno na ekonomske kazalnike, povezane z izdelkom v preiskavi, za kar je potrebna podrobnejša analiza kot zgolj pregled splošnih podatkov v letnem poročilu proizvajalca Unije. Če bi zainteresirana stran menila, da predlagani vzorec ne bi bil reprezentativen za industrijo Unije kot celoto, ker je ena od družb, vključenih v vzorec, zaradi posebnih okoliščin precej manj uspešna od ostalih, ali obratno, bi morala taka stran na začetku preiskave izraziti nasprotovanje predlaganemu vzorcu proizvajalcev Unije, česar pa združenje CNCIA ni storilo. |
|
(332) |
Podobno je Komisija ugotovila, da je ocena iz točk (ii) in (iii) delna, saj so bili upoštevani le nekateri kazalniki škode, ki pa niso bili proučeni glede na splošni položaj industrije Unije in trga Unije, kot to počne Komisija pri oblikovanju sklepov v protidampinških preiskavah. Kot je prikazano v preglednici 8, so se povprečne prodajne cene industrije Unije na enoto v letu 2021 in 2022 zvišale. Vendar je bilo to zvišanje cen posledica potrebe po ohranjanju dobičkonosnosti zaradi sočasnega zviševanja stroškov proizvodnje. Poleg tega je Komisija dejansko ugotovila, da se je skupna vrednost prodaje industrije Unije v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečala. Vendar to ne pomeni izboljšanja uspešnosti na trgu, kot je predlagalo združenje CNCIA, saj se je celotni obseg prodaje zmanjševal. Ločeno obravnavanje skupne vrednosti prodaje v danem letu zato ni informativno. |
|
(333) |
Komisija je zato sklenila, da so elementi, ki jih je izpostavilo združenje CNCIA in so navedeni v uvodni izjavi 330, sicer dejansko resnični, vendar z njimi ni mogoče ovreči sklepov Komisije o položaju industrije Unije kot celote. |
|
(334) |
Združenje CNCIA je nadalje poudarilo, da Komisija v sklepu o ustavitvi protidampinške preiskave v zvezi z uvozom vinske kisline s poreklom iz Kitajske (108) ni ugotovila škode, čeprav se je tržni delež industrije Unije v navedenem primeru zmanjšal za 21 %, v tem primeru pa se je zmanjšal le za 2 odstotni točki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 332, Komisija vse kazalnike škode obravnava celostno v okviru splošnega položaja industrije Unije in trga Unije, ki se v vsaki preiskavi seveda razlikujeta, zato se končni sklepi sprejmejo za vsak primer posebej. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da se združenje CNCIA osredotoča le na en element navedene preiskave, odločitev o ustavitvi pa je dejansko temeljila na več dejavnikih, zlasti dobičkonosnosti proizvajalcev Unije (109). Vsekakor posebne okoliščine navedenega primera ne vplivajo na okoliščine v tej preiskavi. |
|
(335) |
Združenje CNCIA je poleg tega trdilo, da je zmanjšanje proizvodnje, ugotovljeno po letu 2021, mogoče pripisati zaprtju obratov, opisanih v uvodnih izjavah 294 in 295. Kot je razvidno iz makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik, se je skoraj ves obseg proizvodnje proizvajalcev Unije v letih 2021 in 2022 zmanjšal medletno in ne le v navedenih treh obratih. Zato je Komisija to trditev zavrnila kot neutemeljeno. |
|
(336) |
Uporabnik, tj. družba PPG Industries Europe Sarl (PPG), je nadalje trdil, da dvig cen ni oviran, ker se je družba Venator odločila, da bo v začetku leta 2024 zvišala cene na svetovni ravni, tudi v Uniji, ker je bilo treba „začeti postopek ponovnega dviga marž na trajnostno raven“, pri čemer se je skliceval na sporočilo za javnost družbe Venator iz februarja 2024 (110). Vendar to v okviru zgornje analize ni pomembno, saj so bile te trditve družbe Venator podane po obdobju preiskave, vse zgornje analize in ocene pa so usmerjene v preteklost, in sicer v obdobje preiskave in tri leta pred tem. Poleg tega ni mogoče sklepati o oviranju dviga cen zgolj na podlagi dejstva, da je en proizvajalec Unije napovedal zvišanje cen. Komisija je zato to trditev zavrnila. |
|
(337) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
|
(338) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna grožnja škode zaradi drugih dejavnikov, ki niso dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije in drugi dejavniki, kot so svetovno zmanjšanje potrošnje po pandemiji COVID-19, napovedano izboljšanje tržnih razmer, vse višji stroški proizvodnje in prepoved uporabe titanovega dioksida, primernega za živila, v Uniji. |
5.1 Učinki dampinškega uvoza
|
(339) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 271, se je potrošnja v Uniji povečala med pandemijo COVID-19, ko so ljudje zaradi omejitev gibanja v Uniji prenovili svoje domove, posledično pa se je povečalo povpraševanje po titanovem dioksidu v letu 2020 in zlasti letu 2021. Temu izrazitemu povečanju povpraševanja je sledil enako izrazit upad povpraševanja, zabeležen leta 2022 in v obdobju preiskave. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica zmanjševanja zalog zaradi povečanega povpraševanja v letih 2020 in 2021, vendar se je še poslabšalo zaradi splošnih inflacijskih pritiskov, ki so se začeli leta 2022, in verjetno strahu pred nestabilnostjo trga zaradi ruske invazije na Ukrajino. |
|
(340) |
Kot je prikazano v preglednici 3, je kitajski uvoz ohranil močno prisotnost v Uniji na takem trgu, njegov obseg pa se je od leta 2020 do obdobja preiskave povečal za 17 %. Tudi ob krčenju trga, ki je bilo ugotovljeno v letu 2022 in v obdobju preiskave, se je kitajski tržni delež od leta 2020 do obdobja preiskave znatno povečal, in sicer za 50 %. Ta trend se je leta 2021 le začasno obrnil: obseg uvoza iz Kitajske in njegov tržni delež sta se istega leta zmanjšala za 5 % oziroma 9 %, kar je mogoče pripisati krizi v ladijskem prometu, zaradi česar se je zmanjšala količina blaga, ki prihaja iz Kitajske. To je skupaj s koničnim povpraševanjem v letu 2021 industriji Unije omogočilo kratek predah, v katerem je lahko znatno povečala obseg prodaje in začasno ponovno pridobila tržni delež (glej preglednico 6). |
|
(341) |
Vendar se je kitajski uvoz takoj, ko se je leta 2022 kriza v ladijskem prometu začela umirjati, spet začel povečevati, in sicer se je leta 2022 njegov obseg povečal za 10 %, v obdobju preiskave pa za dodatnih 12 % na škodo proizvajalcev Unije in uvoza iz drugih tretjih držav (glej preglednico 12). To se jasno odraža v tržnih deležih, pri čemer vse večji tržni delež kitajskega uvoza popolnoma sovpada z zmanjševanjem tržnega deleža proizvajalcev Unije in uvoza iz tretjih držav v letu 2022 in v obdobju preiskave. |
|
(342) |
Uvozne cene iz Kitajske prav tako odražajo opisane tržne razmere. Kitajske cene z vsemi stroški so v obravnavanem obdobju ostale nižje od cen industrije Unije, razen leta 2021, ko so kriza v ladijskem prometu in stroški prevoza blaga iz Kitajske v Evropo dosegli vrh. Poleg tega so bile kitajske cene z vsemi stroški v letu 2020 in obdobju preiskave celo nižje od povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije, leta 2022 pa so bile v bistvu na isti ravni. Če se stroški prevoza blaga v letih 2021 in 2022 ne bi zvišali, bi kitajske cene z vsemi stroški zlahka ostale pod proizvodnimi stroški industrije Unije na enoto v celotnem obravnavanem obdobju. |
|
(343) |
Kitajske cene so tudi v taki obliki očitno ovirale dvig cen industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju (glej uvodno izjavo 284) in zniževale cene v obdobju preiskave (glej uvodno izjavo 286). |
|
(344) |
Poleg tega je Komisija, kot je že navedeno v uvodnih izjavah 282 in 283, za uvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije v obdobju preiskave določila tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini med 14 % in 15,3 %, kar je časovno sovpadalo z vse slabšim položajem industrije Unije. |
|
(345) |
Analiza kazalnikov škode v uvodnih izjavah 269 do 337 kaže, da se je gospodarski položaj industrije Unije zlasti proti koncu obravnavanega obdobja poslabšal, kar je sovpadlo z znatnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevne države, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v obdobju preiskave nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije. Ta uvoz je v vsakem primeru povzročil znatno oviranje dviga cen v celotnem obravnavanem obdobju in zniževanje cen v obdobju preiskave, saj industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem stroškov proizvodnje in je morala v obdobju preiskave celo znižati cene na raven, nižjo od stroškov proizvodnje. |
|
(346) |
Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih premislekov v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da obstaja vzročna zveza med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene. |
