(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. novembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom opreme za mobilni dostop s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 29. septembra 2023 vložila koalicija za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev v sektorju EU za opremo za mobilni dostop (v nadaljnjem besedilu: CMAE ali pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije opreme za mobilni dostop v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Pritožnik je 15. januarja 2024 in 12. marca 2024 vložil zahtevek za registracijo uvoza opreme za mobilni dostop s poreklom iz LRK v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(4)

Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (CCCME), pooblaščena za zastopanje osmih proizvajalcev izvoznikov (3) v tej preiskavi, je v pripombah z dne 22. januarja 2024 in 21. maja 2024 predložila pripombe na zahtevke pritožnika za registracijo uvoza. Menila je, da zahtevki ne vsebujejo zadostnih dokazov, ki bi upravičevali registracijo uvoza. Predvsem je menila, da statistični podatki o uvozu niso zanesljivi, saj so oznake KN vsebovale druge izdelke, da povečanje v vsakem primeru ni znatno in da nanj vpliva sezonska narava povpraševanja. Menila je tudi, da trg opreme za mobilni dostop, ki temelji na povpraševanju, ne omogoča nepričakovanega dodatnega uvoza ali kopičenja zalog.

(5)

Komisija je te pripombe zbornice CCCME zavrnila, saj je drugi zahtevek za registracijo, ki ga je pritožnik predložil 12. marca 2024, vseboval zadostne dokaze o povečanju uvoza po začetku preiskave, tudi ob upoštevanju sezonske narave povpraševanja.

(6)

Komisija je menila, da so pripombe zbornice CCCME neutemeljene. Pri analizi obsega uvoza po začetku preiskave je bil upoštevan le zadevni izdelek, učinek sezonske narave pa se je upošteval s primerjavo enakih obdobij leta pred začetkom preiskave in po njem. Komisija je na podlagi informacij iz zahtevkov in analize statističnih podatkov o uvozu pred začetkom preiskave in po njem sklenila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo registracijo uvoza.

(7)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe in kot je navedeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/1450 (4), se je Komisija zato odločila, da bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka uvesti obvezno registracijo, da se, če bodo rezultati preiskave privedli do uvedbe protidampinških dajatev ter bodo izpolnjeni potrebni pogoji, v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi te dajatve na registrirani uvoz lahko obračunajo retroaktivno.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je prejela pripombe, ki so bile obravnavane v ustreznih oddelkih.

(10)

Pripombe sta predložila zbornica CCCME in pritožnik.

(11)

Zbornica CCCME je 22. januarja 2024 predložila stališče o različnih vidikih preiskave. Pripombe o posebnih vidikih preiskave so bile po potrebi obravnavane v posebnih oddelkih te uredbe.

(12)

Zbornica CCCME je predložila tudi pripombe v zvezi s pritožbo (vključno z vprašanji, ki se nanašajo na škodo in vzročno zvezo). Te pripombe v zvezi s predhodnimi dokazi iz pritožbe so prispele več kot en mesec po 37-dnevnem roku, določenem v oddelku 5.2 obvestila o začetku, in jih zato ni bilo mogoče upoštevati. Vendar je Komisija opozorila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da se ustreznost in točnost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, štejeta za zadostni. Opozorila je tudi, da je iz pravnega dokaznega standarda, ki se zahteva za pritožbo (zadostni dokazi), jasno razvidno, da količina in kakovost informacij v pritožbi nista enaki količini in kakovosti, ki sta na voljo na koncu preiskave. Strani imajo v vsakem primeru možnost, da po razkritju začasnih ugotovitev predložijo pripombe o predhodnih ugotovitvah, tudi o zadevah, ki se nanašajo na škodo in vzročnost.

(13)

Zbornica CCCME je trdila tudi, da ni mogla v celoti uveljavljati svoje pravice do obrambe, ker so bili dokazi, ki so bili na voljo v pritožbi, močno redigirani in so vsebovali le grobe ocene, ne da bi bilo to ustrezno utemeljeno. Zato je pozvala Komisijo, naj od pritožnika zahteva, da predloži dovolj podrobno odprto različico.

(14)

Komisija je najprej opozorila, da CCCME v svojem imenu ni imela pravice do obrambe, saj ni predstavniško združenje v smislu osnovne uredbe, zato je ni mogoče šteti za zainteresirano stran v smislu navedene uredbe. Kar zadeva pravice do obrambe proizvajalcev izvoznikov, ki jih je zastopala, je Komisija menila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke podatkov, ki so bili predloženi zaupno, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale svojo pravico do obrambe. Opozorila je tudi, da je zahteva zbornice CCCME prispela več kot dva meseca po začetku postopka in je vsebovala le izjave, ne pa tudi utemeljenih trditev o konkretnih manjkajočih dokazih. Komisija je zato trditev zavrnila.

(15)

Pritožnik je predložil pripombe v zvezi s predloženimi pripombami zbornice CCCME. Menil je, da se različne pripombe ne bi smele upoštevati, saj so prispele po postopkovnih rokih, določenih v obvestilu o začetku. Predložil je dodatne pripombe v zvezi z obsegom izdelka, znatnimi izkrivljanji in vidiki škode v preiskavi, ki so po potrebi obravnavani v ustreznih oddelkih v nadaljevanju.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(18)

Ta vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 55 % ocenjene skupne proizvodnje v Uniji in 52 % prodaje podobnega izdelka vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije. Komisija je z izbiro treh največjih proizvajalcev in prodajalcev Unije v obdobju preiskave, ki imajo sedež v dveh različnih državah članicah, v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe zajela največji reprezentativni obseg proizvodnje in prodaje, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Prejeta ni bila nobena pripomba. Komisija je sklenila, da je vzorec proizvajalcev Unije zato reprezentativen za industrijo Unije.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj v sedmih dneh od datuma objave obvestila predložijo informacije iz Priloge k obvestilu o začetku. Noben uvoznik ni predložil informacij in sodeloval pri preiskavi.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(21)

Osemnajst proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih uvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(22)

Koalicija za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev v sektorju EU za opremo za mobilni dostop je trdila, da bi Komisija morala zagotoviti reprezentativnost vzorca z upoštevanjem dejavnikov, ki presegajo obseg izvoza, kot so lastništvo izvoznikov, domača prodaja in proizvodna zmogljivost. Komisija je pri analizi upoštevala določbe člena 17(1) in se osredotočila na najpomembnejša merila za izbiro vzorca, zato je te trditve zavrnila.

(23)

Komisija je glede na navedeno ohranila prvotni vzorec, ki je predstavljal 68,91 % ocenjenega celotnega obsega izvoza opreme za mobilni dostop iz Ljudske republike Kitajske v Unijo v obdobju preiskave.

(24)

Družba JLG je bila 15. maja 2024 obveščena, da Komisija namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe, ker se je med preverjanjem izpolnjenega vprašalnika zdelo, da je del odgovora temeljil na sistemu, katerega podatki niso bili dostopni v realnem času. Komisija ni mogla ugotoviti, ali so bile informacije, uporabljene za pripravo vprašalnika, prenesene pred začetkom preiskave ali ne. Zato Komisija ni mogla preveriti, ali so predložene informacije v izpolnjenem vprašalniku izhajale iz računovodskega sistema družbe in ali so informacije točno odražale zlasti stopnje porabe vhodnih materialov.

(25)

Družba Sinoboom je bila 23. maja 2024 obveščena, da namerava Komisija za podatke, ki jih v izpolnjenem vprašalniku ni bilo mogoče preveriti, uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Med preveritvenim obiskom se je pojavilo vprašanje v zvezi s poročanjem o proizvodnih dejavnikih glede samoproizvedenih in kupljenih konstrukcijskih delov. Komisija je začasno sklenila je, da podatki v zvezi s stroški, ki jih je predložila družba Sinoboom, ne odražajo natančno dejansko nastalih stroškov, zlasti v zvezi s samoproizvedenimi deli.

(26)

Družbi JLG in Sinoboom sta predložili pripombe o predvideni uporabi člena 18 osnovne uredbe. Družba JLG se ni strinjala z uporabo najboljših dostopnih dejstev na podlagi člena 18 in je zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje. Družba JLG je 6. junija 2024 na sestanku s skupino, ki se ukvarja z zadevo, predložila nekaj pojasnil in začasno je bilo sklenjeno, da se pri konstruiranju normalne vrednosti družbe JLG delno uporabijo najboljša dostopna dejstva. Njihove izvozne cene bi se lahko še vedno uporabile za izračun stopnje dampinga, saj nanje zgoraj opisano vprašanje ni vplivalo. Končna odločitev bo sprejeta v zaključni fazi po nadaljnji preiskavi, pri čemer se bodo upoštevala tudi stališča pooblaščenca za zaslišanje.

(27)

Družba Sinoboom je 31. maja 2024 predložila pripombe v zvezi z uporabo člena 18, vendar te niso spremenile začasnega sklepa o uporabi najboljših dostopnih dejstev v zvezi z nekaterimi proizvodnimi dejavniki. Njihove izvozne cene bi se lahko še vedno uporabile za izračun stopnje dampinga. Končna odločitev o obsegu uporabe dostopnih dejstev bo sprejeta v zaključni fazi.

(28)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(29)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze o izkrivljanju cen surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato vladi Ljudske republike Kitajske v zvezi s tem poslala dodatne vprašalnike.

(30)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, pritožniku, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu.

(31)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(32)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(33)

Izdelek v preiskavi je oprema za mobilni dostop, namenjena za dviganje oseb, samovozna, z delovno višino najmanj šest metrov ali več, in predhodno sestavljeni deli ali za sestavljanje pripravljeni deli, razen posameznih sestavnih delov, če so predloženi ločeno, in razen opreme za dviganje oseb, nameščene na vozila iz poglavij 86 in 87 harmoniziranega sistema, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 8427 10 10, ex 8427 20 19, ex 8428 90 90, ex 8431 20 00 in ex 8431 39 00 (oznake TARIC: 8427101010, 8427201910, 8428909020, 8431200060 in 8431390010).

(34)

Obseg izdelka vključuje stroje, ki se uporabljajo za dviganje oseb za najrazličnejše namene, in dvigala z zgibno roko, dvigala s teleskopsko roko, škarjasta dvigala in navpična stebrna dvigala.

(35)

Zadevni izdelek je oprema za mobilni dostop s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(36)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(37)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(38)

Zbornica CCCME je po začetku preiskave trdila, da obseg izdelka vključuje preveč različnih izdelkov, kot so zgibne roke ali škarje, električno in hibridno opremo za mobilni dostop ali opremo za mobilni dostop na katero koli drugo vrsto pogona (motor z notranjim zgorevanjem, kot je dizelski motor, motor na UPN, propan itd.), in da vsi ti izdelki niso enaki.

(39)

Zbornica CCCME je trdila predvsem, da imata konvencionalna oprema za mobilni dostop z motorjem z notranjim zgorevanjem in električna ali hibridna oprema za mobilni dostop različne fizikalne in tehnične lastnosti: kategoriji imata zaradi različnega pogona namreč različne mehanske sestavne dele, poleg tega pa električna ali hibridna oprema za mobilni dostop nima nobene od tehničnih funkcij konvencionalne opreme za mobilni dostop z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki se precej razlikuje z vidika moči in zmogljivosti. Po mnenju zbornice CCCME obstajajo razlike glede porazdelitve teže in zasnove, poleg tega pa imata konvencionalna in električna oprema za mobilni dostop različne tehnične posebnosti, kot so drugačna avtonomnost, dvižna zmogljivost in mobilnost. Poleg tega je proizvodni proces drugačen, prav tako tudi glavni nameni uporabe: konvencionalna oprema za mobilni dostop se uporablja na prostem, električna ali hibridna oprema pa v zaprtih prostorih.

(40)

Zato je zbornica CCCME trdila, da električna in hibridna oprema za mobilni dostop ter konvencionalna oprema nimata enakih tehničnih in fizičnih lastnosti ter se ne bi smeli obravnavati kot podobna izdelka. Menila je, da bi bilo zato treba električno in hibridno opremo za mobilni dostop izključiti iz obsega izdelka.

(41)

Po drugi strani pa je pritožnik menil, da ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi obsega izdelka v preiskavi. Navedel je tudi, da je vsa oprema za mobilni dostop varnejša in priročnejša alternativa za lestve, gradbene odre ali stolpe in da je v bistvu orodje, ki zagotavlja varnost in zaščito delavcev, ter da ni razlik, ki bi upravičevale spremembo obsega izdelka. Trdil je, da dejstvo, da konvencionalno opremo za mobilni dostop z motorjem z notranjim zgorevanjem in električno ali hibridno opremo za mobilni dostop poganja različen vir energije, ne spremeni njegovih osnovnih značilnosti ter da razlik med na primer dvigali na električni pogon in dvigali z dizelskim motorjem na samem izdelku ne bi bile vidne.

(42)

Zbornica CCCME je menila, da bi morala Komisija v primeru, da se ne odloči za izključitev električne in hibridne opreme za mobilni dostop, razmisliti o izključitvi izdelkov, v zvezi s katerimi industrija Unije ne more zadovoljiti povpraševanja na trgu, kot so:

(43)

Ker Unija po mnenju zbornice CCCME Unija nima zmogljivosti za proizvodnjo teh vrst opreme za mobilni dostop, je zbornica CCCME menila, da uvoz teh modelov opreme iz Kitajske ne more vplivati na ta tržni segment in ni mogel povzročiti škode proizvajalcem Unije. Poleg tega uvedba dajatev za te kategorije opreme za mobilni dostop po njenem mnenju ne bi bila v interesu Unije, saj na domačem trgu ni modelov, ki bi lahko nadomestili uvoz teh vrst opreme. S sprejetjem ukrepov trgovinske zaščite proti tem vrstam opreme za mobilni dostop bi se zato samo zvišali stroški za nadaljnje uporabnike brez kakršnih koli koristi za domačo industrijo EU, saj jih domača industrija Unije ne more oskrbovati in zadovoljiti povpraševanja na trgu.

(44)

Pritožnik je trdil, da enega od modelov (električne/hibridne zgibne roke z delovno višino nad 24 m), ki naj ga proizvajalci Unije domnevno ne bi proizvajali, proizvaja proizvajalec Dynolift Oy, in menil, da so modeli opreme za mobilni dostop v vsakem primeru medsebojno zamenljivi.