5.2 Učinki drugih dejavnikov
|
(347) |
Več zainteresiranih strani je trdilo, da škode, povzročene industriji Unije v obravnavanem obdobju, ni povzročil kitajski izvoz, temveč drugi dejavniki. Ti vključujejo svetovni upad potrošnje po pandemiji COVID-19, vse višje stroške proizvodnje in prepoved uporabe titanovega dioksida, primernega za živila, v Uniji. |
|
(348) |
Komisija je analizirala, ali in koliko so ti dejavniki prispevali k škodi. |
5.2.1 Cikličnost trga titanovega dioksida
|
(349) |
Več strani je trdilo, da je bilo zmanjšanje povpraševanja v letu 2022 in obdobju preiskave zgolj posledica običajnega upada na cikličnem trgu titanovega dioksida. |
|
(350) |
Prvič, v podporo tej trditvi je en uporabnik Komisiji predložil podatke iz tržnih informacij TZMI (111) iz novembra 2021 s preteklimi trendi in napovedmi za prihodnost. |
|
(351) |
Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da se podatki iz tržnih informacij iz uvodne izjave 350 nanašajo na skupne svetovne trende potrošnje, zato morda ne odražajo natančno stanja povpraševanja na trgu Unije. Ta sklep je podkrepljen z dejstvom, da je povpraševanje v Uniji v letih 2020 in 2021 kazalo stabilno rast, pri čemer se je vsako leto povečalo za 4 %. Poleg tega, kot je razvidno iz preglednice 2, se je povpraševanje Unije, čeprav se je leta 2022 dejansko zmanjšalo za 12 %, v obdobju preiskave izrazitejše zmanjšalo za nadaljnjih 14 %. Nobeno od teh gibanj ni povsem v skladu s svetovnimi napovedmi TZMI iz uvodne izjave 350. |
|
(352) |
Drugič, dva uporabnika, tj. družbi Munksjö in Felix, sta v izpolnjenih vprašalnikih podobno trdila, da je trg titanovega dioksida zelo cikličen in da je domnevna škoda, povzročena industriji Unije, le posledica krčenja trga v obdobju preiskave. Družba Munksjö je predložila podatkovni list iz treh različnih virov tržnih informacij (ICIS, EUWID in TZMI), iz katerega je razviden razvoj cen titanovega dioksida na trgu Unije v zadnjih 15 letih, in trdila, da to kaže, da je trg titanovega dioksida v Uniji od leta 2008 do četrtega četrtletja 2023 šel skozi tri cikle krčenja in rasti. |
|
(353) |
Komisija je ugotovila, da ti podatki dejansko kažejo, da so cene titanovega dioksida na trgu Unije v zadnjih 15 letih trikrat dosegle vrh, in sicer v prvem četrtletju 2012, drugem četrtletju 2018 in drugem četrtletju 2022. Trajanja teh obdobij višjih cen so se med seboj nekoliko razlikovala, vsakemu takemu obdobju pa je seveda sledilo znižanje cen. Vendar je splošni trend tak, da se cene zvišujejo. |
|
(354) |
Ob upoštevanju vsega navedenega in po analizi vseh informacij, ki jih ima na voljo, je Komisija sprejela naslednje sklepe o razmerah na trgu titanovega dioksida v Uniji. |
|
(355) |
Prvič, čeprav morda res obstaja globalna cikličnost povpraševanja po titanovem dioksidu, ni dokazov, ki bi kazali na to, da je edinstvena za trg titanovega dioksida in bi ji bilo treba nameniti posebno pozornost, saj vsi trgi redno prehajajo skozi faze krčenja in rasti. |
|
(356) |
Drugič, tudi če so bile napovedi TZMI glede svetovnega povpraševanja na splošno točne, se je izkazalo, da vsaj v obravnavanem obdobju niso popolnoma v skladu z dejanskim razvojem na trgu Unije. |
|
(357) |
Tretjič, na podlagi vseh podatkov, ki so na voljo Komisiji, ni mogoče oblikovati vzorca, ki bi z gotovostjo pokazal, kdaj bo prišlo do okrevanja ali upada na trgu Unije, in posledično sklepati, da bo do krčenja zagotovo prišlo leta 2023. |
|
(358) |
Komisija je zato sklenila, da so, čeprav so svetovni tržni trendi na splošno natančno napovedovali povečanje povpraševanja v Uniji v letih 2020 in 2021 ter njegovo poznejše zmanjšanje, na trg titanovega dioksida v Uniji v obravnavanem obdobju vplivale posebne in izredne okoliščine, ki so narekovale razvoj povpraševanja. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 271, je Komisija sklenila, da se je povpraševanje po titanovem dioksidu v letu 2020 in zlasti 2021 povečalo zaradi gospodarstva, v katerem se je med omejitvami gibanja zaradi COVID-19 od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma. Tudi če bi se povpraševanje v Uniji v letu 2020 povečalo, ga je pandemija COVID-19 okrepila in povzročila povečanje povpraševanja tudi leta 2021. Po tako velikem povečanju povpraševanja bi bilo seveda izrazito tudi vsako nadaljnje zmanjšanje potrošnje, ta upad (v letu 2022 in obdobju preiskave) pa so še povečali (a) splošni inflacijski pritiski, ki so se začeli kazati leta 2022 in so bili prisotni v celotnem obdobju preiskave, ter verjetno (b) strahovi pred nestabilnostjo trga zaradi ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. |
5.2.2 Povpraševanje na trgu Unije
|
(359) |
Po drugi strani so nekatere strani trdile, da je poslabšanje položaja industrije Unije prav posledica znatnega zmanjšanja povpraševanja po pandemiji COVID-19 in inflacijskih pritiskih iz leta 2022, opredeljenih zgoraj. |
|
(360) |
Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da se je povpraševanje na trgu Unije izrazito zmanjšalo, in sicer zaradi zmanjševanja zalog po obdobju velikega povpraševanja med pandemijo COVID-19 in splošnih inflacijskih pritiskov (glej uvodno izjavo 358). Zaradi takega krčenja trga bi se obseg prodaje industrije Unije zagotovo zmanjšal, ne glede na obstoj dampinškega uvoza iz Kitajske. |
|
(361) |
Vendar bi se v normalnih pogojih konkurence obseg prodaje vseh udeležencev na trgu v tako zmanjšanem obsegu zmanjšal bolj ali manj enako. Vendar sta se v tem primeru uvoz iz vseh drugih tretjih držav (razen Kitajske) in prodaja industrije Unije (kot je prikazano v preglednicah 6 in 12) v letu 2022 in v obdobju preiskave skoraj v celoti zmanjševala, v navedenih letih pa se je povečeval le kitajski uvoz (kot je prikazano v preglednici 3), kar ponovno kaže na sklep, da so kitajski proizvajalci, ko so se leta 2022 začele zniževati cene prevoza blaga, še naprej prodajali svoj izdelek na trgu Unije po dampinških cenah, s čimer so pridobili tržni delež v škodo drugih akterjev. |
|
(362) |
Kar zadeva zmanjšanje potrošnje, je združenje CNCIA poudarilo, da je Komisija v Sklepu Komisije z dne 27. junija 2012 o uvozu nekaterih proizvodov iz koncentriranih sojinih beljakovin s poreklom iz LRK (112) ugotovila, da 8-odstotno zmanjšanje potrošnje zadostuje za prekinitev vzročne zveze. Trdilo je, da bi morala Komisija glede na zmanjšanje potrošnje za 14 odstotnih točk v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2022 zdaj sprejeti enak sklep. |
|
(363) |
Komisija je v zvezi s tem poudarila, da navedena zadeva ni bila ustavljena, ker je zmanjšanje povpraševanja oslabilo vzročno zvezo med ugotovljenim dampingom in znatno škodo, temveč zato, ker znatna škoda sploh ni bila ugotovljena. Trditev je bila zato zavrnjena kot nična (113). |
|
(364) |
Združenje CNCIA je nadalje trdilo, da je zmanjšanje prodaje v letu 2022 mogoče pojasniti tudi z odločitvijo Unije, da v navedenem letu prepove uporabo titanovega dioksida v živilih za prehrano ljudi (aditiv E171) (114), in opozorilo na letno poročilo družbe Tronox za leto 2022, v katerem je navedeno, da je to eden od razlogov za zmanjšanje prodaje. |
|
(365) |
Po podatkih, ki so na voljo Komisiji, posebne uporabe titanovega dioksida predstavljajo približno 4 % celotnega trga, uporaba v živilih za prehrano ljudi pa še manjši del tega deleža. Komisija je zato sklenila, da je bil kakršen koli učinek, ki bi ga ta prepoved lahko imela na prodajo proizvajalcev Unije, zanemarljiv. |
5.2.3 Uvoz iz tretjih držav
|
(366) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 12 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(367) |
Komisija je na začetku opozorila, da je uvoz iz Združenega kraljestva predstavljal največji delež uvoza v Unijo iz druge tretje države (za Kitajsko), vendar sta glede na informacije, ki jih ima na voljo Komisija, edina proizvajalca v Združenem kraljestvu dva obrata v lasti industrije Unije. Ta uvoz torej ne konkurira industriji Unije na trgu Unije in tudi njegova cena je višja od kitajskih uvoznih cen. Zato ta uvoz ne prispeva k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(368) |
Obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav se je v celotnem obravnavanem obdobju vse bolj zmanjševal: leta 2021 se je zmanjšal za 5 %, leta 2022 za 8 %, v obdobju preiskave pa za 9 %. |
|
(369) |