(45)

Komisija se ni strinjala, da različni viri energije in dejstvo, da se električna ali hibridna oprema za mobilni dostop na splošno uporablja v zaprtih prostorih, konvencionalna oprema z motorjem z notranjim zgorevanjem pa na prostem, ter različni sestavni deli in različna proizvodna/montažna linija upravičujejo izključitev električne ali hibridne opreme za mobilni dostop iz obsega izdelka. Nasprotno, ti vrsti opreme za mobilni dostop sta bili v veliki meri medsebojno zamenljivi, obe kategoriji sta spadali v opredelitev izdelka in upravičeno je bilo, da sta bili obe kategoriji vključeni v obseg izdelka.

(46)

Komisija je opozorila tudi, da opis obsega izdelka zajema glavne fizikalne in tehnične lastnosti izdelka, da bi bila vključena oprema za mobilni dostop na lastni pogon, namenjena za dviganje ljudi, in določa najmanjšo višino ploščadi. Opisu sta ustrezala konvencionalna oprema za mobilni dostop z motorjem z notranjim zgorevanjem in električna ali hibridna oprema za mobilni dostop, zato sta imeli po mnenju Komisije enako osnovno uporabo in glavne fizikalne lastnosti.

(47)

Komisija je preučila zahtevo zbornice CCCME za izključitev nekaterih vrst izdelkov. Ugotovila je, da ni dovolj dokazov, da se te vrste izdelka ne proizvajajo v Uniji ali da jih proizvajalci Unije v bližnji prihodnosti ne bodo začeli proizvajati. Prav tako ni bilo dokazov, da jih ni mogoče nadomestiti s stroji z drugačnim pogonskim sistemom. Ker trditev ni bila podprta z dokazi, jo je Komisija začasno zavrnila.

(48)

Zbornica CCCME je nadalje trdila, da bi bilo treba dele izključiti iz obsega preiskave. Trdila je, da deli opreme za mobilni dostop vključujejo veliko različnih izdelkov, kot so okvir, vrtljiva plošča, dvižni mehanizem (ki je sestavljen iz škarij ali zgibne roke), ploščad itd. Po njenem mnenju gre za nedokončane izdelke, ki nimajo enakih bistvenih značilnosti kot končna oprema za mobilni dostop. Ploščad z dvižnim mehanizmom ni primerljiva s sestavljeno opremo za mobilni dostop, saj nima pogonskega sistema in koles, ki omogočajo mobilnost ploščadi. Poleg tega bi se dvižna ploščad lahko namestila tudi na tovornjak, ki je bil izrecno izključen iz te preiskave. Podobno se za dele brez dvižnega sestavnega dela, ki je ena od nepogrešljivih značilnosti opreme za mobilni dostop, ne more šteti, da so pridobili to bistveno značilnost.

(49)

Zbornica CCCME je tudi trdila, da so dodatni stroški predelave (tj. preoblikovanje delov v dokončano opremo za mobilni dostop) znatni in da proizvajalec ustvarja dodano vrednost z varjenjem in/ali sestavljanjem delov, preskušanjem, barvanjem in prilagajanjem strojev kot končnih izdelkov (dodana vrednost je seveda tudi v raziskavah in razvoju ter naložbah pred proizvodnjo). Vse to vključuje zapletene postopke, pri katerih je treba uporabiti posebna orodja. Tudi nesestavljeni deli na noben način ne konkurirajo končnemu izdelku, zato ne povzročajo škode industriji Unije, saj noben nadaljnji uporabnik nikoli ne bi imel namena kupiti ali uporabljati takih delov. Zbornica CCCME je zato menila, da deli in dokončana oprema za mobilni dostop ne bi smeli biti del istega zadevnega izdelka.

(50)

Zbornica CCCME je trdila tudi, da iz opredelitve izdelka ni jasno, ali so ločeni sestavni deli ali podsklopi izključeni ali ne. Če bi bili deli opreme ali podsklopi vključeni, industrija Unije po njenem mnenju ne bi bila ustrezno opredeljena, 25-odstotni prag iz člena 5(4) osnovne uredbe pa ne bi bil dosežen. Še zlasti so bili v celoti izpuščeni proizvajalci delov in podsklopov ter niso sodelovali v preiskavi.

(51)

Pritožnik se s temi trditvami zbornice CCCME ni strinjal. Menil je, da vključitev delov sodi v diskrecijsko pravico Komisije in da je to v skladu s prakso Komisije. Menil je, da je nadaljnje sestavljanje dokončanega dela v specializirani tovarni omejeno in da je sestavljanje treh ali štirih dokončanih delov v končni izdelek zadnji korak pri sestavljanju. Menil je tudi, da je vsak del opreme za mobilni dostop izdelan izključno za določen model stroja in vedno za določenega proizvajalca. Trdil je, da obseg izdelka ne vključuje posameznih sestavnih delov, temveč dokončane dele opreme, ki jih proizvaja samo industrija opreme za mobilni dostop.

(52)

Komisija je preučila navedene trditve, vendar je ohranila obseg izdelka, kot je opredeljen v obvestilu o začetku in uvodni izjavi 27 zgoraj. Predhodno sestavljeni ali za sestavljanje pripravljeni deli se lahko uporabijo samo za sestavljanje enote opreme za mobilni dostop in so zato neločljivo povezani z dokončano enoto opreme za mobilni dostop. Komisija je zato menila, da je v opredelitvi obsega izdelka primerno ohraniti dele, ki vključujejo okvir, vrtljivo ploščo, dvižni mehanizem in ploščad. Komisija je tudi potrdila, da posamezni sestavni deli, kadar so predstavljeni ločeno, ne spadajo v obseg izdelka. Ker te dele proizvaja samo industrija opreme za mobilni dostop, je menila, da je industrija Unije ustrezno opredeljena. Komisija je zato zavrnila trditev, da 25-odstotni prag iz člena 5(4) osnovne uredbe ni bil dosežen.

(53)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(54)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za primer morebitne uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo opreme za mobilni dostop. Ustrezne informacije je predložilo osemnajst proizvajalcev izvoznikov.

(55)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(56)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive informacije Brazilija možna primerna reprezentativna država v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da se določi normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge primerne reprezentativne države.

(57)

Komisija je 21. decembra 2023 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Komisija je v navedenem obvestilu predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji opreme za mobilni dostop. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, kot potencialne primerne reprezentativne države opredelila Brazilijo, Mehiko in Turčijo.

(58)

Komisija je 17. maja 2024 izdala drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo). V tem drugem obvestilu so bile obravnavane vse pripombe na prvo obvestilo in potrjeni so bili zadevni viri, ki jih je Komisija nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Z drugim obvestilom so bile zainteresirane strani obveščene o izbiri Brazilije kot reprezentativne države. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo višino prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobička določila na podlagi lahko dostopnih informacij za družbo Madal Palfinger S.A., ki je proizvajalec izdelka iz iste splošne kategorije kot oprema za mobilni dostop v reprezentativni državi.

(59)

Družba Dingli je predlagala, da se za reprezentativno državo uporabi Malezija, in predložila finančne podatke družbe Favelle Favco Cranes Sdn. Bhd (v nadaljnjem besedilu: Favelle Favco), ki je proizvajalec težke dvižne opreme, vključno z žerjavi na plavajočih objektih ter stolpnimi, pristaniškimi in goseničnimi žerjavi.

(60)

Komisija je ta predlog zavrnila, ker družba Favelle Favco ni proizvajalec izdelka v preiskavi niti mobilnih ploščadi, nameščenih na tovornjake, tj. izdelka, ki je bil izbran za nadomestitev opreme za mobilni dostop in ki je bolj ustrezen kot stroji, ki jih proizvaja Favelle Favco (glej uvodno izjavo 189). Mobilne ploščadi, vgrajene v tovornjake, imajo enake glavne sestavne dele kot več kategorij opreme za mobilni dostop, vendar so nameščene na zadnji strani tovornjaka. Oprema za mobilni dostop, vgrajena v tovornjake, je podobna v smislu proizvodnega procesa in vhodnega materiala, da se lahko šteje za izdelek v isti splošni kategoriji kot izdelek v preiskavi. Poleg tega so te ploščadi, vgrajene v tovornjake, namenjene dviganju oseb in ne materiala, v nasprotju z žerjavi, ki tudi nimajo istih glavnih sestavnih delov kot oprema za mobilni dostop.

(61)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(62)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnih izkrivljanj v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(63)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(64)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(65)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(66)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(67)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(68)

Komisija je na podlagi te določbe pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (5) in vsebuje dokaze o znatnem poseganju države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je jeklarski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v dokumentaciji o preiskavi izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo v zvezi s Kitajsko je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku.

(69)

Pritožnik se je skliceval na dokaze iz poročila, da bi opozoril na številna izkrivljanja v kitajskem gospodarstvu. Pritožba je poročilo dopolnila tudi z dodatnimi ustreznimi dokazi, kot so poročila mednarodnih organizacij, akademski članki ali ugotovitve organov za trgovinsko zaščito v drugih jurisdikcijah. Poleg tega se je pritožnik skliceval tudi na ugotovitve Komisije iz nedavnih preiskav, v katerih je bilo ugotovljeno, da kitajska vlada s svojim poseganjem bistveno vpliva na kitajsko gospodarstvo.

(70)

Natančneje, trdil je, da trg opreme za mobilni dostop na Kitajskem ni povezan z običajnimi tržnimi silami zaradi številnih razlogov, kot je dejstvo, da je Kitajska komunistična država, ki temelji na doktrini „socialističnega tržnega gospodarstva“, da ima Kitajska komunistična partija (KKP) močan vpliv na gospodarstvo države, vključno z zasebnim sektorjem, in da je sektor opreme za mobilni dostop vključen v državne politike načrtovanja.

(71)

Poleg tega so bile v pritožbi navedene dodatne podrobnosti v zvezi z naslednjimi elementi, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(72)

Prvič, sektor opreme za mobilni dostop v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov. Podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom, pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov, predstavljajo znaten del kitajskega gospodarstva in industrije opreme za mobilni dostop.

(73)

Pritožnik je navedel primere, v katerih je regionalna komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC) imenovala upravni odbor proizvajalca izvoznika Guangxi LiuGong Machinery Co., Ltd (Liugong), in primere, v katerih je nacionalna komisija za razvoj in reforme (NKRR) napovedala vrhunsko preobrazbo največjih štirih kitajskih družb v sektorju gradbenih strojev: Sany Heavy Industry Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Sany), Zoomlion Intelligent Access Machinery Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Zoomlion), Liugong in XCMG Fire Fighting Safety Equipment Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: XCMG), ki so vse ključni akterji na trgu opreme za mobilni dostop.

(74)

Poleg tega je pritožnik trdil, da industrija opreme za mobilni dostop na Kitajskem šteje za „eno od pomembnih temeljnih panog“. V skladu s tem imajo družbe v državni lasti in država pomembno vlogo v sektorju, Kitajska pa že dolgo načrtuje konsolidacijo svoje gradbene industrije z obsežnimi združitvami in prevzemi, da bi svojo ogromno zmogljivost združila v rokah nekaj akterjev. Pritožnik je proces konsolidacije in prisotnost države ponazoril tako, da je opozoril na poslovno zgodovino družbe XCMG ter vlogo sektorskega industrijskega združenja CCMA.

(75)

Drugič, prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške. Država izvaja nadzor nad družbo v državni lasti prek glasovalnih pravic, ki jih ima kot lastnica družbe v državni lasti, KKP pa spremlja skladnost družb v državni lasti z vladnimi politikami ter imenovanje vodstva ali članov upravnega odbora ter je vključena v sprejemanje ključnih odločitev. V pritožbi je bilo poudarjeno, da je bila družba XCMG družba v državni lasti, in sicer v 100-odstotni lasti mesta Xuzhou, dokler leta 2020 ni bila izvedena delna privatizacija, po kateri je vladni nadzor kljub temu ostal 80-odstoten. Poleg tega je tudi družba Liugong družba v državni lasti, ki jo je komisija SASAC leta 2021 izbrala kot ključno družbo v državni lasti. V pritožbi so bili navedeni tudi sklici na formalne (delniške) in neformalne (osebna prekrivanja) vezi med državo in proizvajalcem izvoznikom Zoomlion.

(76)

Poleg tega je bilo v pritožbi poudarjeno, da neposredni vpliv države na družbe ni omejen le na družbe v državni lasti, saj je v zasebnih družbah obvezna prisotnost odbora KKP, pri čemer ima ta vse večji vpliv na njihove poslovne odločitve. V pritožbi je bil naveden konkreten primer skupine Sany, katere predsednik ni le član KKP, temveč je bil leta 2022 tudi predstavnik nacionalnega ljudskega kongresa. Poleg tega se skupina Sany in druge družbe, kot je Sinoboom, Dingli ali Sunward Intelligent Equipment Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Sunward), tesno usklajujejo s politikami vlade.

(77)

V pritožbi je bil nadalje poudarjen vpliv države tudi v sektorjih višje v prodajni verigi, zlasti v zvezi s proizvodnjo in dobavo jekla, litij-ionskimi baterijami, terenskimi pnevmatikami, dizelskimi motorji in električno energijo.

(78)

Tretjič, v pritožbi so bile navedene diskriminatorne javne politike ali ukrepi, ki dajejo prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga. V skladu s pritožbo sistem zavezujočih načrtov, v katerih so določene prednostne naloge in cilji centralne ravni države in lokalnih organov oblasti, določa usmeritev kitajskega gospodarstva. Kitajske industrije, ne glede na to, ali so v državni ali zasebni lasti, imajo močno spodbudo za uskladitev svojih dejavnosti s prednostnimi nalogami iz ustreznih načrtov.

(79)

V 14. petletnem načrtu (6) so vrhunska oprema in nova vozila na pogon z novimi viri energije opredeljeni kot strateške nastajajoče industrije, navedeno pa je tudi, da bo Kitajska „spodbujala inovativni razvoj […] gradbenih strojev“. Pritožnik je navedel, da zaradi javnih politik na sektor opreme za mobilni dostop vplivajo strukturne presežne zmogljivosti. Poleg tega je poudaril, da sta v petletnih načrtih določeni tudi politika in vključenost vlade v sektorju višje v prodajni verigi, kar je bistveno za izkrivljanje cen nižje v prodajni verigi. V pritožbi se je skliceval na ustrezne določbe 14. petletnega načrta, zlasti v zvezi z jeklarskim sektorjem in sektorjem gradbenih strojev, ter strategijo Made in China 2025.

(80)

Poleg tega je bilo v pritožbi poudarjeno, da kitajska vlada z umetnim spreminjanjem ravni dobave surovin ali centralnim določanjem cen manipulira s cenami vložkov in vmesnih izdelkov za sektor opreme za mobilni dostop. V pritožbi so v zvezi s tem navedeni dejavniki, kot so izvozne kvote za koks, koksni premog in kovinske odpadke, izvozne dajatve za železovo rudo, koks, koksni premog in odpadno jeklo, zahteve za izvozna dovoljenja za koks in koksni premog ter določanje cen za električno energijo.