Za obseg uvoza iz ZDA in Mehike je razvidno, da sledi istim trendom, kot so opisani za prodajo industrije Unije – povečanje uvoza v letu 2021, ko je bilo povpraševanje izjemno veliko, nato pa zmanjšanje v letu 2022 in v obdobju preiskave. Hkrati sta se tržna deleža ZDA in Mehike po začasnem povečanju leta 2021 začela zmanjševati leta 2022 in v obdobju preiskave. V obdobju preiskave se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšal tudi tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav. |
|
(370) |
Zainteresirane strani so trdile, da razlog za škodo industriji Unije ni bil kitajski uvoz, ampak poceni mehiški uvoz. Komisija je za uvoz vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije v obdobju preiskave zgoraj ugotovila tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 14 % in 15,3 %. Komisija je ugotovila, da je bila uvozna cena iz Mehike dejansko nizka. Vendar se je v obdobju preiskave v primerjavi s prejšnjimi leti znatno zvišala in je bila višja od uvoznih cen iz Kitajske. |
|
(371) |
Nasprotno pa je Komisija ugotovila, da so se cene celotnega kitajskega uvoza z vsemi stroški med letom 2022 in obdobjem preiskave znatno znižale, in sicer za 25 %, ter v obdobju preiskave nelojalno znižale cene industrije Unije za 18,2 %. |
|
(372) |
Komisija je nato proučila pomen uvoza iz Kitajske in Mehike na celotnem trgu Unije. Kot je razvidno iz preglednic 3 in 12, je celotni obseg uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave trikrat večji od obsega uvoza iz Mehike. Poleg tega se je tržni delež mehiškega uvoza v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2022 zmanjšal, tako kot se je zmanjšal celoten uvoz iz vseh drugih tretjih držav (razen Kitajske). Nasprotno je kitajski uvoz edini, ki je v obdobju preiskave pridobil tržni delež. |
|
(373) |
Komisija je zato sklenila, da uvoz iz Mehike in katere koli druge tretje države ni oslabil vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.2.4 Izvoz industrije Unije
|
(374) |
Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 13 Izvoz proizvajalcev Unije
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(375) |
Obseg izvoza industrije Unije se je podobno kot obseg proizvodnje in domača prodaja leta 2021 povečal, čeprav je bilo to povečanje manj izrazito kot pri domači prodaji, nato pa se je leta 2022 in v obdobju preiskave znatno zmanjšal. Izvozne cene so se prav tako gibale enako kot cene na trgu Unije, saj so se v letih 2021 in 2022 zvišale, nato pa so se v obdobju preiskave znižale, vendar so ostale precej nad ravnmi iz leta 2021. |
|
(376) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju na izvoznih trgih dosegala višje cene kot na trgu Unije. Vendar kljub temu industrija Unije v obdobju preiskave ni mogla ohraniti izvozne cene svojega izdelka, ki bi bila višja od stroškov proizvodnje, in je morala izvozne cene znižati tudi v navedenem letu. |
|
(377) |
Pritožnik je trdil, da nepoštene trgovinske prakse kitajskih proizvajalcev izvoznikov na vseh trgih otežujejo konkuriranje tudi na izvoznih trgih in so razlog za tako neoptimalno izvozno uspešnost. Druge zainteresirane strani so ugovarjale, da ni dokazov, ki bi podprli to trditev. |
|
(378) |
Pritožba je vsebovala dokaze o napovedi zaprtja obrata družbe Chemours na Tajvanu leta 2023, pritožnik pa je med preiskavo predložil dodatne dokaze, ki kažejo, da sta dva proizvajalca titanovega dioksida na Japonskem, tj. družbi Sakai Chemicals in Ishihara Sangyo, napovedala zaprtje obratov leta 2026 oziroma 2027. Vsi ti obrati so v neposredni geografski bližini Kitajske, zaradi česar je verjetno, da je kitajski izvoz neupravičeno vplival na njihovo uspešnost na domačem ali regionalnem trgu. Poleg tega so zadevni organi v Braziliji začeli lastno protidampinško preiskavo proti kitajskemu titanovemu dioksidu. Komisija je zato ugotovila, da ni mogoče izključiti, da kitajski izvoz ovira konkurenčni položaj industrije Unije na drugih trgih, podobno kot na trgu Unije. |
|
(379) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da je dobičkonosnost izvoza sledila razvoju dobičkonosnosti prodaje Unije skoraj do iste odstotne točke v celotnem obravnavanem obdobju, izvoz pa predstavlja približno 25 % celotne prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije. |
|
(380) |
Komisija je zato sklenila, da izvoz ni bil vzrok za škodo industriji Unije. |
5.2.5 Vse višji stroški proizvodnje
|
(381) |
Več strani je trdilo, da so vse višji stroški proizvodnje vzrok za škodo industriji Unije. |
|
(382) |
Stroški proizvodnje industrije Unije so se v letu 2021 in zlasti leta 2022 ter v obdobju preiskave zviševali, vendar je industrija Unije v letih 2021 in 2022 lahko zvišala svoje cene, da bi ohranila dobičkonosnost. V obdobju preiskave je bila prisiljena znižati cene pod svoje stroške proizvodnje šele, ko so se na trgu, ki se krči, cene kitajskega uvoza znatno znižale, obseg uvoza pa se je povečal, s čimer je pridobil tržne deleže v Uniji. |
|
(383) |
Zainteresirane strani so ponovno opozorile na zadevo v zvezi s sojinimi beljakovinami iz Kitajske, v kateri je bila zaradi glavne surovine prekinjena vzročna zveza. Vendar je Komisija poudarila, da je bilo v obravnavani zadevi zvišanje stroškov proizvodnje zaradi svetovnih inflacijskih pritiskov globalno in je podobno vplivalo na vse akterje na trgu, kar dokazuje dejstvo, da so se cene uvoza iz vseh drugih tretjih držav (razen Kitajske) leta 2022 in v obdobju preiskave znatno zvišale. Natančneje, cene glavne surovine, tj. rude ilmenit, ki predstavlja približno tretjino skupnih stroškov proizvodnje, so se leta 2022 na svetovni ravni zvišale za približno 80 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2020 in so se v obdobju preiskave le nekoliko znižale. |
|
(384) |
Komisija je zato sklenila, da vse višji stroški proizvodnje niso prispevali k škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave. |
5.2.6 Tržne informacije, ki napovedujejo okrevanje
|
(385) |
Družba AkzoNobel je 3. aprila 2024 predložila dodatne trditve o pomanjkanju vzročne zveze, pri čemer se je oprla na poročilo o stanju na svetovnem trgu titanovega dioksida, ki ga je februarja 2024 objavila agencija za tržne informacije TZMI. V poročilu je navedeno, da trg titanovega dioksida okreva, ter napovedano zvišanje cen na trgu Unije in povečanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije. |
|
(386) |
Komisija je v zvezi s tem navedla, da poročilo kaže na izboljšanje tržnih razmer v Evropi, vendar so te razmere v poročilu še vedno označene kot šibke v več metrikah, ki so v njem analizirane. Poleg tega je v poročilu v zvezi s cenami v Evropi in napovedmi izboljšane dobičkonosnosti proizvajalcev Unije na domačem trgu priznano, da so njegove napovedi glede ravni cen, ki jih bo industrija Unije lahko dosegla, vsaj delno pripravljene ob predpostavki, da bo izid te preiskave pozitiven. |
|
(387) |
Tudi če bi bila v tem poročilu popolnoma natančno napovedana prihodnja uspešnost industrije Unije, je ta napoved v bistvu podana na podlagi scenarija, v katerem so ponovno vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji na trgu Unije, zato je ni mogoče uporabiti kot protiargument za Komisijo, da ne sprejme odločitve, na kateri ta napoved vsaj delno temelji. |
5.3 Sklep o vzročni zvezi
|
(388) |
Kot pravilno poudarjajo strani, je industrija Unije zaradi več dejavnikov v težkem položaju. Prvič, leto 2022 in obdobje preiskave je zaznamovalo izjemno zmanjšanje povpraševanja po titanovem dioksidu na trgu Unije. Drugič, v obeh letih so se znatno zvišali stroški energije na trgu Unije, stroški ilmenita pa na svetovni ravni. Tretjič, uvozne cene iz Mehike so bile v prvih treh letih obravnavanega obdobja nižje od kitajskih cen. |
|
(389) |
Vendar nič od tega ne izniči dejstva, da (i) se je v nasprotju z drugimi tretjimi državami obseg uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečeval (z začasno upočasnitvijo zaradi izjemnih okoliščin leta 2021); (ii) je kitajski uvoz v Evropo prihajal po dampinških cenah; (iii) je kitajski uvoz na trgu, ki se je leta 2022 in v obdobju preiskave krčil, pridobival tržne deleže na račun tržnega deleža industrije Unije in uvoza drugih tretjih držav ter (iv) se je v obdobju preiskave, ko so cene uvoza iz vseh drugih držav večinoma ostale enake kot leta 2022, cena kitajskega uvoza dramatično znižala, in sicer za četrtino tiste iz leta 2022, kar je povzročilo znatno oviranje dviga cen in zniževanje cen industrije Unije. |
|
(390) |
Zato je Komisija proučila argumente strani v zvezi z zaprtjem tovarn v Uniji. Pritožnik je v pritožbi trdil, da so bili trije obrati titanovega dioksida v Uniji zaprti zaradi pritiska, ki ga je izvajal kitajski uvoz, in da bi se lahko brez izjemno ugodnih razmer med pandemijo COVID-19 pričakovalo več zaprtij. Več zainteresiranih strani je temu nasprotovalo in trdilo, da ni dokazov, ki bi podpirali ta sklep, ter da so bila zaprtja posledica drugih okoliščin in ne domnevnega dampinškega uvoza iz Kitajske. Zadevne strani so opozorile na javne izjave družb, ki omejevanje proizvodnje ali zapiranje obratov pripisujejo neugodnim razmeram na trgu, kot so manjše povpraševanje, vse višji stroški proizvodnje in na splošno slabe gospodarske razmere, obrat Scarlino družbe Venator (enega od nevzorčenih proizvajalcev Unije) pa se je srečeval s težavami pri pridobivanju regulativnih odobritev. |
|
(391) |
Podobno so zainteresirane strani izpostavile dodatne izjave iz poslovnih poročil proizvajalcev Unije (Kronos, Police, Venator, Cinkarna), v katerih sta bila kot razlog za zahteven položaj, v katerem se je znašla industrija Unije, priznana zmanjšanje povpraševanja in zvišanje stroškov proizvodnje. Strani so trdile, da to dokazuje, da uvoz iz Kitajske na splošno ne more biti odgovoren za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(392) |
Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da obrat Venator Scarlino dejansko ni mogel obratovati s polno zmogljivostjo zaradi nerešenih regulativnih odobritev, vendar iz navedenih izjav družb Kronos in Venator izhaja, da se odločitve o ravni in nadaljevanju proizvodnje sprejemajo ob upoštevanju na splošno zahtevnih tržnih razmer. Kot je razvidno iz celotne zgornje analize, te razmere jasno vključujejo dampinški uvoz iz Kitajske, ki izvaja pritisk na trg, v več navedenih poročilih pa je kot eden od izzivov navedena tudi prisotnost poceni uvoza iz Kitajske (115). |
|
(393) |
Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek zmanjševanja povpraševanja, vse višjih stroškov proizvodnje in uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti Mehike, na negativni razvoj industrije Unije v smislu obsega prodaje, cen in dobičkonosnosti je bil le delen. |
|
(394) |
Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škodo so večinoma povzročili izguba tržnega deleža, nelojalno nižanje prodajnih cen ter zmanjševanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka. |
6. STOPNJA UKREPOV
|
(395) |
Pritožnik je v pritožbi trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. |
|
(396) |
Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. |
|
(397) |
Nato je proučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od njihove stopnje škode. |
6.1 Stopnja škode
|
(398) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe. |
|
(399) |
Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %. |
|
(400) |
Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v normalnih pogojih konkurence. |
|
(401) |
Družba PPG in združenje CNCIA sta nasprotovala ciljnemu dobičku, predlaganemu v pritožbi (10,2 %), saj naj bi bil previsok. Družba PPG je trdila, da nobeno leto v obdobju preiskave ni bilo primerno za določitev osnovnega dobička zaradi izjemnih gospodarskih razmer v vsakem letu, in opozorila na sklepe Komisije v protidampinški preiskavi uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Kitajske (116). Nadalje sta trdila, da bi bilo treba osnovni dobiček določiti kot povprečni dobiček vseh štirih let, saj je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju lahko prodajala po cenah, višjih od njenih stroškov proizvodnje. Združenje CNCIA je nadalje trdilo, da bi morala Komisija uporabiti enak osnovni dobiček, kot ga je uporabila v protidampinški preiskavi o uvozu elektrolitskih manganovih dioksidov s poreklom iz Kitajske (117), saj je elektrolitski manganov dioksid anorganska spojina, prav tako kot titanov dioksid. |
|
(402) |
Komisija je ugotovila, da je bila trditev o prodajnih cenah proizvajalcev Unije morda točna za obravnavano obdobje, uporabljeno v pritožbi, vendar v obdobju preiskave, ki ga je uporabila Komisija, ni bila več relevantna. Kot je prikazano zgoraj, so bile prodajne cene industrije Unije v obdobju preiskave precej nižje od stroškov proizvodnje. Morebitna dobičkonosnost, ki bi bila ugotovljena ob upoštevanju uspešnosti industrije Unije v navedenem letu, torej ne bi odražala dobičkonosnosti, potrebne za povrnitev celotnih stroškov. |
|
(403) |
Kar zadeva trditev združenja CNCIA, dejstvo, da sta elektrolitski manganov dioksid in titanov dioksid anorganski kemikaliji, ne pomeni, da njuni proizvajalci delujejo na podobnih trgih ali da bi bilo njuno delovanje primerljivo, Komisija pa ni prejela nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da je primerljivo. |
|
(404) |
Komisija je ugotovila, da je bil tržni delež kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju najmanjši leta 2021, dobičkonosnost in denarni tok pa sta bila v tem letu najbolj pozitivna. Vendar je bilo zmanjšanje kitajskega uvoza, ki je bilo ugotovljeno v navedenem letu, kot je pojasnjeno zgoraj, posledica izjemnih okoliščin krize v ladijskem prometu. Skupaj z vse večjim povpraševanjem, ki so ga spodbudile omejitve gibanja zaradi COVID-19, so bili rezultati industrije Unije v tem letu izjemno pozitivni. Komisija je zato sklenila, da leto 2021 ni primerno kot reprezentativno leto za zagotavljanje osnovnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. |
|
(405) |
Poleg tega so na leto 2020, tako kot na leto 2021, vplivale tudi ugodne okoliščine povečane potrošnje zaradi gospodarstva, v katerem se je med omejitvami gibanja zaradi COVID-19 od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma, čeprav v manjšem obsegu. Komisija je na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tej fazi, sklenila, da leto 2020 prav tako ni primerno kot reprezentativno leto za zagotavljanje osnovnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. |
|
(406) |
Nazadnje, zaradi povečanja uvoza iz Kitajske in izrazitega upada industrije Unije, ki se je začel leta 2022 in nadaljeval v obdobju preiskave, nobeno od navedenih let ne bi bilo primerno kot reprezentativno za zagotavljanje osnovnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. |
|
(407) |
Pri iskanju obdobja, v katerem bi prevladali normalni pogoji konkurence, je Komisija nameravala proučiti donosnost, doseženo v zadnjih desetih letih. Vzorčeni proizvajalci Unije so predložili podatke o dobičkonosnosti za tri leta pred obravnavanim obdobjem. Vendar Komisija od nobenega od treh vzorčenih proizvajalcev Unije za navedena leta ni prejela podatkov o dobičkonosnosti, ki se nanašajo le na prodajo titanovega dioksida nepovezanim strankam v Uniji. Zato na podlagi trenutno dostopnih informacij, ki so ji bile na voljo, ni mogla določiti dobičkonosnosti, ki bi se nanašala na prodajo izdelka v preiskavi nepovezanim strankam v Uniji. |
|
(408) |
Ker ni dokazov, da bi bilo v normalni pogojih konkurence mogoče doseči dobičkonosnost, višjo od 6 %, je Komisija v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe določila osnovni dobiček v višini 6 %. |
|
(409) |
Dva proizvajalca Unije sta predložila dokaze o tem, da bi bila raven njunih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v normalnih pogojih konkurence višja. Komisija je te informacije preverila na podlagi naložbenih načrtov ter zavrnjenih in odloženih projektov, kar dokazuje, da so bile te naložbe resnično načrtovane. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve obeh proizvajalcev Unije dejansko utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v normalnih pogojih konkurence, kot so jih navedli predstavniki industrije Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena kot delež prihodkov od prodaje, je znašala 0,09 %. |
|
(410) |
Ta razlika pri izdatkih za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v višini 0,09 % se je prištela osnovnemu dobičku v višini 6 % iz uvodne izjave 398, tako da je ciljni dobiček znašal 6,09 %. |
|
(411) |
Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je določila dodatne stroške v višini 60,68 EUR/tono. |
|
(412) |
Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivi ceni, ki znašata [3 400–3 800] EUR/tono in [3 600–4 000] EUR/tono za podobni izdelek industrije Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 410) prištela stroškom proizvodnje vseh treh proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej. |
|
(413) |
Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga zadevni trije proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
|
(414) |
Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot dampinška stopnja za te družbe (glej uvodne izjave 255 do 259).