(81)

Poleg tega javne politike, kot je pobuda En pas, ena pot, v skladu s pritožbo povzročajo umetno ustvarjanje zunanjih trgov za kitajsko industrijo opreme za mobilni dostop. Hkrati se je zaradi različnih sklopov politik, zlasti obsežnih gradbenih projektov, ki jih financira država, znatno povečalo povpraševanje po gradbenih strojih na kitajskem domačem trgu, kar je privedlo do nastanka umetnih notranjih trgov za proizvajalce opreme za mobilni dostop.

(82)

Četrtič, v pritožbi je bilo poudarjeno nezadostno ali neustrezno izvrševanje oziroma diskriminatorna uporaba kitajskega stečajnega prava, prava gospodarskih družb in stvarnega prava. Zlasti je bilo poudarjeno umetno podpiranje družb v gradbenem sektorju, ki niso sposobne preživeti, kar vpliva na industrijo gradbenih strojev nižje v prodajni verigi, pomanjkanje zasebnega lastništva zemljišč ter s tem povezano nepregledno in politično motivirano zagotavljanje zemljišč.

(83)

Petič, navedba o izkrivljenosti stroškov plač v pritožbi se je nanašala na dejstvo, da na Kitajskem deluje samo en pravno priznan sindikat, in sicer ACFTU. Tudi ta je podrejen vodstvu KKP. Kitajska tudi še vedno ni ratificirala več najpomembnejših mednarodnih konvencij o delu. Poleg tega na kitajsko delovno silo vpliva sistem registracije gospodinjstev, ki je bil sprejet, da bi se spodbujalo usmerjanje delovne sile v razvijajočo se težko industrijo na mestnih območjih, in ki zaradi diskriminatorne obravnave delavcev migrantov dejansko povzroča izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(84)

Šestič, družbam, ki proizvajajo opremo za mobilni dostop, dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države. Poleg tega, da so glavne banke na Kitajskem v državni lasti, morajo nacionalno politiko pri poslovanju upoštevati tudi zasebne banke, kar med drugim pomeni, da so naložbe prednostno usmerjene v t. i. spodbujane industrije. V pritožbi so te koristi za kitajske proizvajalce opreme za mobilni dostop prikazane z navedbo posojil, ki so jih v preteklosti pridobile družba Liugong, skupina Sany ter družbe XCMG, Zoomlion, Sonoboom in Dingli, te navedbe pa so dopolnjene s poročili, iz katerih je razvidno, da so bile finančne institucije, ki so zagotovila ta posojila, politično motivirane.

(85)

Pritožnik je nadalje navedel, da so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili na Kitajskem pogosto izkrivljene in sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam, kar je podlaga za obstoječe stanje zadolženega sektorja v državni lasti. Razlog za to so „implicitna državna jamstva“ dana „spodbujanim“ ali drugim določenim panogam, ki ne vključujejo neplačil obveznic.

(86)

Pritožnik je na splošno trdil, da celotni kitajski trg urejajo sistemska izkrivljanja, ki veljajo za sektor opreme za mobilni dostop in celotno gospodarstvo. Kitajska vlada posega na vseh ravneh dobavne verige opreme za mobilni dostop in tako ustvarja razmere, v katerih vladna izkrivljanja na tak ali drugačen način vplivajo na vložek, vložek tega vložka in tako naprej.

(87)

Pritožnik je nazadnje trdil, da je treba zaradi znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe v sektorju opreme za mobilno opremo normalno vrednost izračunati izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v reprezentativni državi s podobno stopnjo razvoja ter ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja.

(88)

Preučila je, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v spisu. Dokazi v spisu so vključevali dokaze iz poročila in njegove posodobljene različice (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno poročilo) (7), ki temelji na javno dostopnih virih.

(89)

Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(90)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (8).

(91)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (9). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(92)

Odličen primer je kitajsko stvarno pravo: ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (10).

(93)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(94)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(95)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (11). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(96)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(97)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (12). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(98)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(99)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov.

(100)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(101)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (13).

(102)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (14).

(103)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Poleg tega so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (15).

(104)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (16).

(105)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, ki so na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (17).

(106)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (18).

(107)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(108)

Med glavnimi gospodarskimi subjekti v sektorju zadevnega izdelka so številne družbe, v katerih je znaten delež v lasti subjektov, povezanih z državo. Družba XCMG je na primer v 28,24-odstotni državni lasti (19), medtem ko delež države v družbi Liugong znaša 31,24 % (20), v družbi Zoomlion pa 17,17 % (21).

(109)

Vendar vladni nadzor na Kitajskem močno presega neposredno lastništvo. Ne samo, da za sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik (ki so podrobneje opisane v oddelku 3.3.4 spodaj), temveč vpliv države prek struktur KKP v družbah (podrobneje opisan v oddelku 3.3.3 spodaj) dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik. Poleg tega je vladni nadzor in nadzor politik mogoče opaziti tudi na ravni zadevnih industrijskih združenj (22), zlasti kitajskega združenja proizvajalcev gradbenih strojev (CCMA) (23), ki ima tudi oddelek za stroje za fasaderstvo in delo v zraku (24).

(110)

Združenje CCMA na primer v členu 3 svojega statuta navaja, da organizacija „sledi splošnemu vodstvu Kitajske komunistične partije in v skladu z določbami ustave Kitajske komunistične partije ustanavlja organizacije Kitajske komunistične partije za izvajanje partijskih dejavnosti in zagotavljanje potrebnih pogojev za dejavnosti partijske organizacije. Subjekt, pristojen za registracijo in upravljanje tega združenja, je ministrstvo za civilne zadeve Ljudske republike Kitajske, subjekt, pristojen za krepitev partije, pa je partijski odbor komisije SASAC“. Navaja tudi, da „sprejema poslovne smernice in nadzor, ki ga izvajajo subjekti, pristojni za registracijo in upravljanje, subjekti, pristojni za krepitev partije, in oddelki za upravljanje industrije“ (25). Poleg tega morajo v skladu s členom 36 statuta odgovorne osebe združenja, „slediti vodstvu Komunistične partije Kitajske, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (26).

(111)

Družbe XCMG, Sinoboom, Liugong in Zoomlion so članice združenja CCMA, družbi XCMG in Zoomlion pa sta tudi podpredsednici združenja (27).

(112)

Glede na navedeno je proizvajalcem tako v državni kot in zasebni lasti v sektorju zadevnega izdelka onemogočeno delovanje pod tržnimi pogoji. Tako javna kot zasebna podjetja v sektorju so zato podvržena političnemu nadzoru in navodilom.

(113)

Kitajski vladi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP so zlasti v družbah v državni lasti in tudi zasebnih družbah pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. Poseganje KKP v operativno odločanje je postalo pravilo ne le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v zasebnih podjetjih (28), pri čemer KKP zahteva vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države, glede na to, v kolikšni meri sta se na Kitajskem združili državna in partijska struktura.

(114)

V skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (29)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije.

(115)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (30), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (31).

(116)

Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (32). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(117)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (33), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih.

(118)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „okrepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (34).

(119)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom / partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju opreme za mobilni dostop.

(120)

V primeru družbe XCMG je predsednik skupine XCMG in družbe XCMG Machinery tudi partijski sekretar. Poleg tega generalni direktor skupine XCMG in direktor družbe XCMG Machinery ni le namestnik sekretarja partijskega odbora skupine XCMG, temveč je bil prej tudi član skupine za vodilno vlogo partije v uradu občinske vlade v Xuzhouju in namestnik generalnega sekretarja občinskega odbora KKP v Xuzhouju (35).

(121)

Družba XCMG je tudi zelo jasna glede svoje brezpogojne lojalnosti KKP in pripravljenosti, da sprejme vodilno vlogo stranke. V izjavah družbe XCMG je navedeno, da: „[e]kološki sistem za krepitev partije, t. i. ‚rdeči XCMG‘, šteje slavno zgodovinsko tradicijo skupine XCMG za ‚rdeči gen‘, krepitev organizacijske moči lokalnih partijskih organizacij za ‚rdečo celico‘, vlogo visokokakovostnega dela za krepitev partije pa za ‚rdeči motor‘“. Navedeno je tudi, da „[d]ružba XCMG vseh 80 let od ustanovitve vključuje vodstvo partije v vse ravni poslovanja družbe, zato je partija v težkih časih najzanesljivejša osrednja sila in zagotavlja pravilno usmeritev poslovnega razvoja družbe“. Družba XCMG očitno namerava tudi v prihodnje ostati zvesta KKP, saj jo bo v skladu z izjavo „usmerjala zamisel Ši Džinpinga o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo obdobje, v celoti bo izvajala duh, ki ga utelešajo 20. nacionalni kongres KKP in dva pomembna govora generalnega sekretarja Ši Džinpinga, odločno bo prevzela pomembno poslanstvo podjetij v državni lasti kot ‚stebrov‘ socialističnega gospodarstva s kitajskimi značilnostmi, […] vodila visokokakovostni razvoj družbe z močno vodilno vlogo partije ter prispevala k uresničitvi kitajskih sanj o pomladitvi kitajskega naroda (36)!“. Poleg tega ta izjava kaže tudi na to, da družba XCMG ne glede na formalno razdelitev deležev samo sebe šteje za družbo v državni lasti.

(122)

Predsednik in izvršni direktor družbe Liugong je član KKP in je bil namestnik na 13. nacionalnem ljudskem kongresu ter 13. ljudskem kongresu avtonomne regije Guangxi Zhuang. Poleg tega je podpredsednik družbe sekretar partijskega odbora družbe in, poleg številnih drugih političnih funkcij, predstavnik na 14. ljudskem kongresu avtonomne regije Guangxi Zhuang (37).

(123)

Poleg tega v skladu s členom 31 statuta družbe Liugong (38)odbor. KKP v družbi

„opravlja naslednje naloge v skladu z ustavo Komunistične partije Kitajske in drugimi partijskimi predpisi:

(124)

Poleg tega člen 32 statuta določa: „[p]artijski odbor družbe […] oblikuje sistem in mehanizem, ki partijski organizaciji omogoča sodelovanje pri odločanju o pomembnih vprašanjih, ter podpira upravni odbor, odbor nadzornikov in vodstvo pri izvajanju njihovih pooblastil v skladu z zakonom“. Člen 33 določa naslednje: „Glavni postopki partijskega odbora za sodelovanje pri odločanju o pomembnih vprašanjih družbe so: partijski odbor organizira sestanke, na katerih razpravlja in preučuje glavna vprašanja, o katerih nameravata odločati upravni odbor in vodstvo, ter podaja mnenja in predloge“ (39).

(125)

Podobna stališča je mogoče podati v zvezi z družbo Zoomlion, katere predsednik ima številne javne funkcije, vključno s funkcijo predstavnika na 16., 17. in 19. nacionalnem kongresu KKP, predstavnika na 10. in 12. nacionalnem ljudskem kongresu, predstavnika na 8., 9. in 10. kongresu KKP v provinci Hunan in člana 10. odbora Kitajske komunistične partije v provinci Hunan. Poleg tega je predsednik družbe Zoomlion tudi podpredsednik združenja CCMA (40).

(126)

Poleg tega družba Zoomlion poslovne odločitve že leta zavzeto podreja vodstvu KKP, kot je razvidno iz njenih izjav, ki izvirajo že iz leta 2021: „V celotnem procesu reforme in inovacij v družbi Zoomlion je bila krepitev partije vedno težišče vsega dela, saj je imela pomembno vlogo pri političnem vodenju in spremljanju visokokakovostnega razvoja ter je zagotavljala, da je podjetje na poti trajnostnega visokokakovostnega razvoja stabilno in daljnosežno. […] Spoštovanje vodilne vloge partije in krepitev partijske strukture sta temelj podjetniške reforme. Družba Zoomlion je vedno vztrajala pri vodenju reforme in razvoja podjetij s krepitvijo partije, pri čemer v celoti upošteva vlogo partijskih organizacij pri prevzemanju splošnih odgovornosti in usklajevanju vseh strani ter uporabi prednosti krepitve partije za zagotovitev standardizacije in stabilnosti reforme podjetij. Naj bo ‚upoštevanje vodilne vloge stranke‘ temelj reforme in razvoja podjetij. V zadnjih 20 letih je družba Zoomlion doživela dve veliki bitki, in sicer reformo sistema znanosti in tehnologije ter reformo podjetij v državni lasti […]. Reforma in prestrukturiranje sta trajala več kot deset let, partijski odbor na višji ravni pa je vedno vztrajal pri usmerjanju in upravljanju splošnega stanja ter predhodni odobritvi pomembnih zadev; […] vodstvo partije je vključeno v vse vidike reforme in vse ravni korporativnega upravljanja, kar zagotavlja pravilno usmeritev reforme in učinkovite ukrepe. […] Družba Zoomlion je v prvih 20 letih doživela hiter razvoj in petletni upad industrije, od leta 2017 pa se je ponovno vrnila na pot stalnega pozitivnega razvoja. Družba Zoomlion je vedno vztrajala pri krepitvi partije, da bi lahko vodila razvoj, in je edinstvene prednosti krepitve partije v podjetjih pretvorila v produktivnost, konkurenčnost in kohezijo“ (41).

(127)

Poleg tega v primeru družbe Sinoboom obstajajo prekrivanja med vodstvenimi funkcijami KKP, saj predsednik družbe ni le član KKP, temveč tudi predstavnik na 14. ljudskem kongresu province Hunan (42).