|
|
(415) |
V tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je proučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode (glej uvodni izjavi 417 in 418). |
6.2 Proučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije
|
(416) |
Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Glede na dokaze iz pritožbe je ilmenit, ki predstavlja 25 % stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi, na Kitajskem predmet rudarjenja za lastno uporabo. Poleg tega na Kitajskem za ilmenit ni izvoznega nadomestila DDV. Oba navedena ukrepa sta v členu 7(2a), drugi pododstavek, osnovne uredbe navedena kot izkrivljanja na trgu surovin. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo proučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga. |
|
(417) |
Vendar so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, zato je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati. |
|
(418) |
Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. |
6.3 Sklep o stopnji ukrepov
|
(419) |
Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:
|
7. INTERES UNIJE
|
(420) |
Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. |
|
(421) |
Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov. |
7.1 Interes industrije Unije
|
(422) |
Opozoriti je treba, da industrijo Unije sestavlja enajst proizvajalcev, katerih prodaja in dobičkonosnost sta se v drugi polovici obravnavanega obdobja znatno zmanjšali, kar je negativno vplivalo na njen tržni delež, raven zalog, naložbe, donosnost naložb in denarni tok. Komisija je v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države (glej uvodno izjavo 337). |
|
(423) |
Če se ne uvedejo začasni ukrepi, je verjetno, da bo industrija Unije zaradi nizke dobičkonosnosti in drugih finančnih kazalnikov, ki so posledica cenovnega pritiska dampinškega uvoza, prisiljena, da preneha proizvajati titanov dioksid. Vendar se pričakuje, da se bo po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije povečal, cene pa zvišale, s čimer se bodo izboljšali dobičkonosnost in drugi finančni kazalniki te industrije ter preprečilo njeno zaprtje. |
|
(424) |
Zato je očitno, da so začasni protidampinški ukrepi v interesu industrije Unije. |
7.2. Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
|
(425) |
Nepovezani uvoznik iz uvodne izjave 10 nazadnje ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija ni prejela izpolnjenih vprašalnikov od uvoznikov in trgovcev. |
|
(426) |
Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da ni verjetno, da bi uvedba protidampinških ukrepov negativno vplivala na položaj uvoznikov in trgovcev v Uniji. |
7.3 Interes uporabnikov
|
(427) |
V tej preiskavi je sodelovalo skupno 23 uporabnikov in združenj uporabnikov, ki so nasprotovali uvedbi dajatev. Od teh je šest uporabnikov predložilo izpolnjene vprašalnike. Ostali so predložili pripombe. |
|
(428) |
Titanov dioksid se uporablja predvsem v sektorju barv in premazov, ki predstavlja več kot 60 % trga, pri čemer arhitekturne in industrijske barve predstavljajo približno 55 % celotnega povpraševanja, industrijska črnila pa približno 5 %. Drugi največji segment trga je industrija plastike s približno 25 %, ki mu sledijo papirna industrija z 12 % in posebne uporabe s 4 %. Izpolnjene vprašalnike so poslali uporabniki, dejavni v sektorjih barv in premazov, tiskarskih barv, papirja za laminiranje in plastike. Vseh šest odgovorov je bilo preverjenih na kraju samem v prostorih uporabnikov. |
7.3.1 Uporabniki, ki so predložili izpolnjene vprašalnike
|
(429) |
Verjetni učinki ukrepov bi bili za uporabnike različni, odvisno od segmenta trga nižje v prodajni verigi, v katerem delujejo. Komisija je ločeno analizirala položaj uporabnikov titanovega dioksida za bolj posebne uporabe, kot so papir za laminiranje in tiskarske barve (ti uporabniki so predložili tudi trditve o obsegu izdelka) in uporabnikov titanovega dioksida pri njegovi glavni uporabi v barvah, premazih in plastiki. |
|
(430) |
Prvič, od šestih uporabnikov, katerih izpolnjene vprašalnike je preverila Komisija, bodo morebitni ukrepi najbolj vplivali na proizvajalce papirja za laminiranje. Titanov dioksid predstavlja približno [25–35] % njihovih skupnih stroškov proizvodnje, približno [10–40] % njihovega titanovega dioksida pa izvira iz Kitajske. Oba uporabnika sta dokazala tudi, da je bila njuna dobičkonosnost v obdobju preiskave nizka ali negativna. Komisija je ocenila, da bi se v primeru uvedbe dajatev in ob enakih ostalih pogojih njihova dobičkonosnost zmanjšala za približno [2–3] odstotne točke. Kot je navedeno v uvodni izjavi 52, ta uporabnika veliko večino svojega titanovega dioksida pridobivata iz drugih virov, ne iz Kitajske, zato je Komisija sklenila, da imata oba uporabnika dovolj alternativnih virov dobave. |
|
(431) |
Drugič, skupina Flint, ki je proizvajalec tiskarskih barv, je predložila dokaze, da izdelki, ki vsebujejo titanov dioksid, ustvarijo le omejen del njegovega celotnega prometa, kitajski titanov dioksid pa predstavlja le delni delež stroškov proizvodnje teh izdelkov. Družba Flint zaradi svoje zapletene strukture in dejstva, da v številnih obratih v Uniji proizvaja veliko število formul za tiskarske barve, ki vsebujejo nekaj titanovega dioksida, ni mogla predložiti točnih podatkov o dobičkonosnosti svojega poslovnega segmenta, povezanega s titanovim dioksidom. Vendar je dokazala zdravo dobičkonosnost na ravni celotne družbe v obdobju preiskave. |
|
(432) |
Na podlagi razpoložljivih informacij je Komisija sklenila, da bi se v primeru uvedbe protidampinških dajatev in ob enakih drugih pogojih dobičkonosnost v segmentu poslovanja, povezanem s titanovim dioksidom, glede na majhen delež titanovega dioksida v skupnem prometu in stroških proizvodnje verjetno zmanjšala za manj kot eno odstotno točko (118). Poleg tega bi družba ostala dobičkonosna. Komisija ni mogla določiti učinka na splošno dobičkonosnost skupine, vendar bi bil učinek še manj izrazit. Zato je sklenila, da dajatve ne bodo znatno vplivale na skupino Flint. |
|
(433) |
Tretjič, dva druga uporabnika, tj. družbi AkzoNobel in Sherwin-Williams Italy SRL (v nadaljnjem besedilu: družba Sherwin-Williams), sta dva od velikih proizvajalcev barv in premazov. Proizvajalci barv in premazov so po količini največji uporabniki titanovega dioksida. Vpliv dajatev na uspešnost te kategorije uporabnikov bi bil veliko manj izrazit. Družba AkzoNobel je izpolnila vprašalnik na ravni vseh subjektov, prisotnih v Uniji. Kitajski titanov dioksid predstavlja zanemarljiv delež njenih skupnih stroškov proizvodnje, v obdobju preiskave pa je bila družba dobičkonosna. Družba Sherwin-Williams je predložila izpolnjen vprašalnik za dva subjekta, na katera bi dajatve najbolj vplivale, in za celotno poslovanje v Uniji. Kitajski titanov dioksid predstavlja le manjši delež skupnih stroškov proizvodnje teh dveh subjektov skupaj. Dobičkonosnost njunih izdelkov, ki vsebujejo titanov dioksid, je bila v obdobju preiskave majhna, vendar sta oba subjekta družbe Sherwin-Williams pokazala zdravo splošno dobičkonosnost. Skupni promet teh dveh obratov predstavlja majhen delež celotnega prometa družbe Sherwin-Williams v Uniji, ki je bila v obdobju preiskave dobičkonosna. Komisija je zato sklenila, da bosta lahko oba uporabnika, tudi če takega zvišanja stroškov ne bosta mogla prenesti na potrošnike, absorbirala ukrepe. |
|
(434) |
Nazadnje, družba Schulman Plastics, ki je velik proizvajalec plastike in povezanih materialov v Uniji, je predložila izpolnjen vprašalnik za enega od svojih obratov, ki se ukvarja s proizvodnjo belega masterbatcha in na katerega bodo dajatve od vseh družb, ocenjenih v tem oddelku, najbolj vplivale. Ta obrat le del svojega titanovega dioksida nabavlja na Kitajskem, titanov dioksid pa predstavlja veliko večino njegovih skupnih stroškov proizvodnje. Njegova dobičkonosnost na področju proizvodnje belega masterbatcha je bila v obdobju preiskave dobra, celoten obrat pa je bil še uspešnejši kot samo na področju navedene proizvodnje. Njegova dobičkonosnost bo zaradi strukture stroškov zagotovo najbolj prizadeta od vseh uporabnikov, vendar je Komisija ocenila, da bo družba še vedno ostala dobičkonosna, tudi če takega zvišanja stroškov ne bo mogla prenesti na svoje stranke. |
|
(435) |
Kot je prikazano v tem oddelku, bi večina uporabnikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike, ostala dobičkonosna tudi ob upoštevanju začasnih protidampinških dajatev. Poleg tega so jim bili na voljo drugi viri dobave. Komisija je zato sklenila, da ukrepi na splošno ne bodo nesorazmerno negativno vplivali na uporabnike. Dva uporabnika (družbi Felix in Sherwin-Williams), ki sta skupaj zaposlovala približno 1 000 ljudi, sta v obdobju preiskave poslovala z izgubo v segmentu poslovanja, povezanem s titanovim dioksidom. Vendar je Komisija iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 430 in 433, menila, da se z uvedbo ukrepov njun položaj ne bo resno poslabšal. Če pa bodo proizvajalci Unije prenehali poslovati, bo dobava precej okrnjena za vse uporabnike. |
7.3.2 Drugi uporabniki
|
(436) |
Več uporabnikov, združenj uporabnikov in združenje CNCIA je predložilo pisne pripombe, v katerih so trdili, da bi bila uvedba dajatev v nasprotju z interesom Unije. |
|
(437) |
Prvič, uporabniki so trdili, da je v Uniji omejeno število proizvajalcev titanovega dioksida in da njihove zmogljivosti ne zadostujejo za zadovoljitev povpraševanja Unije. Zato so potrebni različni viri dobave, prisotnost kitajskega uvoza titanovega dioksida na trgu pa je potrebna, da se omogoči normalno delovanje trga. En uporabnik je trdil, da se industrije nižje v prodajni verigi pogosto srečujejo z obdobji izjemnega pomanjkanja titanovega dioksida, v katerih so vsem količine dodeljene in lahko proizvajalci Unije le delno zadostijo njihovemu povpraševanju po titanovem dioksidu. Poleg tega so uporabniki trdili, da bo kitajski uvoz zaradi zaprtja obratov v Uniji postal bistven vir oskrbe Unije. Trdili so tudi, da bi protidampinške dajatve odpravile dobave iz Kitajske, uporabniki pa bi postali še bolj dovzetni za pomanjkanje oskrbe, do katere je prišlo v obdobju 2021/2022. |
|
(438) |
Komisija je v zvezi s tem opozorila, da namen protidampinških dajatev ni zaprtje trga Unije za uvoz iz zadevne države, temveč odpraviti nepoštene tržne prakse in ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje ter tako omogočiti normalno delovanje trga. Tudi če bi uvoz iz Kitajske popolnoma izginil, obstaja več virov dobave iz številnih drugih tretjih držav, ki zagotavljajo zanesljivost oskrbe. Poleg tega so proizvajalci Unije med preiskavo dokazali, da je, ko se tržne razmere normalizirajo, načrtovanih več naložb za povečanje zmogljivosti. Kar zadeva pomanjkanje oskrbe v letih 2021 in 2022, je Komisija ugotovila, da so bile težave z oskrbo v navedenih letih prav posledica dolžine dobavnih verig, ki so bile zaradi krize v ladijskem prometu močno motene. Zato bi izguba zmogljivosti v Uniji lahko še poslabšala morebitno podobno pomanjkanje oskrbe, ki bi jih v prihodnosti povzročili pretresi v svetovnem gospodarstvu. Komisija je zato navedene trditve zavrnila kot neutemeljene. |
|
(439) |
Drugič, nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi zvišanje cen titanovega dioksida negativno vplivalo na splošno inflacijo v Uniji in še posebej škodovalo pomembnemu gradbenemu sektorju, saj je to ključna industrija nižje v prodajni verigi za proizvajalce barv in lakov. Uporabniki so trdili, da se stroški v gradbenem sektorju še vedno višajo, gospodarska kriza pa ga je močno prizadela. |
|
(440) |
Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da se noben udeleženec iz gradbenega sektorja v tej preiskavi ni registriral kot zainteresirana stran, da bi nasprotoval uvedbi dajatev. Poleg tega niso bili predloženi nobeni dokazi za količinsko opredelitev učinka, ki bi ga uvedba dajatev imela na gradbeni sektor. Komisija je zato to trditev zavrnila kot neutemeljeno. |
|
(441) |
Tretjič, več zainteresiranih strani je trdilo, da uporabniki in industrije nižje v prodajni verigi nadaljnjih zvišanj stroškov ne morejo prenesti na svoje stranke, ne da bi predložili kakršne koli dokaze. Komisija zato ni mogla preveriti resničnosti te trditve. Vendar se zdi malo verjetno, da v splošnem inflacijskem okolju, v katerem se cene na splošno zvišujejo, uporabniki niso mogli zvišati svojih cen, da bi izravnali manjši vpliv, ki bi ga protidampinške dajatve lahko imele na njihove stroške proizvodnje. Komisija je zato to trditev zavrnila. |
|
(442) |
Četrtič, več uporabnikov je poleg tega trdilo, da izvažajo večino svoje proizvodnje (kot je keramika), in ker so pri proizvodnji močno odvisni od titanovega dioksida, jih bo vsako zvišanje stroškov titanovega dioksida, ki izhaja iz te preiskave, postavilo v slabši konkurenčni položaj v primerjavi z njihovimi konkurenti, ki delujejo zunaj Unije, in povečalo tveganje selitve proizvodnje nižje v prodajni verigi v tujino. |
|
(443) |
Vendar ti uporabniki niso predložili preverljivih podpornih informacij (kot so izpolnjeni vprašalniki), na podlagi katerih bi Komisija lahko določila težo kitajskega titanovega dioksida v njihovi strukturi stroškov in natančno ocenila učinek na njihovo uspešnost v Uniji. Komisija je zato to trditev zavrnila. |
|
(444) |
Petič, več drugih uporabnikov, tj. proizvajalcev masterbatcha, je trdilo, da bodo lahko konkurenti zunaj Unije pridobili kitajski titanov dioksid s precej nižjimi stroški in bodo lahko svoje izdelke v Unijo prodajali bolj konkurenčno. Njihov izdelek vsebuje več kot [75–80] % titanovega dioksida, zato so trdili, da bodo zaradi 50-odstotne razlike v ceni popolnoma nekonkurenčni in bodo morda morali zapreti obrate v Uniji. Industrije nižje v prodajni verigi bodo prav tako postale manj konkurenčne na domačem in izvoznem trgu. |
|
(445) |
Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da so ZDA že uvedle protidampinške dajatve proti kitajskemu titanovemu dioksidu, Brazilija pa je aprila 2024 začela lastno protidampinško preiskavo. Drugi trgi torej že sprejemajo ukrepe za odpravo izkrivljajočih praks kitajskega dampinškega uvoza. Komisija je menila še, da bi, tudi če bi se trgovina s titanovim dioksidom s Kitajske preusmerila na druge tretje trge in bi to zmanjšalo konkurenčnost industrij nižje v prodajni verigi, to še vedno manj negativno vplivalo na te industrije kot izginotje proizvajalcev titanovega dioksida v Uniji, zaradi česar bi bile industrije nižje v prodajni verigi izpostavljene pomanjkanju dobave in hujšim pretresom na strani ponudbe. |
7.4 Sklep o interesu Unije
|
(446) |
Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče v tej fazi preiskave skleniti, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije. |
8. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(447) |
Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
|
(448) |
Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz zadevne države v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga. |
|
(449) |
Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:
|
|
(450) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. |
|
(451) |
Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve. |
|
(452) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“. |
|
(453) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(454) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
9. REGISTRACIJA
|
(455) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. |
|
(456) |
V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov. |
10. OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI
|
(457) |
Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene („predhodno razkritje“). |
|
(458) |
Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je predložil pripombo v zvezi z metodo za določitev PSU-stroškov povezanega trgovca. V nasprotju s trditvami proizvajalca izvoznika in v skladu s stalno prakso Komisije PSU-stroški povezanega trgovca ne vključujejo stroškov, kot so stroški „prevoza in dajatev“, „skladiščenja“ in „zavarovanja“, v povezavi z izračuni dampinga za navedenega proizvajalca izvoznika. Poleg tega so pripombe o predhodnem razkritju predložili trije uporabniki, in sicer družbe Plastika Kritis SA, Felix in Munksjö. Komisija je ugotovila, da se nobena od teh pripomb ne nanaša na točnost izračunov, zato jih bo obravnavala skupaj z vsemi drugimi stališči po objavi začasnih ukrepov. |
11. KONČNE DOLOČBE
|
(459) |
Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(460) |
Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz titanovega dioksida s kemijsko formulo TiO2 v vseh oblikah, kot titanovi oksidi ali v pigmentih in preparatih na osnovi titanovega dioksida, ki vsebujejo najmanj 80 mas. % titanovega dioksida, računano na suho snov, z vsemi vrstami delcev, razvrščenega pod registrskima številkama Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS RN) 12065-65-5 in 13463-67-7, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 2823 00 00 in 3206 11 00 (oznaki TARIC 2823000010 in 2823000030), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Družba |
Začasna protidampinška dajatev |
Dodatna oznaka TARIC |
||||||||||
|
Skupina LB:
|
39,7 % |
89CB |
||||||||||
|
Skupina Anhui Gold Star:
|
14,4 % |
89CC |
||||||||||
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
35,0 % |
glej Prilogo |
||||||||||
|
Ves drug uvoz s poreklom iz LRK |
39,7 % |
8999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevni državi]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.
4. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko prouči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.
Člen 3
1. Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/1617.
2. Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali prekinitve tega postopka.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1 se uporablja šest mesecev.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. julija 2024
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C, C/2023/786, 13.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/786/oj).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1617 z dne 6. junija 2024 o obvezni registraciji uvoza titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2024/1617, 7.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/1617/oj).
(4) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2694.
(5) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(6) Sklep Komisije z dne 4. julija 2018 v zadevi M.8451 – TRONOX/CRISTAL, odstavki 57–74, na voljo na povezavi: m8451_3750_3.pdf (europa.eu).
(7) Sklep Komisije z dne 10. septembra 2014 v zadevi M.7061 – HUNTSMAN CORPORATION/EQUITY INTERESTS HELD BY ROCKWOOD HOLDINGS, na voljo na povezavi: m7061_20140910_20600_4133655_EN.pdf (europa.eu).
(8) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2).
(9) Sklep Komisije z dne 31. marca 2011 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom (Zadeva št. COMP/M.6082 – CHINA NATIONAL BLUESTAR/ELKEM) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 – uvodna izjava 3.
(10) Ilmenit (znan tudi kot titanove rude) – glavna surovina za proizvodnjo titanovega dioksida – ni naveden v katalogu blaga, za katerega je potrebno izvozno dovoljenje. Vendar se ta izdelek v večjem obsegu ne izvaža iz Kitajske in se uporablja za domačo proizvodnjo titanovega dioksida.
(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1693 z dne 9. oktobra 2019 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 259, 10.10.2019, str. 15), uvodna izjava 93.
(12) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, (SWD(2024) 91 final z dne 10. aprila 2024).
(13) Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 7.
(14) Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 7 in 8.
(15) Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 10 in 18.
(16) Na voljo na povezavi: http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Constitution/node_2825.htm (obiskano 30. aprila 2024).
(17) Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 29 in 30.
(18) Posodobljeno poročilo – poglavje 4, str. 57 in 92.
(19) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 149 in 150.
(20) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 153–171.
(21) Posodobljeno poročilo – poglavje 7, str. 204 in 205.
(22) Posodobljeno poročilo – poglavje 8, str. 207–208 in 242–243.
(23) Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 19–24, poglavje 4, str. 69 in 99–100, poglavje 5, str. 130–131.
(24) Glej https://www.pgvt.cn/index.php?s=Home/Article/lists/art_type/strat_index (obiskano 30. aprila 2024).
(25) Glej http://www.ansteel.cn/yewubankuai/fantaichanye/2016-11-18/5.html (obiskano 30. aprila 2024).
(26) Glej letno poročilo družbe za leto 2023, str. 73, na voljo na povezavi: https://static.cninfo.com.cn/finalpage/2024-03-26/1219403167.PDF (obiskano 30. aprila 2024).
(27) Glej http://www.lomonbillions.com/news1/10935 (obiskano 30. aprila 2024).
(28) Glej letno poročilo družbe za leto 2023, na voljo na povezavi: 6384971587015100121058021.PDF (ruituoyun.com) (obiskano 30. aprila 2024).
(29) Glej https://www.zhtb.com/ (obiskano 30. aprila 2024).
(30) Glej letno poročilo družbe za leto 2023, str. 111, na voljo na povezavi: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESZ_STOCK/2024/2024-4/2024-04-18/9985963.PDF (obiskano 30. aprila 2024).
(31) Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 466.
(32) Glej http://www.panzhihua.gov.cn/zwgk/gzdt/bdyw/4434292.shtml (obiskano 30. aprila 2024).
(33) Člen 33 statuta KKP in člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah. Glej posodobljeno poročilo – poglavje 3, str. 47–50.
(34) Glej https://www.cxz.gov.cn/info/egovinfo/1001/xxgkxt_content/115323000151673132-/2022-06110032.htm – oddelek II.2. (obiskano 30. aprila 2024).
(35) Glej prejšnjo opombo – oddelek II.2.4.
(36) Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 24–27.
(37) Glej https://www.chinacoatingnet.com/about/regulations.html (obiskano 30. aprila 2024).
(38) Glej prejšnjo opombo.
(39) Celoten seznam članov podružnice za industrijo titanovega dioksida je na voljo na povezavi: https://www.chinacoatingnet.com/news/show.php?itemid=9466 (obiskano 30. aprila 2024).
(40) Posodobljeno poročilo – poglavje 5, str. 124–125.
(41) Posodobljeno poročilo – poglavje 3, str. 40.
(42) Glej na primer: Blanchette, J. – Xi’s Gamble: The Race to Consolidate Power and Stave off Disaster (Šijeva igra na srečo: tekma za utrditev oblasti in preprečitev katastrofe); Foreign Affairs, zvezek 100, št. 4, julij/avgust 2021, str. 10–19.
(43) Posodobljeno poročilo – poglavje 3, str. 41.
(44) Na voljo na povezavi: https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (obiskano 30. aprila 2024).
(45) Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje: www.gov.cn/zhengce/2020-09/15/content_5543685.htm (obiskano 30. aprila 2024).
(46) Financial Times (2020). Chinese Communist Party asserts greater control over private enterprise (Kitajska komunistična partija prevzema večji nadzor nad zasebnim podjetjem): https://on.ft.com/3mYxP4j (obiskano 30. aprila 2024).
(47) Glej naslednje povezave: http://www.lomonbillions.com/newsinfo/10911/32246; https://www.sohu.com/a/293150452_698242; https://vip.stock.finance.sina.com.cn/corp/view/vCI_CorpManagerInfo.php?stockid=002601&Pcode=30749532&Name=%D5%C5%B8%D5 (obiskano 30. aprila 2024).
(48) Glej letno poročilo družbe za leto 2023, str. 50.
(49) Glej letno poročilo družbe za leto 2023, str. 33 in naslednje.
(50) Glej http://www.lomonbillions.com/newsinfo/10911/13846 (obiskano 30. aprila 2024).
(51) Posodobljeno poročilo – poglavje 14, oddelki 14.1, 14.2 in 14.3.
(52) Posodobljeno poročilo – poglavje 4, str. 56–57 in 99–100.
(53) Glej http://www.xinhuanet.com/2021-03/13/c_1127205564.htm – oddelek III.8.3 (obiskano 30. aprila 2024).
(54) Glej https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/yj/art/2022/art_4ef438217a4548cb98c2d7f4f091d72e.html – prvi oddelek, Splošne zahteve (obiskano 30. aprila 2024).
(55) Glej prejšnjo opombo – prvi oddelek, Glavni cilji.
(56) Glej prejšnjo opombo – drugi oddelek, Izboljšanje stopnje inovativnosti in razvoja.
(57) Za postopek z žveplovo kislino glej katalog smernic za leto 2024, str. 88 (velja od 1. februarja 2024), na voljo na povezavi https://www.ndrc.gov.cn/xxgk/zcfb/fzggwl/202312/P020231229700886191069.pdf (obiskano 30. aprila 2024). Metoda je bila kot omejena navedena tudi v katalogu smernic iz leta 2019, str. 84. Za kloridni postopek glej katalog smernic iz leta 2019, str. 15 (veljal do 31. januarja 2024), na voljo na povezavi https://www.gov.cn/xinwen/2019-11/06/5449193/files/26c9d25f713f4ed5b8dc51ae40ef37af.pdf (obiskano 30. aprila 2024).
(58) Na voljo na povezavi: http://gxt.jiangsu.gov.cn/art/2021/8/25/art_83673_10000511.html (obiskano 30. aprila 2024).
(59) Glej prejšnjo opombo.
(60) Glej prejšnjo opombo.
(61) Glej https://www.shenqiu.gov.cn/p_detail_12649.html – oddelek II.2.5 (obiskano 30. aprila 2024).
(62) Glej https://www.sc.gov.cn/10462/10464/10797/2021/12/8/74e1f8013f874f5c9e2f2a2aafd4141b.shtml (obiskano 30. aprila 2024).
(63) Glej https://h5.drcnet.com.cn/docview.aspx?version=integrated&docid=6718774&leafid=3046&chnid=1024 (obiskano 30. aprila 2024).
(64) Glej https://www.cxz.gov.cn/info/egovinfo/1001/xxgkxt_content/115323000151673132-/2022-06110032.htm – oddelek II.2 (obiskano 30. aprila 2024).
(65) Glej prejšnjo opombo – oddelek II.2.4.
(66) Drugi izdelki, povezani s titanom, so nekovana titanova goba, drugi surov titan, titanov prah ter titanovi odpadki in ostanki. Glej katalog blaga, za katerega je potrebno izvozno dovoljenje, str. 17, ki ga vsako leto objavi ministrstvo za trgovino in je na voljo na povezavi http://images.mofcom.gov.cn/wms/202212/20221230211147281.pdf (obiskano 30. aprila 2024).
(67) Posodobljeno poročilo – poglavje 12, str. 343 in 344.
(68) Glej https://hd.chinatax.gov.cn/nszx2023/cktslcx2023.html (obiskano 30. aprila 2024).
(69) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 171–179.
(70) Posodobljeno poročilo – poglavje 9, str. 260–261.
(71) Posodobljeno poročilo – poglavje 9, str. 257–260.
(72) Posodobljeno poročilo – poglavje 9, str. 252–254.
(73) Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 360–361 in 364–370.
(74) Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 366.
(75) Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 370–373.
(76) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 137–140.
(77) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 146–149.
(78) Glej https://www.gov.cn/zhengce/zhengceku/2021-%2012/29/5665166/files/90c1c79a00b44c67b59c29392476c862.pdf – oddelek IV(III) (obiskano 30. aprila 2024).
(79) Glej https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/yj/art/2022/art_4ef438217a4548cb98c2d7f4f091d72e.html – osmi oddelek, Okrepljeni organizacijski zaščitni ukrepi (obiskano 30. aprila 2024).
(80) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 149.
(81) Glej uradni politični dokument komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC) z dne 28. avgusta 2020: Three-year action plan for improving corporate governance of the banking and insurance sectors (2020–2022) (Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022)), http://www.cbirc.gov.cn/cn/view/pages/ItemDetail.html?docId=925393&itemId=928 (obiskano 30. aprila 2024). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme upravljanja podjetij v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva“.
(82) Glej Obvestilo komisije CBIRC o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank, izdano 15. decembra 2020, http://jrs.mof.gov.cn/gongzuotongzhi/202101/t20210104_3638904.htm (obiskano 30. aprila 2024).
(83) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 157–158.
(84) Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 150–152, 156–160 in 165–171.
(85) OECD (2019), OECD Economic Surveys: China 2019 (Gospodarske raziskave OECD: Kitajska 2019, OECD Publishing, Pariz, str. 29, na voljo na povezavi:
https://doi.org/10.1787/eco_surveys-chn-2019-en (obiskano 30. aprila 2024).