(128)

Poleg tega javno dostopne informacije kažejo na tesno sodelovanje med družbo Sinoboom in vladnimi organi ter finančnimi institucijami, ki izvajajo industrijske politike, ki jih zahteva država: „Slovesnost ob praznovanju napredovanja družbe [Sinoboom] med 50 vodilnih svetovnih podjetij za gradbene stroje ter dokončanju in začetku obratovanja prve faze projekta mednarodnega mesta za inteligentno proizvodnjo SINOBOOM je potekala v projektnem središču SINOBOOM International Intelligent Manufacturing City. […]glavni inženir in inšpektor na prvi stopnji v oddelku za industrijo in informacijsko tehnologijo v provinci Hunan, […] namestnik župana ljudske vlade občine Changsha, […] sekretar občinskega partijskega odbora v Ningxiangu, […] namestnik sekretarja občinskega partijskega odbora in župana občine Ningxiang ter drugi voditelji provinc in občinskih vlad, […] namestnik sekretarja partijskega odbora, podpredsednik in generalni direktor finančnega holdinga Caixin, […] generalni sekretar kitajskega industrijskega združenja proizvajalcev gradbenih strojev, Xu Hongxia, generalni direktor družbe [Sinoboom], in predstavniki partnerjev, kot so finančne institucije, pa so se udeležili in bili priča še enemu zgodovinskemu trenutku na poti k visokokakovostnemu razvoju družbe SINOBOOM Intelligent. […] Kot pomemben partner družbe [Sinoboom] je družba Hunan CHASING Financial Holdings, ki jo družba [Sinoboom] visoko ceni, organizirala svoje podrejene družbe tako, da bi družbi [Sinoboom] zagotovila inovativne celovite finančne storitve, ki zajemajo celotno industrijsko verigo, ter pomagala družbi [Sinoboom] pri prehodu na kapitalski trg. […] V prihodnosti bo družba Hunan CHASING Financial Holdings neomajno izvajala strateško določanje položaja in poslanstvo ‚treh višavij in štirih novih misij‘ naše province, […] zagotavljala inovativne celovite finančne storitve, ki bodo zajemale celoten življenjski cikel in celotno industrijsko verigo za podjetja v naši pokrajini, ter stalno prispevala k visokokakovostnemu gospodarskemu razvoju naše pokrajine“ (43).

(129)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (44). Prisotnost države v podjetjih v sektorju opreme za mobilni dostop in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(130)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(131)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (45).

(132)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(133)

Namen 14. petletnega načrta je „[s]podbujanje optimizacije in nadgradnje predelovalne industrije[…], [r]azvoj naprednih proizvodnih grozdov in spodbujanje inovativnega razvoja industrij, kot so […] gradbeni stroji“ ter zagotoviti „poglobljeno izvajanje posebnih projektov za krepitev osnovne konkurenčnosti in tehnološke preobrazbe predelovalne industrije, spodbujanje podjetij k uporabi naprednih in uporabnih tehnologij, izboljšanje posodobitev opreme in obsežne uporabe novih izdelkov“ (46).

(134)

Ti cilji so bili natančneje opredeljeni v obvestilu o izvedbenem mnenju o povečanju zanesljivosti predelovalne industrije, ki ga je leta 2023 objavilo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo (MIIT) in v katerem so določeni „strateški cilji postati proizvodna sila in sila na področju kakovosti s poudarkom na ključnih industrijah, kot so stroji, [… zaradi] oblikovanja skupine proizvodnih podjetij z visoko zanesljivimi izdelki, močno tržno konkurenčnostjo in močnim vplivom blagovne znamke“ in v katerem so navedene panoge višje v prodajni verigi, ki jih je treba prednostno podpreti: „sistem za vbrizgavanje goriva motorja, sistem za prenos moči traktorja, sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, digitalni hidravlični sestavni deli in integrirani električni pogonski sistem za gradbene stroje […] in splošni osnovni sestavni deli, kot so vrhunski ležaji, natančni zobniki, pritrdilni elementi visoke trdnosti, visoko zmogljiva tesnila“ (47).

(135)

Poleg tega je MIIT v obvestilu o delovnem načrtu za trajnostno rast industrije strojev za obdobje 2023–2024 podrobneje opisal ukrepe kitajske vlade (48). V skladu s tem delovnim načrtom namerava kitajska vlada „okrepiti razvoj kakovostnih blagovnih znamk, izvajati ukrepe za izboljšanje zanesljivosti strojnih izdelkov, izvajati projekte, namenjene postavljanju temeljev za zanesljivost osnovnih izdelkov, [in] organizirati posebne dejavnosti za navzgor usmerjen razvoj kitajskih blagovnih znamk, okrepiti oglaševanje blagovnih znamk in njihov razvoj v ključnih industrijah, kot so industrijski stroji, […] ter povečati konkurenčnost kitajskih blagovnih znamk“. Natančneje, kitajska vlada v zvezi z gradbenimi stroji navaja, da si bo „prizadevala za izboljšanje osnovnih zmogljivosti industrije in zagotovitev preboja (49)“ ter da namerava „[u]smerjati podjetja k povečanju raziskav in obsežni uporabi ključnih sestavnih delov, kot so baterije, motorji in elektronski nadzor za gradbene stroje na pogon z novimi viri energije“. Nazadnje, podpreti namerava povpraševanje po gradbenih strojih z razvojem „politike za podporo spodbujanju [in] raziskovanju izhodnega mehanizma za stare gradbene stroje in podporo usposobljenih regij za prevzem vodilne vloge pri upravljanju registracije gradbenih strojev in izhodnih mehanizmih“ (50).

(136)

Da bi navedli dodatne primere na ravni pokrajine so vladni organi v Zhejiangu v 14. petletnem načrtu za razvoj vrhunske proizvodnje (51) opredelili več „ključnih nalog“, ena od teh pa je bila podpirati sektor „pametne posebne opreme“, natančneje sektor „pametnih ploščadi za delo v zraku“ (52).

(137)

Komisija je na ravni pokrajin ugotovila, da je družba Hunan uvedla posebne ukrepe za podporo industriji opreme za mobilni dostop in njenim zadevnim dobaviteljem (53).

(138)

Na občinski ravni sta občinski partijski odbor Xuzhou (Jiangsu) in občinska vlada poleg priprave načrta za razvoj gradbenih strojev v Xuzhouju (2021–2030) (54) vzpostavila poseben podporni projekt „‚333‘ – Inovacijski ekosistem za izdelavo gradbenih strojev za ‚industrijo št. 1‘“ (55) .. Tudi ta občinski projekt so pokrajinski organi izbrali kot značilen „primer za reformo in inovacije za izgradnjo močne proizvodne pokrajine“ (56) .. Cilj projekta je, da Xuzhou postane „prestolnica gradbenih strojev“ z vzpostavitvijo industrijskih grozdov prek združevanja in podpiranja družb, vključno z družbo XCMG (57), kot je potrdil tudi sekretar občinskega partijskega odbora v Xuzhouju: „Xuzhou bo z večjo odločnostjo, obsežnejšim vzorcem in bolj praktičnimi ukrepi razvil in razširil industrijo gradbenih strojev ter si prizadeval za vzpostavitev naprednega proizvodnega grozda, ki bo mednarodno konkurenčen, pri tem pa zagotavljal močno podporo provinci Jiangsu in predstavil nove dosežke pri krepitvi, dopolnjevanju in širitvi industrijske verige“ (58) ..

(139)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige.

(140)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(141)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem.

(142)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (59).

(143)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (60). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (61). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (62).

(144)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor gradbenih strojev in opreme za mobilni dostop. To ponazarja primer družbe XCMG v Xuzhouju: „da bi družbi XCMG pomagala razširiti njeno industrijsko „tonažo“, je občina Xuzhou od leta 2018 zagotovila več kot 2 000 mu zemljišč (približno 133 hektarjev) za industrijo gradbenih strojev […] z odobritvami in zasegi“ (63). Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(145)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje neustrezno.

(146)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (64).

(147)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (65). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov.

(148)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (66). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(149)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za sektor opreme za mobilni dostop opisani kitajski sistem delovnega prava ne bi veljal. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(150)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(151)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (67), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (68), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(152)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (69). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(153)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (70). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (71).

(154)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (72). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (73). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(155)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(156)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (74). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (75). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(157)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(158)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(159)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(160)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(161)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v oddelkih 3.3.1–3.3.7. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce opreme za mobilni dostop enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(162)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(163)

Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(164)

Družba Sinoboom je v svojih pripombah, predloženih 3. januarja 2024, izrazila splošno stališče, da se člen 2(6a) osnovne uredbe ne bi smel uporabljati zaradi pomanjkanja dokazov o znatnih izkrivljanjih v kitajski industriji opreme za mobilni dostop, in od Komisije zahtevala, naj sprejme domače cene in stroške, ki jih je ustrezno sporočila družba Sinoboom. Poleg tega se je sklicevala na pripombe zbornice CCCME v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj. V skladu s tem so trditve Komisije v zvezi z (domnevno odsotnostjo) dokazov o znatnem izkrivljanju navedene v nadaljevanju v odgovor na trditve zbornice CCCME.

(165)

Zbornica CCCME je 3. in 22. januarja 2024 predložila več pripomb, v katerih je ugotovila, da ni zadostnih dokazov o obstoju znatnega izkrivljanja, kot je opisano v členu 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, v zvezi s kitajskim sektorjem opreme za mobilni dostop in vsemi vhodnimi materiali. Zato je od Komisije zahtevala, naj uporabi domače cene in stroške na Kitajskem, saj po njenem mnenju odražajo neizkrivljene cene. Zbornica CCCME je v podporo svojemu stališču navedla naslednje trditve.

(166)

Prvič, zbornica CCCME je trdila, da noben dokaz ne bi razkril, da so na trgu opreme za mobilni dostop na Kitajskem prisotna znatna izkrivljanja. Zlasti je treba omeniti, da je poročilo posodobljeno, oprema za mobilni dostop pa v njem ni omenjena, kot tudi ni omenjena v 14. petletnem načrtu ali obvestilu k 14. petletnem načrtu; Kitajska je v zadnjih sedmih letih odprla svoj finančni sistem in pozdravila tuje naložbe na svojem ozemlju; dosegla je znaten napredek pri krepitvi varstva intelektualne lastnine; v okvir podjetij v državni lasti je dodala tudi pomembne reforme, s katerimi je zmanjšala presežne zmogljivosti in povečala konkurenčnost podjetij, zaradi česar se je močno zmanjšalo število domnevnih „zombijevskih“ podjetij.

(167)

Te trditve ni bilo mogoče sprejeti. Komisija je objavila in v spisu predložila posodobljeno poročilo, ki v veliki meri potrjuje vrste in obseg izkrivljanj, opisane v poročilu, ter zagotavlja dodatne podrobnosti o tem, kako so se izkrivljanja razvila in kako se nadaljujejo. V zvezi s tem je ugotovila, da ima kitajski finančni sistem enake izkrivljajoče značilnosti, kot so bile ugotovljene že ob objavi prvotnega poročila (glej oddelek 3.3.7 zgoraj). Enako velja za sektor podjetij v državni lasti (glej oddelek 3.3.2 zgoraj), v katerem je Komisija na primer ugotovila, da bi bila vsaka domnevna povečana konkurenčnost pogosto posledica prestrukturiranja podjetij, ki temelji na politiki.

(168)

Drugič, dejstvo, da je sektor gradbenih strojev del kitajskega „zelenega razvoja“ in da je „kakovost industrijskih izdelkov“ del programov politik, ne pomeni, da sektor opreme za mobilni dostop spada v okvir teh politik. Slednji dejansko spada v sektor industrijske opreme.

(169)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, oprema za mobilni dostop se pogosto uporablja pri gradbenih delih, kar je v nasprotju z razlikovanjem zbornice CCCME med gradbenimi stroji in industrijsko opremo. Poleg tega je Komisija poudarila, da se cilji doseganja okolju prijaznejše industrije in industrijskega prilagajanja iz 14. petletnega načrta uporabljajo za celotno kitajsko gospodarstvo, kot je razvidno na primer iz člena VIII ali XXXIX 14. petletnega načrta.

(170)

Tretjič, zbornica CCCME dvomi o prisotnosti podjetij v državni lasti v sektorju. Zlasti nasprotuje uvrstitvi družbe XCMG med podjetja v državni lasti, saj se z njenimi delnicami javno trguje, med njenimi delničarji pa so tudi nekateri delničarji iz tujine. V zvezi z družbo Liugong je trdila, da družba ni podjetje v državni lasti, temveč javna družba, s katero se trguje na borzi Shenzhen. Zato je pozvala Komisijo, naj bo zelo pozorna v zvezi z viri, in opozorila pred uporabo nezanesljivih virov informacij, kot je spletišče seetao.com.

(171)

Te trditve ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, Komisija se je sklicevala na pripombe iz uvodnih izjav 107–110 v zvezi z državnim lastništvom v družbah XCMG in Liugong ter pri drugih proizvajalcih opreme za mobilni dostop, pa tudi v zvezi z drugimi vrstami vladnega nadzora. Poleg tega je Komisija opozorila, da sta družbi XCMG in Liugong članici združenja CCMA (XCMG mu celo podpredseduje), združenje pa je pod nedvoumnim vplivom KKP ter sprejema poslovne smernice in nadzor s strani državnih organov (glej uvodni izjavi 110 in 111). Zato ne glede na formalni državni lastniški delež v teh podjetjih ali dejstvo, da je del njihovih delnic v lasti tujih delničarjev, ta podjetja delujejo pod nadzorom ali nadzorom politik ali po navodilih organov LRK, država pa lahko vpliva na njihove cene ali stroške. Kar zadeva vire, uporabljene v podporo argumentom v zvezi z obstojem ali odsotnostjo znatnega izkrivljanja, je Komisija opozorila, da se je zbornica CCCME, čeprav je Komisijo pozvala k uporabi zanesljivih virov, sama večkrat sklicevala na vire, ki jih ni mogoče šteti za zanesljive, kot je časopis v lasti osrednjega oddelka za propagando KKP.

(172)

Četrtič, zbornica CCCME je ne glede na vrsto lastništva v družbah XCMG in Liugong trdila, da njun omejen izvoz v EU ne bi povzročil, da bi se kakršno koli izkrivljanje preneslo na celotni kitajski izvoz opreme za mobilni dostop v EU, saj nobena družba ne določa cen na ravni EU. Večji vpliv na določanje cen v EU imajo vzorčeni kitajski proizvajalci, ki so poleg tega v celoti v lasti ZDA.

(173)

Ta trditev je napačna. Komisija v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ne ocenjuje, ali znatno izkrivljanje vpliva na določanje cen v ZDA, temveč ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v državi izvoznici zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v tej državi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(174)

Petič, zbornica CCCME je trdila, da država ni prisotna v družbah, kar bi ji omogočalo, da vpliva na cene ali stroške. Zlasti ni dokazov, da bi vodstvo družbe XCMG in/ali Liugong delovalo pod vplivom države. Podobno je tudi družba Zoomlion družba, ki kotira na borzi, z zasebnim lastništvom, vključno s čezmorskimi vlagatelji, Hunan SASAC pa ima v lasti le 14,4 % delnic, kar ne zadostuje za izvajanje kakršnega koli pomembnega nadzora, ki bi lahko povzročil izkrivljanje.

(175)

Ta trditev temelji na napačnem prikazovanju, in sicer da lastništvo pod nominalno večino delnic državi preprečuje poseganje v poslovanje podjetja. Komisija je trditev zavrnila iz razlogov, ki so podrobno navedeni v oddelkih 3.3.2 in 3.3.3, zlasti v uvodnih izjavah 109–111 in 120–129.

(176)

Šestič, zbornica CCCME je poudarila, da sodelovanje vladnih uradnikov na slovesnostih ali srečanjih med upravnim odborom družbe in vladnimi uradniki nikakor ne dokazuje kakršnega koli vmešavanja države. Take prakse niso običajne le na Kitajskem, temveč na primer tudi v Franciji.

(177)

Komisija te trditve ni mogla sprejeti. Čeprav sklicevanja na tretje države, kot je Francija, v tem okviru niso pomembna, je opozorila, da povezave med vodstvom družb v sektorju opreme za mobilni dostop ter kitajsko vlado in/ali člani KKP močno presegajo sodelovanje na slovesnostih, kot je podrobno opisano v oddelku 3.3.3 zgoraj.

(178)

Sedmič, zbornica CCCME je v zvezi z znatnimi izkrivljanji na nabavnih trgih opozorila na posebnosti preiskav ZDA, v katerih se uporabljajo „razpoložljiva negativna dejstva“, in ugotovila, da se je ocenjevanje ZDA izvedlo pred več kot tremi leti. Poleg tega je izpodbijala možnost izkrivljanja na podlagi 14. petletnega načrta s citiranjem člena XXXIX in navedbo, da se določba nanaša na okoljske ambicije v rudarski industriji in ne na izkrivljanje gospodarstva. V zvezi s tem je poudarila, da si z zelenim dogovorom in svežnjem „Pripravljeni na 55“ za zelene ambicije prizadeva tudi Evropa. Kaznovanje okoljskih pobud v času podnebne krize bi pomenilo odvračanje od takih ambicij in imelo hude posledice za svet.

(179)

Te trditve ni bilo mogoče sprejeti. Komisija je trditve pritožnika dopolnila z lastno raziskavo (glej oddelke 3.3.1–3.3.7), s čimer je dokazala, da obstajajo znatna izkrivljanja, ne glede na dokazno vrednost ocene ZDA. Podobno je bila možnost izkrivljanja na podlagi 14. petletnega načrta kot dokumenta v središču zapletenega kitajskega sistema vladnega industrijskega načrtovanja podrobno pojasnjena v posodobljenem poročilu (glej zlasti uvodne izjave 97–100 zgoraj). Zaradi enega samega citata iz 14. petletnega načrta o tem sistemu načrtovanja industrijske politike se izkrivljajoč učinek sistema načrtovanja ne more spremeniti. Komisija je nadalje opozorila, da zelene ambicije Evrope v okviru ocene, izvedene v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, niso relevantne.

(180)

Osmič, zbornica CCCME izpodbija kakršno koli povezavo med določenimi proizvajalci baterij za električna vozila in/ali projekti s sektorjem opreme za mobilni dostop, pri čemer poudarja tudi, da so modeli opreme za mobilni dostop družbe XCMG, ki jih je kitajski proizvajalec v državni lasti Yuchai opremil z motorji, namenjeni za notranjo porabo, saj motor ne izpolnjuje visokih standardnih zahtev tretjih držav. Podobno je trdila, da je sporazum med družbo Zoomlion in družbo Dongfeng Motor Corporation v državni lasti že potekel, transakcija na podlagi navedenega sporazuma pa je bila v vsakem primeru izvedena pod običajnimi tržnimi pogoji. Nadalje je opozorila, da kitajski proizvajalci uporabljajo različne dele opreme za mobilni dostop, ki jih proizvajajo zahodni proizvajalci, medtem ko proizvajalci opreme za mobilni dostop iz EU številne dele kupujejo iz Kitajske.

(181)

Komisija se ni strinjala s to trditvijo. Pri ugotavljanju, ali so podjetja v državni lasti prisotna v sektorjih višje v prodajni verigi, so posebni pogodbeni pogoji med družbama Zoomlion in Dongfeng Motor Corporation drugotnega pomena. Podobno domnevno dejstvo, da so bili nekateri motorji, ki jih je zagotovila družba Yuchai, vključeni v modele opreme za mobilni dostop za domači trg, ne vzbuja dvoma o tem, da je med proizvajalci motorjev za opremo za mobilni dostop znatno število podjetij v državni lasti. Komisija je ugotovila tudi, da zbornica CCCME ne izpodbija pritožnikovega sklicevanja na močno prisotnost države na nadaljnjih trgih vložkov, na primer na področju pridobivanja in predelave železove rude (60 %), podpornih dejavnost v rudarstvu (97 %) ali taljenja in predelave železnih kovin (72 %). Komisija ni razumela, zakaj bi bilo dejstvo, da kitajski proizvajalci domnevno uporabljajo različne dele opreme za mobilni dostop, ki jih proizvajajo zahodni proizvajalci, ali da proizvajalci opreme za mobilni dostop iz EU kupujejo številne dele iz Kitajske, relevantno.

(182)

Devetič, zbornica CCCME je trdila, da ni dokazov, da ima sektor opreme za mobilni dostop koristi od javnih politik ali ukrepov, ki so diskriminatorni v korist domačih dobaviteljev. V zvezi s tem je navedla, da sklicevanja na „nastajajoče industrije“ v 14. petletnem načrtu ni mogoče na noben način razumeti kot obstoj diskriminacije ali izkrivljanja, tudi zato, ker oprema za mobilni dostop ni vrhunska oprema. Poleg tega sektor opreme za mobilni dostop nima koristi od pobude En pas, ena pot, ki ni namenjena industrijski opremi, v katero spada navedeni sektor, temveč gradbenemu sektorju, v katerem po mnenju zbornice CCCME ni izkrivljanj in katerega razvoj je vsekakor neodvisen od sektorja opreme za mobilni dostop. Zbornica CCCME je navedla, da kitajski organi precej deregulirajo gradbeni sektor in da se posojila razvijalcem dodeljujejo po tržni vrednosti, čeprav so v tem sektorju potrebni posegi države.

(183)

Komisije ta trditev ni prepričala. Kot je podrobno pojasnjeno v oddelku 3.3.4, ima sektor opreme za mobilni dostop koristi od številnih javnih politik, bodisi neposredno bodisi kot del večjega sektorja, v katerem delujejo proizvajalci opreme za mobilni dostop (glej zlasti uvodne izjave 133–137). Poleg tega je Komisija menila, da je sklicevanje zbornice CCCME na gradbeni sektor kot področje, na katerem prevladujejo tržna načela, zelo neverjetno, tudi glede na to, da je regulativni ukrep kitajskih organov še vedno osredotočen na kitajski stanovanjski sektor, tj. sektor, ki je neposredno povezan z gradbenim sektorjem (76). Komisija je zato to trditev zbornice CCCME zavrnila.

(184)

Nazadnje je zbornica CCCME trdila, da je Kitajska dosegla znaten napredek v stečajnem sektorju in izvedla pomembne reforme okvira podjetij v državni lasti, s katerimi je zmanjšala presežne zmogljivosti in povečala njihovo konkurenčnost, zaradi česar se je močno zmanjšalo število tako imenovanih zombijevskih podjetij, zmanjšala pa so se tudi izkrivljanja na trgu.

(185)

Ta trditev je v osnovi ponovitev trditve, ki je bila obravnavana že v uvodni izjavi 167 zgoraj. Komisija je nadalje opozorila, da se je zbornica CCCME namesto, da bi zagotovila dejanske informacije v zvezi z domnevnimi tržno usmerjenimi reformami, sklicevala na izjavo kitajske vlade iz leta 2017 in na članke tretjih oseb, ki dejansko potrjujejo obstoj izkrivljanja. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(186)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(187)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 57 in 58, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 21. decembra 2023 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 17. maja 2024. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava izbrati Brazilijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(188)

Komisija ni mogla opredeliti države z enako stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska, ki proizvaja izdelek v preiskavi in ima na voljo ustrezne finančne informacije. Zato je Komisija iskala možne reprezentativne države s proizvodnjo izdelka v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek v preiskavi.

(189)

Komisija je opredelila izdelek v isti splošni kategoriji kot oprema za mobilni dostop, da bi izbrala reprezentativno državo. Ta izdelek so mobilne ploščadi, vgrajene v tovornjake. Mobilne ploščadi, vgrajene v tovornjake, imajo enake glavne sestavne dele kot več kategorij opreme za mobilni dostop, vendar so nameščene na zadnji strani tovornjaka. Vozila kupijo proizvajalci in imajo minimalen vpliv na sestavo dvižnega dela ploščadi. Oprema za mobilni dostop, vgrajena v tovornjake, je bila dovolj podobna v smislu končne uporabe, proizvodnega procesa in vhodnih materialov ter posledično tudi glede PSU-stroškov in dobička, da se lahko šteje za izdelek v isti splošni kategoriji kot izdelek v preiskavi.

(190)

Družba Sinoboom je predlagala uporabo mobilnih in goseničnih žerjavov, ki jih proizvaja družba Liebherr-International AG v Braziliji, kot izdelka iz iste splošne kategorije, v katero spada tudi oprema za mobilni dostop.

(191)

Komisija je ta predlog zavrnila, ker se žerjavi uporabljajo za ravnanje z materialom in dviganje blaga namesto oseb. Kot taki so izrecno izključeni iz področja uporabe izdelka v preiskavi.

(192)

Komisija je ugotovila, da se mobilne ploščadi, vgrajene v tovornjake, proizvajajo v dveh državah s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska, in sicer v Braziliji in Srbiji.

(193)

Proizvodni obrat v Srbiji v obdobju preiskave ni deloval. Komisija je zato kot primerno reprezentativno državo izbrala Brazilijo, ki je proizvajala mobilne ploščadi, vgrajene v tovornjake. Komisija je nato proučila razpoložljivost finančnih podatkov.

(194)

Kar zadeva Brazilijo, je družba Madal Palfinger Brazil, odvisno podjetje v 100-odstotni lasti družbe Palfinger GmbH, proizvajalke opreme za mobilni dostop s sedežem v Avstriji, proizvajala ploščadi, vgrajene v tovornjake. Za leti 2022 in 2023 so bili na voljo finančni podatki, ki so zajemali celotno obdobje preiskave.

(195)

Družba Dingli in zbornica CCCME sta trdili, da brazilska družba Madal Palfinger ni ustrezen vir dobička in PSU-stroškov, ker ne proizvaja izdelka v preiskavi.

(196)

Družba Dingli je trdila tudi, da je družba Madal Palfinger podrejena družba v 100-odstotni lasti korporacije iz EU.

(197)

Komisija je te trditve zavrnila z utemeljitvijo, da se izdelek v preiskavi ne proizvaja v nobeni primerni državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja, razen v Mehiki in Turčiji. Lastništvo EU nad brazilskim proizvajalcem se je štelo za nepomembno, ker je družba Madal Palfinger sestavni del domačega industrijskega kompleksa v Braziliji in Latinski Ameriki.

(198)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah k drugemu obvestilu navedla, da če znaten del poslovanja družbe Madal Palfinger ustreza transakcijam in operacijam znotraj skupine, stroškov in dobička družbe ni mogoče šteti za zanesljive za namene konstruiranja normalne vrednosti, saj te transakcije niso bile izvedene v običajnem poteku trgovanja.

(199)

Komisija je to trditev zavrnila, ker po preučitvi podrobnih računovodskih izkazov družbe Madal Palfinger za obdobje preiskave ni našla znakov „nezanesljivih transakcij znotraj skupine“. Zbornica CCCME prav tako ni predložila dokazov, ki bi kazali, da je znaten del dejavnosti družbe Madal Palfinger vključeval to vrsto transakcij.

(200)

Zbornica CCCME je trdila, da Brazilija trenutno uporablja protidampinške in/ali izravnalne ukrepe za vroče valjano jeklo, debele pločevine, jekleno žico, ploščate palice iz jekla, cevi iz ogljikovega jekla, cevi iz nerjavnega jekla, bakrene cevi in hladno valjano pločevino iz nerjavnega jekla. Ker so jekleni materiali najpomembnejši vhodni materiali za opremo za mobilni dostop, vključno z vroče valjanim jeklom in pločevino, jeklenimi palicami in votlimi konstrukcijskimi oblikami, so omejevalni ukrepi pri uvozu izkrivljali brazilsko domačo tržno ceno teh jeklenih vhodnih materialov.

(201)

Komisija je to trditev zavrnila, saj se šteje, da ukrepi trgovinske zaščite ne povzročajo izkrivljanja na trgih, na katerih se uporabljajo. Nasprotno, ti ukrepi so namenjeni ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev. Sam obstoj teh ukrepov ne more biti razlog za izključitev države kot reprezentativne države.

(202)

Ker je Komisija ugotovila, da se Brazilija lahko šteje za primerno reprezentativno državo v smislu podobne stopnje razvoja kot Kitajska in razpoložljivosti ustreznih finančnih podatkov, se ji ni zdelo potrebno oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja drugih potencialnih reprezentativnih držav.

(203)

Glede na zgornjo analizo Brazilija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(204)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in lahko dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(205)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila statistične podatke, ki jih je objavil brazilski inštitut za geografijo in statistiko (IBGE) (78), in statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je brazilska vlada objavila v mesečnem energetskem biltenu za električno energijo (79), ter ceno plina za industrijske uporabnike v Braziliji, kot jo je objavilo ministrstvo za rudarstvo in energijo (80).

(206)

Zbornica CCCME in družba Sinoboom sta trdili, da je Komisija predložila le končne cene s plačano dajatvijo in ni razkrila neobdelanih podatkov, na podlagi katerih je določila končno neizkrivljeno vrednost.

(207)

Komisija je to trditev zavrnila, ker je strani obvestila, da se je oprla na podatkovno zbirko GTA, ki je lahko dostopen vir informacij, ki vsebuje cene s plačanimi dajatvami. Prav tako ni bilo jasno, kaj pomenijo „neobdelani podatki“, na katere se sklicujeta zbornica CCCME in družba Sinoboom.

(208)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi neobičajno velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških postavke z zanemarljivim vplivom na vrednost združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin.

(209)

Zbornica CCCME je trdila, da je razvrstitev stroškov, ki predstavljajo manj kot 1 % vseh stroškov, v kategorijo potrošnega blaga nesprejemljiva, ker gre za posamezne stroškovne postavke.

(210)

Komisija je to trditev zavrnila, ker je bilo glede na neobičajno veliko število proizvodnih dejavnikov v tem primeru ugotovljeno, da je združevanje nepomembnih vložkov primerno. Ker se je to nanašalo na neznatne stroške, se je vpliv na izračun stopnje dampinga štel za majhnega.