(86) http://www.gov.cn/xinwen/2020-04/20/content_5504241.htm (obiskano 30. aprila 2024).
(87) Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.
(89) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).
(90) https://www.ibge.gov.br/estatisticas/economicas/industria/9042-pesquisa-industrial-anual.html?=&t=destaques.
(91) https://www.gov.br/mme/pt-br/assuntos/secretarias/sntep/publicacoes/boletins-mensais-de-energia/2023-1/ingles.
(92) https://connect.ihsmarkit.com/, http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm.
(94) Komisija je v ceno cirkonijevega oksiklorida vključila cirkonijeve oksikloride in druge oksikloride, saj uvozne cene cirkonijevih oksikloridov ločeno niso bile reprezentativne.
(95) https://www.ibge.gov.br/estatisticas/economicas/industria/9042-pesquisa-industrial-anual.html?=&t=resultados.
(96) https://www.gov.br/mme/pt-br/assuntos/secretarias/sntep/publicacoes/boletins-mensais-de-energia/2023-1/ingles.
(97) https://www.gov.br/mme/pt-br/assuntos/secretarias/sntep/publicacoes/boletins-mensais-de-energia/2023-1/ingles.
(98) https://www.gov.br/mme/pt-br/assuntos/secretarias/sntep/publicacoes/boletins-mensais-de-energia/2023-1/ingles.
(99) Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v navedenih državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.
(100) https://www.fastmarkets.com/login
(101) https://www.ibge.gov.br/estatisticas/economicas/industria/9042-pesquisa-industrial-anual.html?=&t=destaques.
(102) https://www.ibge.gov.br/en/statistics/economic/prices-and-costs/17136-national-consumer-pricce-index.html?edicao=36055&t=downloads.
(103) https://www.gov.br/mme/pt-br/assuntos/secretarias/sntep/publicacoes/boletins-mensais-de-energia/2023-1/ingles.
(104) https://www.gov.br/mme/pt-br/assuntos/secretarias/sntep/publicacoes/boletins-mensais-de-energia/2023-1/ingles.
(105) https://www1.eere.energy.gov/manufacturing/tech_assistance/pdfs/steam15_benchmark.pdf (nazadnje obiskano 22. aprila 2024). Metodologija se nanaša na stroške nasičene pare za značilne vrednosti obratovalnega tlaka in temperature napajalne vode. Pri uporabi metodologije je bilo uporabljeno povprečje teh tipičnih vrednosti.
(106) https://www.tronox-ri.com.br/informacoes-financeiras/central-de-resultados/.
(107) Uvodna izjava 352 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1336 z dne 25. septembra 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih polivinil alkoholov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 315, 29.9.2020, str. 1).
(108) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/176 z dne 9. februarja 2016 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd (UL L 33, 10.2.2016, str. 14).
(109) Glej prejšnjo opombo, uvodni izjavi 140 in 141.
(110) Sporočilo za javnost družbe Venator, Venator Announces Transformative Business Plan and Intends to Shut Down TiO2 Production in Duisberg, Germany (Družba Venator napoveduje spremembo poslovnega načrta in namerava ustaviti proizvodnjo titanovega dioksida v Duisbergu v Nemčiji), 1. februar 2024, na voljo na povezavi: https://www.venatorcorp.com/%7E/media/Files/V/Venator/press-releases/press-release-fv-eng.pdf (nazadnje obiskano 29. maja 2024).
(111) Poročilo TZMI iz novembra 2021, ki je na voljo proti plačilu naročnine.
(112) Sklep Komisije z dne 27. junija 2012 o ustavitvi protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih proizvodov iz koncentriranih sojinih beljakovin s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 168, 28.6.2012, str. 38).
(113) Glej prejšnjo opombo, uvodne izjave 129–139.
(114) Uredba Komisije (EU) 2022/63 z dne 14. januarja 2022 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede aditiva za živila titanov dioksid (E 171) (UL L 11, 18.1.2022, str. 1).
(115) Glej na primer Nerevidirano poslovno poročilo Cinkarne Celje v obdobju januar–september 2023, str. 16, na voljo na povezavi: https://www.cinkarna.si/uploads/Objave/2023/Unaudited_Business_Report_Of_Cinkarne_Celje_for_The_Period_Jan_Sep_2023.pdf (nazadnje obiskano 28. maja 2024); Consolidated quarterly report of the Grupa Azoty Zakłady Chemiczne Police Group for Q1 2023 (Konsolidirano četrtletno poročilo skupine Grupa Azoty Zakłady Chemiczne Police za prvo četrtletje 2023), str. 56, na voljo na povezavi: https://zchpolice.grupaazoty.com/upload/4/files/2023/Grupa_Azoty_Police_Skonsolidowany_Raport_za%20_I_kwartal_2023_clean.docx_f....pdf (nazadnje obiskano 28. maja 2024); Consolidated quarterly report of the Grupa Azoty Zakłady Chemiczne Police Group for Q3 2023 (Konsolidirano četrtletno poročilo skupine Grupa Azoty Zakłady Chemiczne Police za prvo četrtletje 2023), str. 58, na voljo na povezavi: https://zchpolice.grupaazoty.com/upload/4/files/2023/IR/3Q/EN/Grupa_Azoty_Police_Skonsolidowany_Raport_za%20_III_kwartal_2023.docx_clean....pdf (nazadnje obiskano 28. maja 2024).
(116) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2659 z dne 27. novembra 2023 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2023/2659, 28.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2659/oj), uvodna izjava 275.
(117) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2120 z dne 12. oktobra 2023 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz elektrolitskih manganovih dioksidov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2023/2120, 13.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2120/oj).
(118) Komisija je izračunala približek dobičkonosnosti za poslovni segment, povezan s titanovim dioksidom, na podlagi razlike med sporočenimi stroški proizvodnje družbe Flint in prihodki od izdelkov, ki vsebujejo titanov dioksid. Komisija je nato simulirala zvišanje navedenih stroškov proizvodnje s povečanjem vrednosti titanovega dioksida, pridobljenega iz Kitajske, za povprečno protidampinško stopnjo in na tej podlagi izračunala nov približek dobička. Odstotna razlika med obema približnima dobičkoma je bila uporabljena za dejansko sporočeno dobičkonosnost v segmentu poslovanja, povezanem s titanovim dioksidom, da bi se ocenil učinek dajatev na dobiček.
PRILOGA
Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Ljudske republike Kitajske
|
Država |
Naziv |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Ljudska republika Kitajska |
ANHUI ANNADA TITANIUM INDUSTRY CO., LTD. |
89CO |
|
Ljudska republika Kitajska |
CITIC TITANIUM INDUSTRY CO., LTD. |
89CP |
|
Ljudska republika Kitajska |
Chongqing Titanium Industry Co., Ltd. of Pangang Group |
89CQ |
|
Ljudska republika Kitajska |
GUANGXI BLUESTAR DAHUA CHEMICAL CO., LTD. |
89CR |
|
Ljudska republika Kitajska |
GUANGXI JINMAO TITANIUM CO., LTD |
89CS |
|
Ljudska republika Kitajska |
GUANGDONG HUIYUN TITANIUM INDUSTRY CORPORATION LIMITED |
89CT |
|
Ljudska republika Kitajska |
Guangfeng Titanium Co., Ltd. |
89CU |
|
Ljudska republika Kitajska |
Hebei Milson Titanium Dioxide Co., Ltd |
89CV |
|
Ljudska republika Kitajska |
Jinan Yuxing Chemical Co., Ltd |
89CW |
|
Ljudska republika Kitajska |
KUNMING DONGHAO TITANIUM CO., LTD. |
89CX |
|
Ljudska republika Kitajska |
Nanjing Titanium Dioxide Chemical Co., Ltd. |
89CY |
|
Ljudska republika Kitajska |
NINGBO XINFU TITANIUM DIOXIDE CO., LTD |
89CZ |
|
Ljudska republika Kitajska |
PANZHIHUA DARUI TECHNOLOGY CO., LTD. |
89DA |
|
Ljudska republika Kitajska |
PANZHIHUA DONGFANG TITANIUM INDUSTRY CO., LTD. |
89DB |
|
Ljudska republika Kitajska |
PANZHIHUA KAIHAO TECHNOLOGY CO., LTD. |
89DC |
|
Ljudska republika Kitajska |
Pangang Group Titanium Industry Co., Ltd |
89DD |
|
Ljudska republika Kitajska |
SHANDONG XIANGHAI TITANIUM CO., LTD. |
89DE |
|
Ljudska republika Kitajska |
SHANDONG DAWN TITANIUM INDUSTRY CO., LTD. |
89DF |
|
Ljudska republika Kitajska |
SHANDONG DOGUIDE GROUP CO., LTD. |
89DG |
|
Ljudska republika Kitajska |
SHANDONG JINHAI TITANIUM RESOURCES TECHNOLOGY CO., LTD. |
89DH |
|
Ljudska republika Kitajska |
Xuzhou Titanium Dioxide Chemical Co., Ltd. |
89DI |
|
Ljudska republika Kitajska |
Yibin Tianyuan Haifeng Hetai Co., Ltd |
89DJ |
|
Ljudska republika Kitajska |
YUNNAN DAHUTONG TITANIUM INDUSTRY CO., LTD |
89DK |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/1923/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)