(211)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki opreme za mobilni dostop

(212)

Za nekatere proizvodne dejavnike v Braziliji, ki so bili v podatkovni zbirki GTA navedeni v CNY/kos, je Komisija za izračun normalne vrednosti uporabila ceno s plačano dajatvijo v kilogramih, ki je bila navedena kot sekundarna cena v podatkovni zbirki GTA, saj se je to štelo za natančnejše, ker se ti proizvodni dejavniki razlikujejo po velikosti, tj. njihova teža se lahko bistveno razlikuje. Cene, sporočene v kosih, teh razlik niso natančno zajele.

(213)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Komisija se je pri določitvi tega zneska oprla na podatke vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(214)

Na podlagi pripomb družbe Dingli, zbornice CCCME in družbe Sinoboom, da je referenčna vrednost za motorje, objavljena v drugem obvestilu, napačna, je Komisija sprejela trditev in uporabila bodisi ceno s plačano dajatvijo v kilogramih bodisi ceno s plačano dajatvijo v kosih, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA.

(215)

Zaradi delne uporabe člena 18 za družbo Sinoboom, glej uvodno izjavo 25, je Komisija dodelila stroške ene sporočene vrste proizvodnih stroškov drugim vrstam proizvodnh stroškov z uporabo izračunanega razmerja dodelitve. Nekateri stroški so se šteli za potrošno blago.

(216)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države (franko tovarna), kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve. Stroški prevoza so bili tej ceni dodani z uporabo metodologije, opisane v uvodni izjavi 218. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (84). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Preostali obsegi so se šteli za reprezentativne.

(217)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Komisija se je odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je prikazano v preglednici 1.

(218)

Komisija je stroške prevoza za dobavo surovin vzorčenih izvoznikov izrazila kot odstotek dejanskih stroškov vsake surovine in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške iste surovine v Braziliji, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Ti stroški so bili dodani uvozni ceni, vključno z uvoznimi dajatvami, da bi se določila neizkrivljena cena surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države.

(219)

Brazilski inštitut za geografijo in statistiko (IBGE) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Braziliji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2021 za povprečne stroške dela v sektorju proizvodnje strojev, opreme in opreme za prevoz in dviganje tovora in ljudi.

(220)

Zbornica CCCME in družba Dingli sta zahtevali uporabo statističnih podatkov MOD, pri čemer sta trdili, da podatki IBGE temeljijo na rezultatih prostovoljne raziskave.

(221)

Komisija je zahtevo zavrnila, ker MOD ne razlikuje plač na podlagi posebnih poslovnih kategorij; proizvodnja je najbolj specifična kategorija, ki se lahko uporabi. Poleg tega v podatkih MOD ni razlikovanja glede na velikost podjetij. Raziskava IBGE služi tudi kot vir podatkovne zbirke MOD.

(222)

Zbornica CCCME in družba Dingli sta zahtevali uporabo preglednice 1.1 ocene javnega interesa (85) za izračun stroškov dela, saj sta trdili, da preglednica 1.1 vsebuje podatke, ki prikazujejo število zaposlenih, ki so povezani proizvodnjo, in njihove plače, medtem ko preglednica 2.2 vsebuje splošne podatke za lokalne enote industrijskih družb, vključno z vsemi zaposlenimi, torej tudi tistimi, ki niso povezani s proizvodnjo.

(223)

Komisija je zahtevek zavrnila, ker so v preglednici 2.2 ocene javnega interesa (86), ki je bila uporabljena za izračun, zagotovljeni podatki o veliko bolj specifičnih kategorijah za podjetja, zlasti v sektorju proizvodnje dvižne opreme.

(224)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah v zvezi s stroški dela trdila, da bi morala Komisija v izračun prispevkov za socialno varnost vključiti le prispevke za Instituto Nacional do Seguro Social (INSS) in Fundo de Garantia do Tempo de Serviço (FGTS).

(225)

Ta trditev ni bila utemeljena. Komisija je začasno zavrnila to trditev, ker zbornica CCCME ni predložila zadostnih dokazov za omejitev zadevnega dela stroškov dela na zgoraj navedene prispevke, saj glede na raziskavo Komisije v Braziliji obstajajo dodatni prispevki (87).

(226)

Zbornica CCCME in družba Dingli sta zahtevali, da se za izračun stroškov dela uporabijo menjalni tečaji za leto 2021 in ne menjalni tečaji iz obdobja preiskave. Komisija se je za pretvorbo stroškov dela, nastalih leta 2021, iz brazilskega reala v kitajski juan uporabila menjalni tečaj v obdobju preiskave.

(227)

Komisija je ustrezno prilagodila izračune.

(228)

Komisija je svoj izračun utemeljila na stroških dela iz leta 2021, ki so edini razpoložljivi podatki, da bi te stroške uskladila z dejanskimi vrednostmi v obdobju preiskave, pa je uporabila indeks stroškov dela za obdobje 2016–2021, in sicer 106,24 %. Zbornica CCCME in družba Dingli sta predlagali uporabo novejše indeksacije, ki zajema obdobje od leta 2021 do obdobja preiskave. Tak indeks povprečnih dohodkov po podatkih IBGE je 103,1 %. Komisija je predlog sprejela in prilagodila vrednosti.

(229)

Ceno električne energije za industrijske uporabnike v Braziliji objavlja brazilska vlada v mesečnem energetskem biltenu. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v CNY/kWh, kot so bili objavljeni za obdobje od oktobra 2022 do septembra 2023.

(230)

Zbornica CCCME in družba Dingli sta v svojih pripombah k drugemu obvestilu o proizvodnih dejavnikih opozorili na pisno napako pri uporabi menjalnega tečaja za izračun cene električne energije in plina. Komisija je napako popravila.

(231)

Družba Dingli in zbornica CCCME sta trdili, da bi bilo treba od cene električne energije in plina odšteti odbitek 17,5 % DDV.

(232)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je DDV dejanski strošek, ki ga je družba Madal Palfinger plačala v reprezentativni državi.

(233)

Ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Braziliji objavlja ministrstvo za rudarstvo in energijo. Komisija je uporabila cene električne energije za industrijo v CNY/kWh, kot so bile objavljene za obdobje od oktobra 2022 do septembra 2023.

(234)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(235)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(236)

Zbornica CCCME je trdila, da bi morala Komisija podatke v računovodskih izkazih družbe Madal Palfinger uporabiti za opredelitev deleža splošnih stroškov proizvodnje na podlagi razpoložljivih podatkov.

(237)

Komisija je trditev zavrnila in uporabila odstotek režijskih stroškov, ki so jih imeli vzorčeni proizvajalci izvozniki, preverjen med preveritvenimi obiski, za izračun individualnih stopenj, saj je to kljub izkrivljanju privedlo do veliko natančnejših rezultatov na družbo kot na podlagi splošnih režijskih stroškov, pridobljenih iz računovodskih izkazov družbe Madal Palfinger.

(238)

V drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih se je Komisija za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške, dobiček in amortizacijo oprla na finančne podatke za leto 2023 za družbo Madal Palfinger S.A., kot so bili objavljeni v periodični publikaciji Pioneiro (88).

(239)

Družba Dingli je pripomnila, da bi morala Komisija za izračun tehtanega povprečja PSU-stroškov in dobička v zvezi z obdobjem preiskave poleg podatkov za leto 2023 uporabiti podatke za leto 2022. Komisija je trditev sprejela ter ustrezno ponovno izračunala PSU-stroške in dobiček z uporabo tehtanega povprečja finančnih podatkov za leti 2022 in 2023, da bi ustrezno odražali obdobje preiskave. Finančni podatki, ki zajemajo izključno zadnje četrtletje leta 2022 in prva tri četrtletja leta 2023, niso bili na voljo.

(240)

Družbi Sinoboom in Dingli sta predlagali izključitev prihodkov od prodaje v zvezi z izvozom za namene izračuna PSU-stroškov.

(241)

Komisija je ta predlog zavrnila, ker ni mogla ugotoviti izkaza poslovnega izida, povezanega z izvozom in domačo prodajo. Zato stroškov domače prodaje in izvoza ni bilo mogoče ločiti.

(242)

Zbornica CCCME in družba Dingli sta trdili, da je Komisija prilagodila finančne odhodke družbe Madal Palfinger tako, da je odstranila vrednost „popravkov sedanje vrednosti“, medtem ko finančni prihodki niso bili prilagojeni za vrednost enake postavke, in zahtevali, da Komisija prilagodi finančne prihodke brazilske družbe za vrednost „popravkov sedanje vrednosti“ v višini 11 526 000 BRL, kot je navedeno v pojasnilu 19 k računovodskim izkazom.

(243)

Ta trditev ni bila utemeljena. Komisija jo je začasno zavrnila, ker se je štelo, da so „popravki sedanje vrednosti“ za finančne prihodke v običajnem poteku trgovanja, zato ni bilo dovolj jasne podlage za njihovo odstranitev.

(244)

Družba Dingli in zbornica CCCME sta trdili, da bi bilo treba stroške pošiljanja, zavarovanja prevoza in provizije odstraniti iz izračuna PSU-stroškov.

(245)

Komisija je predlog zavrnila, ker ni imela dovolj informacij o opredelitvi prihodkov in stroškov, povezanih z ladijskim prevozom, zavarovanjem ladijskega prevoza in provizijami, ki bi omogočale ločitev stroškov, povezanih z izvozom in domačo prodajo.

(246)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na ravni trgovanja franko tovarna.

(247)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, so bile preverjene med preveritvenim obiskom. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(248)

Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 234–238. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov družbe Madal Palfinger S.A. kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 238.

(249)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnjih uvodnih izjavah, dodala PSU-stroške ter dobiček družbe Madal Palfinger S.A. PSU-stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 21,61 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 10,86 %. Komisija je menila, da so ti zneski razumni v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za raven trgovanja franko tovarna.

(250)

Družba Terex je trdila, da je bilo osem uporabljenih vrst proizvodnih stroškov neizkrivljenih. Komisija jih je zavrnila zaradi nakupa prek domačih kanalov ali prodaje znotraj skupine. Poleg tega je družba Terex trdila, da je bilo neizkrivljenih tudi trinajst drugih surovin. Komisija je ugotovila, da so ti stroški predstavljali manj kot 1 % stroškov proizvodnje, zato jih je razvrstila v potrošno blago.

(251)

Zaradi delne uporabe člena 18 za družbo JLG, glej uvodne izjave 24–28, je bila normalna vrednost za družbo JLG konstruirana na podlagi informacij drugih sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v zvezi z več reprezentativnimi vrstami izdelka, ki so jih prodajali drugi proizvajalci izvozniki in družba JLG. Komisija se je oprla na stopnje uporabe teh izvoznikov skupaj z referenčnimi vrednostmi za Brazilijo.

(252)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta v Unijo izvažala prek povezanih družb. Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček v višini 5 %, ob upoštevanju začasne zavrnitve trditve družbe Terex, da je delovala kot en sam gospodarski subjekt, kot je navedeno zgoraj.

(253)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(254)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 246, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za navedeno raven trgovine. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(255)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza in natovarjanja, manipulativne in dodatne stroške ter stroške pakiranja.

(256)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kreditov, jamstev in garancij, stroški za tehnično pomoč in storitve, bančni stroški in provizije.

(257)

Komisija je po potrebi v skladu s členom 2(9) odštela tudi PSU-stroške in 5-odstotni dobiček, ki se je za nepovezane uvoznike štel za razumnega (glej uvodno izjavo 252).

(258)

Družba Terex China je trdila, da bi jo bilo treba v zvezi z izračunom normalne vrednosti obravnavati kot en sam gospodarski subjekt skupaj z drugimi subjekti, ki pripadajo isti skupini družb (v nadaljnjem besedilu: korporacija Terex). Družba je trdila, da deluje kot pogodbeni proizvajalec družbe Terex Global Gmbh (TGG), registrirane v Švici. Družba Terex China nabavlja surovine in proizvaja izdelke v imenu družbe TGG. Skupina namesto dobička za pogodbene proizvajalce uporablja stroške skupaj z ustreznim pribitkom, stopnja pribitka pa je 6 %. Po navedbah družbe TGG družbe različnih subjektov družbe Terex, vključene v proizvodnjo in prodajo opreme za mobilni dostop, delujejo kot en sam gospodarski subjekt, čeprav so pravno ločene.

(259)

Skupina centralno upravlja svojo svetovno proizvodnjo na podlagi napovedi prodaje različnih povezanih podjetij, odgovornih za regionalno prodajo. Poleg tega družba Terex China nima prodajnih stroškov, povezanih s prodajo v EU, ker povezana podjetja skupine v Uniji delujejo kot prodajni oddelek za prodajo v EU. Poleg tega družba Terex China nima neposrednih stikov s strankami iz EU, saj prodajo v Uniji organizirajo in izvajajo njena povezana podjetja.

(260)

Komisija je pregledala trditev in dokaze v spisu. V skladu s sporazumom o proizvodnih storitvah in dobavi med družbama Terex China in TGG je družba Terex China nadomestila družbo TGG v primeru izdelkov, ki ne izpolnjujejo potrebnih specifikacij. Poleg tega se vsi spori, ki izhajajo iz sporazuma ali so z njim povezani, urejajo in razlagajo v skladu z zakoni države Delaware, ZDA. Nabavna cena za izdelke, ki jih družba Terex dobavlja družbi TGG ali njenim povezanim podjetjem, temelji tudi na tržno utemeljenem znesku, o katerem se stranki občasno dogovorita. Komisija je menila, da se v teh elementih kažejo nasprotujoči si interesi.

(261)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da so prek družbe TGG prodajali tudi drugi proizvajalci razen družbe Terex China.

(262)

Kar zadeva razmerje med družbama Terex China in TGG na eni strani ter povezano družbo Genie France in družbo Terex Italia na drugi strani, njihove pogodbe vsebujejo plačilo tržno utemeljenega pribitka v razponu od 5 do 10 %, klavzulo, ki določa, da stranki delujeta kot neodvisni pogodbeni stranki, klavzulo o izbiri prava in pristojnosti v primeru spora ter klavzulo, v kateri je razmerje med strankama opredeljeno kot „prodajalec in kupec“.

(263)

Glede na zgoraj navedene elemente je bila trditev različnih subjektov družbe Terex, vključenih v proizvodnjo in prodajo opreme za mobilni dostop, ki deluje kot enoten gospodarski subjekt, začasno zavrnjena.

(264)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(265)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(266)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24–27, je Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe za družbi Sinoboom in JLG uporabila razpoložljiva dejstva. Za družbo Sinoboom so bile glede kupljenih vhodnih materialov za določitev normalne vrednosti uporabljene ustrezne referenčne cene teh vhodnih materialov.

(267)

Kar zadeva družbo JLG, je bila normalna vrednost zaradi delne uporabe člena 18, kot je prikazano v uvodni izjavi 24, konstruirana na podlagi informacij, izračunanih za druge sodelujoče vzorčene proizvajalce izvoznike. Komisija se je oprla na stopnje uporabe teh izvoznikov skupaj z referenčnimi vrednostmi za Brazilijo. Konstruirana normalna vrednost se je nato primerjala z izvoznimi cenami družbe JLG. V primeru družbe Sinoboom so bili zaradi delne uporabe člena 18 (uvodni izjavi 25 in 26) stroški ene vrste proizvodnih stroškov, ki jih je sporočila družba, dodeljeni drugim vrstam proizvodnih stroškov z uporabo izračunanega razmerja dodelitve (glej uvodno izjavo 215). Tako sta izračunani stopnji dampinga za družbi JLG in Sinoboom znašali 54,5 % oziroma 55,3 %. Komisija je tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe na podlagi stopenj vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, vendar brez upoštevanja stopenj, določenih v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe.

(268)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 42 %.

(269)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi Eurostata.

(270)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal več kot 90 % celotnega uvoza. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določila na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(271)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(272)

Izdelek v preiskavi, opredeljen v oddelku 2, vključuje enote (celi stroji) in dele enot. Vendar se spodnja analiza različnih kazalnikov škode osredotoča le na enote in ne na posamezne dele. Čeprav je industrija Unije v obravnavanem obdobju proizvajala enote in dele, delov ni prodajala ali kupovala ločeno. Izdelani deli se vedno uporabljajo za določeno vrsto stroja in se običajno proizvajajo po naročilu. Zato je analiza škode začasno temeljila le na enotah.

(273)

Po navedbah pritožnika je podobni izdelek v obdobju preiskave proizvajalo 22 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(274)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 35 000 ton (dokončani stroji). Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer preverjenih izpolnjenih vprašalnikov, ki jih je prejela od pritožnika, navzkrižno preverjenih z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, kjer je bilo to mogoče.

(275)

Kot je navedeno v oddelku 1,5.1, so bili v vzorec vključeni trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 56 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(276)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi:

(277)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v enotah)

(278)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 122 %.

(279)

Uvoz iz LRK je temeljil na podatkih, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, za katere se je štelo, da predstavljajo 100 % uvoza v Unijo.

(280)

Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo na trgu Unije (glej preglednico 2 zgoraj).

(281)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(282)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK povečal za 226 %, njegov tržni delež pa se je povečal z 37 % leta 2020 na 54 % v obdobju preiskave, kar pomeni 47-odstotno povečanje.

(283)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, za katere se je štelo, da predstavljajo skoraj 100 % uvoza v Unijo.

(284)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozna cena (EUR/enoto)

(285)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena kitajskega uvoza zvišala za 60 % in v obdobju preiskave dosegla raven 17 879 EUR/enoto.

(286)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(287)

Primerjava cen je bila opravljena za isto vrsto izdelka za transakcije na isti ravni trgovanja, ki je po potrebi ustrezno prilagojena. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Na podlagi navedenega je bila za kitajski dampinški uvoz na trg Unije določena tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 13,4 %.

(288)

V vsakem primeru je Komisija ne glede na obstoj nelojalnega nižanja prodajnih cen začasno ugotovila, da je kitajski uvoz znatno oviral dvig cen industrije Unije, ki je morala v obdobju preiskave prodajati po cenah, nižjih od stroškov. Stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen na vzorčenega proizvajalca izvoznika so znatne.

(289)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(290)

Kot je navedeno v oddelku 1.5.1, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(291)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe in odgovorov pritožnika na določen vprašalnik. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(292)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(293)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(294)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(295)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja industrije Unije povečala za 100 % in v obdobju preiskave dosegla več kot 35 000 enot. Povečanje proizvodnje je pozitivno vplivalo na izkoriščenost zmogljivosti, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 88 %.

(296)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(297)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje proizvajalcev Unije zadevnega izdelka povečal za 62 %. Ker pa proizvajalci niso mogli v celoti izkoristiti 122-odstotnega povečanja potrošnje Unije (glej preglednico 2), se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjšal za 27 %.

(298)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja zadevnega izdelka povečala za 122 %. V istem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za približno 27 %, tržni delež uvoza zadevnega izdelka iz LRK pa se je povečal za 47 %. Čeprav sta se proizvodnja in prodaja industrije Unije povečali v absolutnem smislu, nista mogli izkoristiti povečane potrošnje Unije v smislu tržnega deleža. Nasprotno, industrija Unije je izgubila tržni delež in zato ni mogla niti ohraniti svojega položaja.

(299)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(300)

V obravnavanem obdobju se je zaposlenost v Uniji povečala za 40 %. V kombinaciji s povečanjem produktivnosti (za 43 %) se je proizvodnja v istem obdobju povečala za 100 % (glej preglednico 5).

(301)

Vse začasno določene stopnje dampinga (glej oddelek 3.6.4) so bile znatno nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(302)

Dva vzorčena proizvajalca Unije sta bila del iste skupine. Zato je bil vzorec sestavljen samo iz dveh različnih gospodarskih subjektov. Komisija je zato zaradi zaupnosti sprejela zahtevo vzorčenih proizvajalcev Unije, da predložijo informacije v razponu.

(303)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(304)

V zgornji preglednici je prikazano gibanje prodajne cene na enoto na trgu Unije v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje v obravnavanem obdobju.

(305)

V obravnavanem obdobju so se cene proizvodnih dejavnikov znatno zvišale. Povečanje stroškov za več kot 30 % se je nanašalo predvsem na cene jekla, polprevodnikov in energije. Ker se je izkoriščenost proizvodnje povečala z zelo nizke ravni v letu 2020 (25 %) na 47 % v obdobju preiskave in ker so fiksni stroški ostali enaki, so se skupni stroški nekoliko povečali.

(306)

Hkrati se je obseg uvoza opreme za mobilni dostop iz Kitajske med letoma 2020 in 2022 povečal za 200 % (glej preglednico 3) po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije (glej preglednico 4). Ta cenovni pritisk je industriji Unije preprečil zvišanje cen, da bi se upoštevali naraščajoči stroški. Zato je bila industrija Unije prisiljena določiti cene na nevzdržno nizki ravni, da ne bi izgubila prevelikega tržnega deleža. Posledično so bili stroški prozvodnje v celotnem obdobju v povprečju višji od prodajnih cen, čeprav to zaradi razponov ni neposredno vidno iz preglednice 8. V skladu s tem je industrija Unije v obravnavanem obdobju še naprej poslovala z izgubami (glej preglednico 11), tudi v razmerah razcveta trga in naraščajoče prodaje. V običajnih tržnih pogojih, tj. brez močnega povečevanja uvoza po nepošteno nizkih cenah, bi industrija Unije razmere lahko izkoristila in ponovno dosegla dobičkonosnost.

(307)

Povprečne prodajne cene industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se zvišale za 16 %, povprečni stroški proizvodnje industrije Unije pa so se v obravnavanem obdobju zvišali za 14 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na povečanje stroškov proizvodnje, je bilo zvišanje cene surovin v obravnavanem obdobju. V povprečju so bili stroški proizvodnje v obravnavanem obdobju višji od prodajnih cen.

(308)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(309)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 7 %.

(310)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(311)

Raven končnih zalog se je v obravnavanem obdobju spreminjala. V obdobju preiskave je bila za 30 % višja kot leta 2020. Končne zaloge kot odstotek proizvodnje so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 35 %.

(312)

Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to panogo.

(313)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(314)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(315)

Na finančni položaj industrije Unije je že leta 2020 vplivalo povečanje kitajskega uvoza, ki se je začelo leta 2018. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.5.3.1, je cenovni pritisk zaradi nepoštenega uvoza na trg Unije industriji Unije preprečil zvišanje cen, da bi se upoštevali naraščajoči stroški. Zato je bila industrija Unije prisiljena določiti cene na nevzdržno nizki ravni, da bi ohranila zadosten obseg. Ker industrija Unije pod pritiskom poceni kitajskega uvoza ni mogla povečati svoje proizvodnje, se je to odražalo v nizki izkoriščenosti zmogljivosti, ki se je s 25 % leta 2020 povečala na 47 % v obdobju preiskave, vendar je ostala pod 50 % v primerjavi z izkoriščenostjo zmogljivosti vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki je bila, odvisno od družbe in leta, med 53 % in 99 %.

(316)

Čeprav se je dobičkonosnost v letu 2021 izboljšala za 27 %, je industrija Unije še naprej ustvarjala izgubo. Leta 2022 se je finančni položaj industrije Unije poslabšal, saj se je dobičkonosnost zmanjšala za 185 %. Zmanjšanje dobičkonosnosti v letu 2022 je bilo posledica nenormalnega zvišanja proizvodnih stroškov zaradi višjih cen surovin v kombinaciji z dejstvom, da so prodajne cene nekaj časa temeljile na fiksnih cenah. Zato prodajnih cen ni bilo mogoče ustrezno zvišati, kar je povzročilo velike izgube. Zato industrija Unije kljub rastočemu trgu in velikemu povečanju potrošnje ni mogla slediti stalnemu povečevanju stroškov. To stanje se je v letu 2022 poslabšalo. Zato se je v obravnavanem obdobju splošna dobičkonosnost povečala, vendar je v obdobju preiskave ostala negativna, tj. [(–5 %)–0 %]. Denarni tok se je znatno zmanjšal (za 146 %), hkrati pa se je raven letnih naložb v obravnavanem obdobju zmanjšala za 64 %. Donosnost naložb je sledila istemu trendu zniževanja in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 440 %.

(317)

Po mnenju pritožnika so razmere zaradi pandemije močno vplivale na leto 2020, ki je bilo uporabljeno kot referenčno leto za analizo trendov, dejavnosti industrije Unije pa so bile najnižje v zadnjem desetletju. Zato povečanje kazalnikov od leta 2020 ni bilo znak za rastočo industrijo, temveč je pomenilo vrnitev na prejšnjo raven dejavnosti.

(318)

Dejansko so podatki, ki jih je pritožnik predložil za leto 2019, potrdili, da sta bili leta 2020 proizvodnja in prodaja industrije Unije izjemno nizki – leta 2019 je bil obseg proizvodnje proizvajalcev Unije podoben ravni proizvodnje v obdobju preiskave, prodaja industrije Unije na trgu Unije pa se je med letom 2019 in obdobjem preiskave zmanjšala za 14 %. Ker pa so na referenčno leto 2020 vplivale razmere zaradi pandemije, je v obravnavanem obdobju pri več kazalnikih prišlo do povečanja. Zlasti se je proizvodnja industrije Unije povečala za 100 %, njena prodaja na trgu Unije pa za 62 %.

(319)

Kljub znatnemu povečanju potrošnje zadevnega izdelka v Uniji v obravnavanem obdobju (za 122 %) industrija Unije ni mogla ustrezno povečati prodaje, da bi vsaj ohranila svoj tržni delež. Nasprotno, zaradi kitajskega uvoza po znatnih dampinških cenah v obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 52 % na 38 %. Hkrati se je obseg kitajskega uvoza v istem obdobju znatno povečal, in sicer za 226 %, njegov tržni delež pa se je povečal z 37 % na 54 %. Poleg izgub, ki jih je industrija Unije utrpela v celotnem obravnavanem obdobju, je bil negativen trend prisoten tudi pri drugih kazalnikih škode, kot so denarni tok, raven naložb in donosnost naložb.

(320)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(321)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna grožnja škode zaradi drugih dejavnikov, ki niso dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Komisija je preučila uvoz iz tretjih držav in izvoz industrije Unije. Zaznani niso bili nobeni drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije.

(322)

Kot je navedeno v oddelku 4.3.1, se je obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK v obravnavanem obdobju znatno povečal. Tudi cene uvoza so povzročile nelojalno znižanje prodajnih cen industrije Unije, in sicer v povprečju za 13,4 %. Industrija Unije zato v obravnavanem obdobju ni mogla ohraniti ali povečati svojega tržnega deleža in izkoristiti povečane potrošnje zadevnega izdelka na trgu Unije. Ta položaj je resno vplival na dobičkonosnost industrije Unije, ki je bila v celotnem obravnavanem obdobju negativna.

(323)

Komisija je zato začasno sklenila, da ta dampinški uvoz negativno vpliva na položaj industrije Unije.

(324)

Komisija je tudi preučila, ali lahko drugi znani dejavniki, posamično ali skupaj, prekinejo vzročno zvezo med dampinškim uvozom, tako da taka zveza ne bi bila več resnična in bistvena.

(325)

Komisija je uvoz iz drugih tretjih držav določila na podlagi podatkov Eurostata. Ker so bili podatki za ta uvoz pod nekaterimi oznakami KN sporočeni le v tonah (in ne v enotah), Komisija na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, ni mogla določiti obsega in cen na enoto, kot je to storila za industrijo Unije in uvoz iz Kitajske. Zato obsega in cen uvoza iz drugih tretjih držav ni bilo mogoče neposredno primerjati z obsegom in cenami industrije Unije in uvoza iz Kitajske, zato so bili le okvirni, čeprav so bili trendi na podlagi tega obsega in cen v obravnavanem obdobju točni. Vendar je Komisija za določitev tržnih deležev uporabila pretvorbeni faktor iz ton v enote na podlagi podatkov sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov (91). Kar zadeva cene, je Komisija menila, da to ni točno, saj glede na razlike v naboru izdelkov z uporabo pretvorbenega faktorja ne bi dobili točnih cen na enoto.

(326)

Razen iz LRK je bil zadevni izdelek uvožen v Unijo iz več drugih držav, ki so v obdobju preiskave skupaj predstavljale 8 % tržnega deleža:

Preglednica 12

Uvoz iz drugih držav

(327)

Razen Kitajske sta bili naslednji največji državi uvoznici v Unijo Združene države in Združeno kraljestvo, pri čemer sta imeli v obdobju preiskave vsaka 3-odstotni tržni delež. Druge države (razen Kitajske) so v obdobju preiskave skupaj predstavljale približno 3-odstotni tržni delež. Cene uvoza iz teh držav so se v obravnavanem obdobju zvišale za 22 %.

(328)

V absolutnem smislu se je raven uvoza iz vseh tretjih držav razen LRK povečala za 57 %, vendar se je zaradi povečane potrošnje na trgu Unije tržni delež vseh teh držav v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 odstotne točke in je bil precej nižji od tržnega deleža kitajskega uvoza.

(329)

Komisija je zato začasno sklenila, da uvoz iz drugih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(330)

Komisija je obseg izvoza ocenila na podlagi informacij, ki jih je predložila koalicija za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev v sektorju EU za opremo za mobilni dostop. Izvozne cene so bile določene na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(331)

Obseg in cene izvoza industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost industrije Unije

(332)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije svoj obseg izvoza povečala za 188 %. Vendar so, kot je navedeno v oddelku 4.4.3.5, industrijo Unije leta 2020 močno prizadele razmere zaradi pandemije, ki so vplivale na njeno raven izvoza. Njihova raven izvoza pred pandemijo je bila podobna ravni iz leta 2021.

(333)

Povprečne izvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 7 % in so bile v obdobju preiskave nižje od povprečnih stroškov proizvodnje. Vendar so se te izvozne cene na enoto gibale od približno 13 000 EUR na enoto do 49 000 EUR na enoto.

(334)

Preiskava je na splošno pokazala, da je bila večina izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije dobičkonosna. Zato je bilo ugotovljeno, da je bil izvoz industrije Unije pozitiven in ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(335)

Kot je navedeno v oddelku 2.4.1, je zbornica CCCME trdila, da bi bilo treba električno in hibridno opremo za mobilni dostop izključiti iz obsega izdelka. Trdila je, da so se proizvajalci Unije tradicionalno osredotočali na konvencionalno opremo za mobilni dostop, medtem ko so se kitajski proizvajalci osredotočali na izvoz električne opreme za mobilni dostop. Poleg tega je zbornica CCCME trdila, da proizvajalci Unije niso proizvajali nekaterih modelov (glej uvodno izjavo 39), zato uvoz teh modelov opreme za mobilni dostop iz Kitajske in električne opreme za mobilni dostop na splošno ni mogel vplivati na ta tržni segment in proizvajalcem Unije ni mogel povzročiti škode.

(336)

Komisija se s tem ni strinjala. Primerjava med vrstami izdelka, ki so jih uvozili vzorčeni proizvajalci izvozniki, in vrstami izdelka, ki jih prodaja industrija Unije, je pokazala, da je bilo na splošno več kot 90 % vrst izdelka, ki so jih prodajali vzorčeni proizvajalci Unije, primerljivih z vrstami izdelka, uvoženimi iz Kitajske. Poleg tega se je v obdobju preiskave več kot 60 % prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije na trgu Unije nanašalo na električno opremo za mobilni dostop. Komisija je nadalje ugotovila, da je bila prodaja hibridne opreme za mobilni dostop s strani industrije Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov zanemarljiva. Zato je električna oprema za mobilni dostop, ki so jo prodajali proizvajalci Unije, konkurirala vrstam izdelka, ki so jih prodajali kitajski proizvajalci izvozniki.

(337)

Poleg tega je Komisija menila, da je bil učinek uvoza sorazmerno cenejših električnih strojev, na primer električnih škarij, ta, da so proizvajalci Unije ekonomsko gledano postali manj konkurenčni z nekaterimi vrstami izdelkov. Zato dejstvo, da so se nekatere vrste izdelka proizvajale manj, ni moglo pripeljati do sklepa, da te vrste izdelkov niso konkurirale uvozu iz Kitajske, temveč je šlo za učinek dampinškega uvoza.

(338)

Zato je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz električne opreme za mobilni dostop iz Kitajske prispeval k škodi, ki je bila povzročena industriji Unije.

(339)

Komisija je opredelila učinek vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Morebitni učinek teh drugih dejavnikov na uspešnost industrije Unije pa je bil omejen.

(340)

Komisija je ob upoštevanju zgornjih premislekov začasno ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske, ki je zgoraj navedeni dejavniki niso zmanjšali.

(341)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(342)

V tej zadevi je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(343)

Na tej stopnji je Komisija začasno ugotovila, da pogoji za uporabo člena 7(2a) niso izpolnjeni. Komisija bo preiskavo v zvezi s tem nadaljevala v zaključni fazi.

(344)

Zato so bile začasne protidampinške dajatve v začasni fazi določene v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode.

(345)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(346)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz LRK, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih razmerah. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(347)

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba na podlagi predhodnega poslovanja industrije Unije pod običajnimi tržnimi pogoji upoštevati razumen dobiček v višini 10,2 %. Vendar ta raven ciljnega dobička ni bila dokazana in podprta z ugotovitvami preiskave.

(348)

Informacije v zvezi z določitvijo normalnega dobička so bile vključene tudi v vprašalnike, poslane vzorčenim proizvajalcem Unije. To je vključevalo dobičkonosnost podobnega izdelka v desetih letih pred obdobjem preiskave.

(349)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je zagotovil 17,7-odstotni ciljni dobiček, ki pa je temeljil na standardnih spremenljivih stroških in ne na realiziranem dobičku. Komisija zato tega dobička ni mogla upoštevati. Komisija se je tako odločila, da bo za prodajo opreme za mobilni dostop uporabila dobiček, ki sta ga dva vzorčena proizvajalca, ki sta bila povezana, ustvarila za Evropo v letu 2018, saj je bilo leto 2018 po navedbah proizvajalcev opreme za mobilni dostop zadnje leto pred povečanjem kitajskega uvoza in je ustvarilo sedemodstotni ciljni dobiček. Komisija se je zato začasno odločila, da bo uporabila 7-odstotni ciljni dobiček.

(350)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe sta dva vzorčena proizvajalca Unije zagotovila informacije o prihodnjih stroških, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in protokolov k tem sporazumom, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, in ki jih bo industrija Unije imela v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2).

(351)

Komisija je menila, da družbe za nekatere stroške niso predložile zadostnih dokazov, da so ti stroški temeljili na obveznih zahtevah v okviru večstranskega okoljskega sporazuma ali konvencij MOD, temveč da gre za projekte za zadovoljitev tržnega povpraševanja po proizvodnji električne opreme za mobilni dostop. Vendar se je Komisija strinjala, da se posredni stroški CO2 dodajo v porabo energije, ti stroški pa so bili dodani neškodljivi ceni.

(352)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(353)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(354)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je bila opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej oddelek 3.7.4).

(355)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali ne bi bila uvedba ukrepov kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu v nasprotju z interesom Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, dobaviteljev višje v prodajni verigi, uporabnikov, distributerjev in nepovezanih uvoznikov.

(356)

Industrija Unije, ki proizvaja mobilne ploščadi za delo v zraku, je po navedbah pritožnika sestavljena iz 22 družb in ima glede na njene informacije več kot 3 000 zaposlenih. Nobeden od proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave.

(357)

Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 4.4.3.5, je dampinški uvoz iz LRK negativno vplival na položaj proizvajalcev zadevnega izdelka v Uniji: kljub povečanju potrošnje na trgu Unije se tržni delež proizvajalcev Unije ni povečal, njihova dobičkonosnost pa se je zmanjšala.

(358)

Glede na sklep iz oddelka 4.5.3.5, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, bi uvedba ukrepov industriji Unije omogočila, da začne izkoriščati poštene tržne pogoje na trgu Unije, odpravila zniževanje cen ter industriji Unije omogočila, da izboljša svojo dobičkonosnost na trajnostno raven in si opomore. Industrija Unije bi prav tako lahko povečala svojo proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njeno uspešnost.

(359)

Odsotnost ukrepov bo verjetno imela nadaljnje znatne negativne učinke na industrijo Unije v smislu manjše prodaje, obsega proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti ter nadaljnje oviranje dviga cen, kar bo povzročilo nadaljnje finančno poslabšanje njenega gospodarskega položaja v smislu dobičkonosnosti in naložb. Vse te okoliščine bi ogrozile sposobnost preživetja industrije Unije.

(360)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(361)

Poleg neposrednega zaposlovanja se je industrija opreme za mobilni dostop zanašala tudi na celovito mrežo dobaviteljev različnih sestavnih delov opreme za mobilni dostop višje v prodajni verigi, ki se nato sestavijo v proizvodnih linijah industrije Unije. V skladu z njihovimi informacijami so se samo pritožniki zanašali na vsaj 280 dobaviteljev, od katerih jih približno 260 posluje v Uniji. To bi po ocenah industrije Unije pomenilo približno 32 000 delovnih mest v EU v vsaj 14 različnih državah članicah: v Italiji, na Poljskem, v Franciji, Nemčiji, Belgiji, na Madžarskem, v Sloveniji, na Švedskem, Danskem, Finskem, v Španiji, na Nizozemskem, Irskem in v Romuniji.

(362)

Ker Komisija ni imela na voljo dodatnih informacij, je na podlagi navedenega menila, da bi uvedba protidampinških dajatev poleg pozitivnega učinka na finančni položaj industrije Unije lahko pozitivno vplivala na dobavitelje opreme za mobilni dostop v številnih državah članicah.

(363)

Po navedbah pritožnika je velika večina uporabnikov (med 75 in 90 %) družb, ki se ukvarjajo z izposojo.

(364)

Izpolnjen vprašalnik je predložil le eden od uporabnikov v Uniji, tj. družba Kiloutou, ki oddaja opremo v najem. Družba Kiloutou je del skupine, dejavne na področju izposoje opreme in gradbenih strojev gradbenikom. Družba je menila, da bi se zaradi uvedbe protidampinških dajatev na kitajski uvoz uporabniki na trgu Unije lahko zvišali stroški za opremo za mobilni dostop, saj je ta dejavnost temeljila na stroškovno učinkoviti opremi za dostop.

(365)

Pritožnik pa je menil, da je bilo nihanje cen manjše, ker je bila življenjska doba strojev dolga in ker je bil vsak stroj večkrat izposojen in uporabljen. Ker je povprečna cena stroja znašala približno [35 000–40 000] EUR, so bila morebitna nihanja cen porazdeljena na več let in več primerov uporabe ter na različne stranke. Po njegovem mnenju je bila tudi velikost voznega parka velikih družb, ki oddajajo opremo v najem, razmeroma velika v primerjavi z letno porabo Unije. V celoti gledano so uporabniki zaradi velikosti teh voznih parkov in razmeroma počasne stopnje zamenjave veliko manj občutljivi na nihanje cen. Družbe, ki oddajajo opremo v najem, so bile po njegovem mnenju zaščitene tudi pred morebitnim zvišanjem cen zaradi ukrepa, saj so lahko te učinke prenesle na svoje stranke, kar jim je omogočilo, da so ohranile svoje marže.

(366)

Pritožnik je tudi trdil, da so stroje pogosto preprodajale tudi družbe, ki oddajajo opremo v najem, ali drugi kupci. Te preprodaje bi se tudi po več letih uporabe se lahko opravile po precejšnem deležu nakupne cene. Zato bi se z vsakim zvišanjem cen zaradi ukrepa povečala tudi cena nadaljnje prodaje rabljenih strojev.

(367)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega menila, da je vpliv na družbe, ki oddajajo opremo v najem, dejansko manjši, kot če bi šlo za nadaljnjo „predelavo“ zadevnega izdelka. Ker so stroji na splošno ostali v lasti podjetij, ki oddajajo opremo v najem, bi se vsako zvišanje njihove cene neposredno odražalo v povečanju njenih sredstev. Dejstvo, da so se stroji uporabljali dlje časa, je po mnenju Komisije zmanjšalo tudi negativni učinek morebitnega zvišanja cen.

(368)

Zato je Komisija sklenila, da ukrepi ne bi imeli nesorazmernega učinka na družbe, ki oddajajo opremo v najem.

(369)

Drugi uporabniki opreme za mobilni dostop so večinoma gradbene družbe, industrijske in kmetijske družbe ali družbe, ki redno uporabljajo te stroje, kot so logistični centri in letališča. To so v večini primerov velika podjetja.

(370)

Po mnenju pritožnika je vpliv zvišanja cen na te družbe omejen, saj mobilne ploščadi za delo v zraku predstavljajo le majhen delež njihove opreme in stroškov. Ti končni uporabniki so podjetja z zadostnim obsegom dejavnosti, pri čemer naložbe v ploščadi predstavljajo omejen delež njihovih stroškov.

(371)

Komisija je menila, da družbe, ki kupujejo opremo za mobilni dostop, izvajajo različne osnovne dejavnosti in da bi bili stroški opreme za mobilni dostop na splošno zanemarljivi v primerjavi s skupnimi stroški teh družb. Vsako morebitno zvišanje cen opreme za mobilni dostop bi povečalo njihove stroške, vendar ne v obsegu, v katerem bi to imelo resne finančne posledice za njihovo poslovanje. Komisija je zato sklenila, da je bil vpliv ukrepov na te druge uporabnike omejen.

(372)

Zaradi nesodelovanja uvoznikov in trgovcev je Komisija menila, da nepovezani uvozniki in trgovci morda še naprej nabavljajo opremo za mobilni dostop iz več virov in da bi jo morda nadalje prodajajo po cenah, ki jim omogočajo ohranjanje njihovih marž. Zato je menila, da bi bil v primeru uvedbe protidampinških ukrepov vpliv na nepovezane uvoznike in trgovce omejen.

(373)

Čeprav se pričakuje, da se bo splošna raven cen opreme za mobilni dostop zvišala, je Komisija glede na navedeno ugotovila, da splošne koristi ukrepov prevladajo nad morebitnim negativnim učinkom za uvoznike in uporabnike. Menila je, da je za glavne uporabnike, tj. družbe, ki oddajajo opremo v najem, pomembno tudi, da proizvodnja opreme za mobilni dostop še naprej poteka na trgu Unije, da bi lahko diverzificirale svoje vozne parke. Če bi bile družbe, ki oddajajo opremo v najem, v celoti odvisne od uvoza, bi se dolgoročno soočale s podaljšanimi roki in motnjami v oskrbi ter zvišanjem cen.

(374)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(375)

Za uvoz opreme za mobilni dostop s poreklom iz Kitajske bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(376)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(377)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Na podlagi pripomb, prejetih po predhodnem razkritju, je bila popravljena tiskarska napaka v zvezi z obsegom, uporabljenim za izračun škode in stopnje dampinga za družbo Terex, zaradi česar je so bile stopnje prilagojene navzdol. Popravljena je bila tudi tiskarska napaka za družbo Sinoboom, zaradi česar je bila stopnja dampinga nekoliko nižja. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(378)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(379)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(380)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(381)

Statistični podatki o opremi za mobilni dostop so pogosto izraženi v kosih. Vendar v kombinirani nomenklaturi, določeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (92), ni nobene dodatne enote za opremo za mobilni dostop. Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le teža v kilogramih ali tonah, temveč tudi število kosov. Za naslednje oznake TARIC je treba količino navesti v kosih: 8427101010, 8427201910, 8428909020, 8431200060 in 8431390010.

(382)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(383)

Pripombe glede točnosti izračunov so bile ustrezno upoštevane.

(384)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo.

(385)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –