1.   Ta uredba določa pravila za natančno merjenje, količinsko opredelitev in spremljanje emisij metana v energetskem sektorju v Uniji, poročanje o njih in njihovo preverjanje ter za zmanjšanje teh emisij, med drugim z raziskavami za namene odkrivanja in odpravljanja uhajanja, obveznostmi odpravljanja uhajanja ter omejitvami izpuščanja in sežiga na bakli. Ta uredba določa tudi pravila o orodjih, ki zagotavljajo preglednost v zvezi z emisijami metana.

2.   Ta uredba se uporablja za:

3.   Ta uredba se uporablja tudi za emisije metana, ki nastanejo zunaj Unije, v zvezi s surovo nafto, zemeljskim plinom in premogom, danimi na trg Unije, kot je navedeno v poglavju 5.

1.   Regulativni organi pri določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, upravljavci obratov za UZP ali drugi regulirani subjekti, kadar je ustrezno tudi upravljavci podzemnih skladišč plina, na podlagi člena 57 Direktive (EU) 2019/944 in poglavja X Direktive (EU) 2024/1788, upoštevajo nastale stroške in izvedene naložbe za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, če ustrezajo stroškom in naložbam učinkovitega in strukturno primerljivega reguliranega subjekta ter so pregledni.

Regulativni organi lahko stroške naložbe na enoto iz odstavka 2 uporabijo za določanje referenčnih stroškov, ki nastanejo upravljavcem.

2.   Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) vsaka tri leta določi in javno objavi sklop kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto, povezanih z merjenjem, količinsko opredelitvijo in spremljanjem emisij metana,, tudi iz naslova uhajanj, izpuščanj ali sežigov na bakli, poročanjem o teh emisijah ter njihovim preverjanjem in zmanjševanjem, za primerljive projekte.

Ustrezni regulativni organi iz odstavka 1 ter ustrezni regulirani subjekti agenciji ACER zagotovijo vse podatke, potrebne za primerjavo iz prvega pododstavka tega odstavka.

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, odgovornih za spremljanje in izvrševanje uporabe te uredbe.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih in kontaktnih podatkih svojih pristojnih organov do 5. februarja 2025. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli spremembah imen ali kontaktnih podatkov svojih pristojnih organov.

2.   Komisija javno objavi seznam pristojnih organov in ga redno posodablja, kadar od posamezne države članice prejme uradno obvestilo o morebitni spremembi.

3.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo kontaktno točko ter imajo ustrezna pooblastila in vire za izpolnjevanje nalog iz te uredbe.

1.   Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2.   Upravljavci, podjetja, upravljavci rudnikov in uvozniki pristojnim organom zagotovijo vso potrebno pomoč, da omogočijo ali olajšajo izvajanje nalog pristojnih organov na podlagi te uredbe, zlasti v zvezi s predložitvijo dokumentacije ali evidenc, dostopom do lokacije in, kadar gre za lokacijo na morju, prevozom na lokacijo ali z nje.

3.   Pristojni organi sodelujejo med seboj in s Komisijo ter lahko sodelujejo z organi tretjih držav, da bi zagotovili skladnost s to uredbo. Komisija vzpostavi mrežo pristojnih organov za spodbujanje sodelovanja, ki ima potrebno ureditvijo za izmenjavo informacij, zlasti o spremljanju, urejanju in skladnosti, ter najboljših praks in omogočanje posvetovanja. Kontaktne točke, vzpostavljene v okviru pristojnih organov, podpirajo te dejavnosti.

4.   Kadar je treba v skladu s to uredbo objaviti poročila, jih pristojni organi dajo na voljo javnosti brezplačno, na za to določenem spletnem mestu ter v prosto dostopni, prenosljivi in strojno berljivi obliki.

Kadar se informacije zadržijo zaradi enega ali več razlogov iz člena 4 Direktive 2003/4/ES oziroma, kadar je ustrezno, na podlagi prava Unije o varstvu osebnih podatkov, pristojni organi navedejo vrsto informacij, ki so bile zadržane, in razloge za to.

1.   Inšpekcijski pregledi vključujejo redne inšpekcijske preglede upravljavcev in upravljavcev rudnikov ter izredne inšpekcijske preglede upravljavcev, podjetij, upravljavcev rudnikov in uvoznikov, kakor je določeno v tem členu.

2.   Inšpekcijski pregledi po potrebi vključujejo preglede na kraju samem ali revizije na terenu, pregled dokumentacije in evidenc, ki dokazujejo skladnost z zahtevami iz te uredbe, odkrivanje in merjenje emisij metana ter vse nadaljnje ukrepe, ki jih izvedejo pristojni organi ali se izvedejo v njihovem imenu za preverjanje in spodbujanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

Kadar je bila pri inšpekcijskem pregledu ugotovljena resna kršitev te uredbe, pristojni organi v okviru poročila iz odstavka 5 izdajo obvestilo o sanacijskih ukrepih, ki jih mora izvesti upravljavec, podjetje, upravljavec rudnika ali uvoznik, v njem pa navedejo jasne roke za te ukrepe.

Namesto tega se lahko pristojni organi odločijo, da upravljavcu, podjetju, upravljavcu rudnika ali uvozniku naročijo, naj zadevnemu pristojnemu organu v enem mesecu po datumu zaključka inšpekcijskega pregleda v odobritev predloži sklop sanacijskih ukrepov za odpravo ugotovljenih resnih kršitev. Navedeni ukrepi se vključijo v poročilo iz odstavka 5.

3.   Prvi redni inšpekcijski pregled se zaključi do 5. maja 2026. Po prvem rednem inšpekcijskem pregledu pristojni organi na podlagi ocene tveganja pripravijo programe za redne inšpekcijske preglede. Pristojni organi lahko odločajo o obsegu in pogostosti rednih inšpekcijskih pregledov na podlagi ocene tveganj, povezanih z vsako lokacijo, kot je tveganje za okolje, vključno s kumulativnim učinkom vseh emisij metana kot onesnaževala, tveganj za varnost ljudi in zdravje ter morebitnih ugotovljenih kršitev te uredbe.

Obdobje med inšpekcijskimi pregledi ni daljše od treh let. Kadar se pri inšpekcijskem pregledu ugotovi resna kršitev te uredbe, se naslednji inšpekcijski pregled opravi v desetih mesecih.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 tega člena pristojni organi izvajajo izredne inšpekcijske preglede, da:

5.   Po vsakem inšpekcijskem pregledu pristojni organi pripravijo poročilo, v katerem navedejo pravno podlago za inšpekcijski pregled, izvedene postopkovne ukrepe, ustrezne ugotovitve in priporočila za nadaljnje ukrepe upravljavca, podjetja, upravljavca rudnika ali uvoznika, vključno z roki za njihovo izvedbo.

Pristojni organi lahko, kadar je to ustrezno, pripravijo eno poročilo, ki zajema več inšpekcijskih pregledov sredstev, lokacij ali sestavnih delov istega upravljavca, podjetja, upravljavca rudnika ali uvoznika, če se taki inšpekcijski pregledi izvedejo pred naslednjim rednim inšpekcijskim nadzorom.

Poročilo se uradno predloži zadevnemu upravljavcu, podjetju, upravljavcu rudnika ali uvozniku in javno objavi v dveh mesecih od datuma inšpekcijskega pregleda. Kadar je bil inšpekcijski pregled sprožen na podlagi pritožbe, vložene v skladu s členom 7, pristojni organi uradno obvestijo pritožnika, ko je poročilo javno objavljeno.

Pristojni organi javno objavijo poročilo v skladu z Direktivo 2003/4/ES. Kadar se informacije zadržijo zaradi enega ali več razlogov iz člena 4 navedene direktive, pristojni organi v poročilu navedejo vrsto informacij, ki so bile zadržane, in razloge za to.

6.   Kadar se v poročilu iz odstavka 5 ugotovi, da upravljavec, podjetje, upravljavec rudnika ali uvoznik ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, ta sprejme vse potrebne ukrepe, da svoje dejavnosti uskladi s to uredbo. Ukrepi se sprejmejo brez odlašanja in v roku, ki ga določijo pristojni organi.

7.   Države članice lahko sklenejo formalne dogovore z ustreznimi institucijami, organi, agencijami ali službami Unije ali z drugimi državami članicami ali drugimi ustreznimi medvladnimi organizacijami ali javnimi organi, kadar ti obstajajo, o zagotavljanju strokovne pomoči svojim pristojnim organom pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene na podlagi tega člena.

Za namene tega odstavka medvladna organizacija ali javni organ velja za neustreznega, kadar je zaradi nasprotja interesov ogrožena njegova nepristranskost.

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba lahko pri pristojnih organih vloži pisno pritožbo glede morebitne kršitve te uredbe s strani upravljavca, podjetja, upravljavca rudnika ali uvoznika.

2.   Pritožba mora biti ustrezno obrazložena in vsebuje zadostne dokaze o domnevni kršitvi.

3.   Kadar se izkaže, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov, ki bi upravičili preiskavo, pristojni organi v razumnem času, najpozneje pa v dveh mesecih od prejema pritožbe pritožnika obvestijo o razlogih za svojo odločitev, da preiskave ne bodo začeli.

Ta odstavek se ne uporablja, kadar so nezadostno obrazložene pritožbe vložene večkrat in jih pristojni organi zato štejejo za zlorabo.

4.   Pristojni organi brez poseganja v odstavek 3 in veljavno nacionalno pravo pritožnika obveščajo o ukrepih, sprejetih v postopku, in ga po potrebi obvestijo o ustreznih alternativnih oblikah pravnega varstva, kot je začetek postopka pred nacionalnim sodiščem ali kateri koli drug nacionalen ali mednaroden pritožbeni postopek.

5.   Pristojni organi brez poseganja v veljavno nacionalno pravo in na podlagi primerljivih postopkov določijo in javno objavijo okvirne roke za sprejetje odločitve o pritožbah.

1.   Preveritelji izvajajo dejavnosti preverjanja, da bi ocenili skladnost poročil o emisijah, ki jim jih v skladu z zahtevami te uredbe predložijo upravljavci, podjetja, upravljavci rudnikov ali uvozniki. Te dejavnosti preverjanja vključujejo pregled vseh virov podatkov in uporabljenih metodologij, da ocenijo zanesljivost, verodostojnost in točnost poročil o emisijah, zlasti naslednje:

2.   Preveritelji pri izvajanju dejavnosti preverjanja iz odstavka 1 tega člena uporabljajo standarde in tehnične predpise, kot je ustrezno, za merjenje in količinsko opredelitev emisij metana ter ublažitev, kot so določeni v skladu s členom 32.

Upravljavci, podjetja, upravljavci rudnikov in uvozniki, kot je ustrezno, do datuma začetka uporabe teh standardov in tehničnih predpisov, kot je ustrezno, preveriteljem zagotavljajo informacije o ustreznih standardih, vključno z evropskimi ali drugimi mednarodnimi standardi, ali metodologijah, ki jih uporabljajo za namene dejavnosti preverjanja.

Dejavnosti preverjanja po potrebi vključujejo tudi napovedane in nenapovedane preglede na kraju samem, da se ugotovijo zanesljivost, verodostojnost in točnost uporabljenih virov podatkov in metodologij.

3.   Dejavnosti preverjanja iz tega člena so usklajene z evropskimi ali drugimi mednarodnimi standardi in metodologijami, ki veljajo za preveritelje, da bi omejili breme za upravljavce, podjetja, upravljavce rudnikov ali uvoznike in pristojne organe, ter ustrezno upoštevajo naravo preverjenih dejavnosti in smernice, ki jih v zvezi s tem izda Komisija.

4.   Če preveritelj na podlagi svoje ocene z zadostno zanesljivostjo ugotovi, da je poročilo o emisijah v skladu z zahtevami iz te uredbe, izda izjavo o preverjanju, s katero potrdi skladnost poročila o emisijah in v kateri podrobno opredeli izvedene dejavnosti preverjanja.

Preveritelji izdajo izjavo o preverjanju le, kadar je z zanesljivimi, verodostojnimi in natančnimi podatki in informacijami mogoče določiti emisije metana z razumno stopnjo gotovosti ter če so sporočeni podatki skladni z ocenjenimi podatki, popolni in dosledni.

Če preveritelj na podlagi svoje ocene ugotovi, da poročilo o emisijah ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, o tej ugotovitvi obvesti upravljavca, podjetje, upravljavca rudnika ali uvoznika in mu predloži utemeljene povratne informacije glede na priznane standarde. Upravljavec, podjetje, upravljavec rudnika ali uvoznik preveritelju brez odlašanja in v roku, ki ga določi preveritelj, predloži revidirano poročilo o emisijah.

5.   Upravljavci, podjetja, upravljavci rudnikov in uvozniki prijaviteljem zagotovijo vso potrebno pomoč, da omogočijo ali olajšajo izvajanje dejavnosti preverjanja, zlasti v zvezi z dostopom do lokacije in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.

1.   Preveritelji so neodvisni od upravljavcev, podjetij, upravljavcev rudnikov in uvoznikov ter dejavnosti preverjanja na podlagi te uredbe opravljajo v javnem interesu. V ta namen niti preveritelj niti kateri koli del istega pravnega subjekta ni upravljavec, podjetje, upravljavec rudnika ali uvoznik, lastnik upravljavca, podjetja, upravljavca rudnika ali uvoznika ali pa v lasti upravljavca, podjetja, upravljavca rudnika ali uvoznika.

Preveritelji nimajo odnosov z upravljavci/upravljavci, podjetji, upravljavci rudnikov ali uvozniki, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost in nepristranskost.

2.   Preveritelje, ki so pravne osebe, akreditira nacionalni akreditacijski organ na podlagi Uredbe (ES) št. 765/2008.

Kadar ta uredba ne vsebuje posebnih določb o akreditaciji preveriteljev, se uporablja Uredba (ES) št. 765/2008.

3.   Države članice se lahko odločijo, da kot preveritelje za namene te uredbe pooblastijo fizične osebe. Te preveritelje pooblasti nacionalni organ, ki ni nacionalni akreditacijski organ, imenovan na podlagi člena 4(1) Uredbe (ES) št. 765/2008.

4.   Kadar se država članica odloči za uporabo odstavka 3, zagotovi, da ustrezni nacionalni organ deluje skladno s to uredbo ter Komisiji in drugim državam članicam predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje usposobljenosti preveriteljev, pooblaščenih na podlagi navedenega odstavka.

1.   Komisija, pristojni organi in preveritelji pri opravljanju svojih nalog in izvrševanju svojih pooblastil na podlagi te uredbe upoštevajo informacije, ki jih javno objavijo Mednarodna opazovalnica emisij metana (IMEO) ali Partnerstvo za metan na področju nafte in plina (OGMP), ali druge ustrezne mednarodno dostopne informacije, zlasti informacije o:

2.   Komisija IMEO predloži javno dostopne podatke o emisijah metana, za katere meni, da so pomembni, in ki so jih Komisiji v skladu s to uredbo dali na voljo pristojni organi.

1.   Upravljavci do 5. avgusta 2025 pristojnim organom predložijo poročilo s količinsko opredelitvijo emisij metana na viru, ocenjeno vsaj z uporabo splošnih emisijskih faktorjev za vse vire. Navedeno poročilo lahko vsebuje količinsko opredelitev emisij metana na viru v skladu z zahtevami iz odstavka 2 za nekatere ali vse vire.

2.   Upravljavci in podjetja s sedežem v Uniji pristojnim organom države članice, v kateri so zadevna sredstva, predložijo poročilo, ki vsebuje količinsko opredelitev emisij metana na viru:

Kadar neposredno merjenje ni mogoče, poročanje vključuje uporabo specifičnih emisijskih faktorjev na podlagi količinske opredelitve ali vzorčenja na viru.

3.   Upravljavci in podjetja s sedežem v Uniji pristojnim organom države članice, v kateri so zadevna sredstva, predložijo poročilo, ki vsebuje količinsko opredelitev emisij metana na viru, dopolnjeno s podatki o meritvah emisij metana na lokaciji, s čimer se omogočita ovrednotenje in preverjanje ocen na viru, združenih po lokacijah:

Upravljavci in podjetja pred predložitvijo poročila pristojnim organom zagotovijo, da poročilo oceni preveritelj in da vsebuje izjavo o preverjanju, izdano v skladu s členom 8.

4.   Poročila iz tega člena se nanašajo na zadnje razpoložljivo koledarsko leto in vključujejo vsaj naslednje informacije:

Komisija z izvedbenimi akti določi predlogo za poročanje za poročila iz tega člena, pri čemer upošteva že veljavna poročila o nacionalnih evidencah ter najnovejše dokumente s tehničnimi smernicami in predloge za poročanje iz OGMP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 35(2).

Do sprejetja ustreznih izvedbenih aktov upravljavci in podjetja za dejavnosti v zgornjem, srednjem oziroma spodnjem delu oskrbovalne verige uporabljajo dokumente s tehničnimi smernicami in predloge za poročanje, kot je ustrezno, OGMP 2.0.

5.   Merjenje in količinske opredelitve iz tega člena se izvajajo v skladu s standardi in tehničnimi predpisi, kot je ustrezno, določenimi v členu 32. Upravljavci in podjetja do datuma začetka uporabe navedenih standardov ali tehničnih predpisov upoštevajo najnovejše industrijske prakse ter za merjenje in količinsko opredelitev emisij metana uporabljajo najboljše dostopne tehnologije. V zvezi s tem lahko upravljavci in podjetja s sedežem v Uniji za te namene uporabijo najnovejše dokumente OGMP 2.0 s tehničnimi smernicami, odobrene pred 4. avgustom 2024.

Upravljavci in podjetja pristojnim organom in preveriteljem zagotovijo informacije o standardih, vključno z evropskimi ali drugimi mednarodnimi standardi, ali uporabljenih metodologijah.

6.   Upravljavci in podjetja s sedežem v Uniji primerjajo količinsko opredelitev emisij metana na viru in meritev emisij metana na lokaciji. Če med količinsko opredelitvijo na viru in meritvijo emisij metana na lokaciji obstajajo statistično pomembna neskladja, upravljavci in podjetja:

V postopku usklajevanja se obravnavajo možni razlogi za neskladja, med drugim vsaj točnost in ustreznost tehnologij in metod, uporabljenih za količinsko opredelitev emisij metana na viru in merjenje emisij metana na lokaciji, ali morebitne negotovosti glede podatkov v rezultatih, ki so posledica izbranih metod, tehnologij ali ekstrapolacije rezultatov.

Za namene postopka usklajevanja upravljavci in podjetja razmislijo o dodatni količinski opredelitvi na viru ali meritvi na lokaciji, da bi zagotovili potrebne dokaze za pojasnitev razlogov za neskladja. Upravljavci in podjetja na podlagi rezultatov postopka usklajevanja izvedejo naknadne številčne prilagoditve pri količinski opredelitvi na viru ali meritvah na lokaciji, kadar je to ustrezno.

Če pristojni organi menijo, da informacije, ki jih zagotovi upravljavec ali podjetje na podlagi točke (b) prvega pododstavka, ne zadostujejo za pojasnitev razlogov za neskladja, lahko od upravljavca ali podjetja zahtevajo, da predloži dodatne informacije ali sprejme dodatne ukrepe.

7.   Kadar so informacije zaupne v skladu z Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (24), zadevni upravljavci ali podjetja v poročilu navedejo vrsto informacij, ki se zadržijo, in razloge za to.

8.   Pristojni organi dajo poročila iz tega člena na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4), in sicer v treh mesecih po tem, ko jih predložijo ustrezni upravljavci ali podjetja.

1.   Upravljavci do 5. maja 2025 za obstoječe lokacije in v šestih mesecih od datuma začetka obratovanja za nove lokacije pristojnim organom predložijo program za namene odkrivanja in odpravljanja uhajanja (v nadaljnjem besedilu: program LDAR).

Program LDAR vključuje podroben opis raziskav LDAR in dejavnosti, vključno s specifičnimi časovnimi okviri, ki jih je treba izvesti v skladu s tem členom, deloma 1 in 2 Priloge I ter ustreznimi standardi in tehničnimi predpisi, kot je ustrezno, določenimi na podlagi člena 32. Če se program LDAR kakor koli spremeni, upravljavci pristojnim organom čim prej predložijo posodobljen program LDAR.

Upravljavci do datuma začetka uporabe standardov ali tehničnih predpisov, določenih v skladu s členom 32, upoštevajo najnovejše industrijske prakse in najboljše tehnologije, ki so dostopne na trgu, za raziskave LDAR. Upravljavci pristojnim organom in preveriteljem zagotovijo informacije o standardih, vključno z mednarodnimi standardi, ali uporabljenih metodologijah.

Pristojni organi lahko od upravljavca zahtevajo, da program LDAR spremeni ob upoštevanju zahtev iz te uredbe.

2.   Upravljavci v skladu s programom LDAR od 4. avgusta 2024 čim prej začnejo prvo raziskavo LDAR druge vrste glede vseh sestavnih delov, za katere so odgovorni.

Upravljavci v vsakem primeru izvedejo prvo raziskavo LDAR druge vrste do 5. avgusta 2025 za obstoječe lokacije. Brez poseganja v pogostost iz dela 1 Priloge I lahko upravljavci raziskave LDAR druge vrste, izvedene med 3. avgustom 2022 in 4. avgustom 2024, štejejo za prvo raziskavo LDAR druge vrste.

Upravljavci v devetih mesecih od datuma začetka obratovanja novih lokacij v skladu s programom LDAR izvedejo prvo raziskavo LDAR druge vrste glede vseh vseh sestavnih delov, za katere so odgovorni.

Upravljavci po izvedbi prve raziskave LDAR druge vrste izvajajo raziskave LDAR prve in druge vrste z naslednjo pogostostjo:

3.   Brez poseganja v obveznost izvajanja raziskav LDAR druge vrste v skladu s tem členom se lahko upravljavci, kadar se zahteva raziskava LDAR prve vrste, odločijo, da bodo namesto raziskave LDAR prve vrste izvedli raziskavo LDAR druge vrste.

4.   Upravljavci lahko v okviru raziskav LDAR uporabljajo napredne tehnologije za odkrivanje, če:

5.   Z odstopanjem od četrtega pododstavka odstavka 2 tega člena, kadar upravljavci, ki proizvajajo ali predelujejo nafto ali zemeljski plin, na podlagi meritev v predhodnih petih letih, ki jih sporočijo upravljavci in jih je ocenil preveritelj v skladu s členom 12, dokažejo, da do uhajanja prihaja pri manj kot 1 % njihovih sestavnih delov in podkomponent na vsaki lokaciji in da skupne emisije metana, povezane s temi uhajanji, predstavljajo manj kot 0,08 % skupne količine plina ali 0,015 % skupne mase predelane ali pridobljene nafte, se lahko za sestavne dele na lokacijah, pri katerih ni bilo ugotovljeno uhajanje, raziskave LDAR izvajajo z drugačno pogostostjo, če to odobrijo pristojni organi in če:

Če po raziskavah LDAR, izvedenih v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, do uhajanja prihaja pri 1 % ali več vseh sestavnih delov in podkomponent na vsaki lokaciji ali če skupne emisije metana, povezane s temi uhajanji, predstavljajo več kot 0,08 % skupne količine plina ali 0,015 % skupne mase predelane ali pridobljene surove nafte, za zadevnega upravljavca/ na tej lokaciji veljajo obveznosti iz odstavka 2.

Pristojni organ Komisijo uradno obvesti o odstopanjih, odobrenih na podlagi tega odstavka, in izvede izredne inšpekcijske preglede iz člena 6(4).

6.   Raziskave LDAR se izvedejo z napravami za odkrivanje, s katerimi se lahko ugotovijo uhajanja za vsako vrsto sestavnega dela na naslednji način:

7.   Komisija do 5. avgusta 2025 z izvedbenimi akti določi:

Navedene najnižje meje zaznavanja, tehnike in pragovi odkrivanja temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah in najboljših razpoložljivih tehnikah odkrivanja, pri čemer se upoštevajo različne vrste sestavnih delov in raziskav LDAR. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3).

Do sprejetja navedenega izvedbenega akta upravljavci za izpolnitev zahtev iz odstavka 8 uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije in najboljše razpoložljive tehnike odkrivanja v skladu s specifikacijami proizvajalca glede delovanja in vzdrževanja.

8.   Upravljavci popravijo ali zamenjajo vse sestavne dele, za katere se z uporabo naprav za odkrivanje v skladu s specifikacijami proizvajalca glede delovanja in vzdrževanja ugotovi, da pri standardni temperaturi in tlaku oddajajo metan na naslednjih ravneh ali nad njimi:

9.   Popravilo ali zamenjava sestavnih delov iz odstavka 8 se izvede takoj po odkritju uhajanja. Če popravila ni mogoče izvesti takoj po odkritju uhajanja, se ga z odstopanjem od prvega pododstavka poskusi izvesti čim prej in najpozneje pet dni po odkritju, dokončano pa mora biti v 30 dneh po odkritju.

Kadar upravljavec lahko dokaže, da popravilo ali zamenjava ne bosta uspešna ali mogoča v petih dneh za prvi poskus ali če upravljavec predvideva, da popravila ne bo mogoče dokončati v 30 dneh zaradi varnostnih, upravnih ali tehničnih dejavnikov, upravljavec/ najpozneje 12 dni od datuma odkritja uhajanja uradno obvesti pristojne organe in jim predloži dokaze o tem, skupaj s časovnimi razporedi odpravljanja in spremljanja, ki vsebujejo vsaj elemente iz Priloge II.

Ti časovni razporedi odpravljanja in spremljanja vključujejo vse potrebne dokaze, ki upravičujejo morebitne zamude. Z njimi se zagotovi, da so vplivi na okolje čim manjši, pri čemer se upoštevajo ustrezni varnostni, upravni in tehnični dejavniki. Pristojni organi lahko od upravljavca zahtevajo, da časovne razporede odpravljanja in spremljanja spremeni ob upoštevanju zahtev iz te uredbe. Popravilo ali zamenjava se v vsakem primeru izvede čim prej.

Upravljavci dajo prednost popravilu večjih uhajanj.

Pri popravilih ali zamenjavah iz tega odstavka se uporabijo najboljše tehnologije, ki so na voljo na trgu in ki zagotavljajo dolgoročno zaščito pred prihodnjimi uhajanji.

Varnostni, upravni in tehnični dejavniki iz tega odstavka so omejeni na:

10.   Kadar se uporablja eden ali več pogojev iz odstavka 9, šesti pododstavek, točke (a) do (e), in je pred popravilom ali zamenjavo potrebna ustavitev, upravljavci v 24 urah po odkritju čim bolj zmanjšajo uhajanje in ga odpravijo do konca naslednje načrtovane ustavitve ali v enem letu, kar koli nastopi prej, razen če bi ob izvedbi zgodnejšega popravila lahko utemeljeno pričakovali, da bi količina metana, izpuščenega med postopkom popravila, zelo verjetno bistveno presegla količino metana, ki bi ušla, če popravila ne bi izvedli, ali če bi se ob izvedbi zgodnejšega popravila lahko utemeljeno pričakovale težave v zvezi z zanesljivostjo oskrbe v majhnih povezanih sistemih, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2019/944.

Upravljavec pristojnim organom brez odlašanja predloži vse dokaze, ki so potrebni za utemeljitev njegove odločitve o odložitvi popravila.

Odločitev o odložitvi popravila zaradi varnostnih, upravnih in tehničnih dejavnikov morajo odobriti pristojni organi in se vključi v časovne razporede odpravljanja in spremljanja. Pristojni organi lahko od zadevnega upravljavca zahtevajo, da časovne razporede odpravljanja in spremljanja spremeni ob upoštevanju zahtev iz te uredbe.

11.   Upravljavci brez odlašanja vzpostavijo, posodabljajo in dajo pristojnim organom v celoti na voljo evidenco vseh odločitev o odložitvi popravila na podlagi tega člena, vključno z vsemi dokazi, ki so potrebni za utemeljitev vsake odločitve, ter ustreznimi časovnimi razporedi odpravljanja in spremljanja.

12.   Ne glede na odstavek 2 upravljavci pregledajo sestavne dele, v zvezi s katerimi je bilo:

Kadar se ugotovi večje varnostno tveganje ali večje tveganje izgube metana, lahko pristojni organi priporočijo, da se raziskave LDAR za zadevne sestavne dele izvajajo pogosteje.

13.   Brez poseganja v obveznosti poročanja na podlagi odstavka 14 upravljavci evidentirajo vsa ugotovljena uhajanja, ne glede na njihovo velikost, in jih redno raziskujejo ter zagotovijo njihovo odpravo v skladu z odstavkom 9.

upravljavci evidenco hranijo vsaj deset let in te informacije na zahtevo predložijo pristojnim organom.

14.   Upravljavci vsako leto pristojnim organom države članice, v kateri so locirani zadevni obrati, predložijo vse časovne razporede odpravljanja in spremljanja ter poročilo s povzetkom rezultatov vseh raziskav LDAR, opravljenih v preteklem letu.

Pristojni organi lahko od upravljavcev zahtevajo, da ob upoštevanju zahtev iz te uredbe spremenijo poročilo ali časovne razporede odpravljanja in spremljanja.

15.   Upravljavci lahko prenesejo katero koli nalogo iz tega člena. Prenesene naloge ne vplivajo na odgovornost upravljavca in ne vplivajo na učinkovitost nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.

16.   Države članice zagotovijo, da so ponudnikom storitev raziskav LDAR in upravljavcem v zvezi z raziskavami LDAR na voljo sistemi certificiranja, akreditacije ali enakovredni sistemi kvalifikacij, vključno z ustreznimi programi usposabljanja.

17.   Brez poseganja v direktivi 2008/56/ES (26) in 2013/30/EU (27) Evropskega parlamenta in Sveta se lahko pristojni organi odločijo, da naftne in plinske sestavne dele na morju, ki se nahajajo na njihovem ozemlju v globini vode, večji od 700 metrov, izvzamejo iz zahtev iz tega člena, če lahko zadevni upravljavec predloži trdne dokaze, da bo vpliv morebitnih emisij metana iz teh sestavnih delov na podnebje zelo verjetno zanemarljiv.

1.   Izpuščanje je prepovedano, razen v okoliščinah, predvidenih v tem členu. Rutinski sežig na bakli je prepovedan.

2.   Izpuščanje ali sežig na bakli sta dovoljena samo v nujnem primeru ali v primeru motnje v obratovanju.

3.   Ne glede na odstavek 2 sta izpuščanje ali sežig na bakli dovoljena, kadar je to neizogibno in nujno potrebno ter ob upoštevanju obveznosti poročanja iz člena 16.

Izpuščanje in sežig na bakli se štejeta za neizogibna in nujno potrebna v naslednjih posebnih okoliščinah, v katerih izpuščanja oziroma sežiga na bakli ni mogoče povsem odpraviti ali sta potrebna zaradi varnosti:

4.   Kadar je izpuščanje dovoljeno na podlagi odstavkov 2 in 3, upravljavci izpuščajo le, kadar sežig na bakli ni tehnično izvedljiv zaradi pomanjkanja vnetljivosti ali nezmožnosti vzdrževanja plamena, kadar bi lahko ogrozil varnost dejavnosti ali osebja ali kadar bi bil njegov okoljski vpliv v smislu emisij bolj negativen. V takem primeru upravljavci v okviru obveznosti poročanja iz člena 16 o tem uradno obvestijo pristojne organe in jim dokažejo, da je namesto sežiga na bakli treba uporabiti izpuščanje.

5.   Oprema, ki izpušča, se nadomesti z alternativami, ki ne oddajajo emisij, kadar so te komercialno dostopne in če izpolnjujejo standarde ali tehnične predpise za sestavne dele, zasnovane za izpuščanje, določene na podlagi člena 32.

6.   Poleg pogojev iz odstavkov 2 in 3 se sežig na bakli dovoli samo v primeru, kadar ponovni vbrizg, uporaba na lokaciji, skladiščenje za poznejšo uporabo ali odprema metana na trg niso izvedljivi iz razlogov, ki niso ekonomski. V takem primeru upravljavci v okviru obveznosti poročanja iz člena 16 pristojnim organom dokažejo potrebo po uporabi sežiga na bakli namesto ponovnega vbrizga, uporabe na lokaciji, skladiščenja za poznejšo uporabo ali odpreme metana na trg.

7.   Kadar se lokacija v celoti zgradi, zamenja ali obnovi, upravljavci namestijo in uporabljajo samo pnevmatske naprave, kompresorje, rezervoarje za shranjevanje pri atmosferskem tlaku, naprave za vzorčenje in merilne naprave ter tesnila za suhi plin, ki imajo ničelne emisije in so komercialno dostopni. Kadar se del lokacije zamenja ali obnovi, upravljavci za ta del namestijo in uporabljajo samo pnevmatske naprave, kompresorje, rezervoarje za shranjevanje pri atmosferskem tlaku, naprave za vzorčenje in merilne naprave ter tesnila za suhi plin, ki so komercialno dostopni.

8.   Upravljavci brez odlašanja upoštevajo ta člen, v vsakem primeru pa najpozneje 5. februarja 2026 za obstoječe lokacije in najpozneje 12 mesecev od datuma začetka obratovanja za nove lokacije. Kadar upravljavci ne morejo upoštevati tega člena zaradi izjemne zamude, ki je posledica tega, da je treba od ustreznih organov pridobiti dovoljenje ali drugo upravno dovoljenje, ali posledica nerazpoložljivosti opreme za izpuščanje ali sežig na bakli, pristojnim organom predložijo podroben časovni razpored izvajanja. Ta časovni razpored vključuje zadostne dokaze o izpolnjevanju pogojev iz tega odstavka. Pristojni organi lahko zahtevajo spremembe tega časovnega razporeda.

1.   Upravljavci pristojne organe uradno obvestijo o dogodkih izpuščanja in dogodkih sežiga na bakli:

Uradno obvestilo iz prvega pododstavka se pošlje brez odlašanja po dogodku in najpozneje 48 ur od začetka dogodka ali od trenutka, ko je upravljavec zanj izvedel, v skladu z elementi iz Priloge III.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se o nadzorovanem sežigu na bakli, ki se pojavi med ustavitvami, poroča v letnih poročilih.

2.   Upravljavci pristojnim organom predložijo letna poročila o vseh dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli iz odstavka 1 tega člena in člena 15 v skladu z elementi iz Priloge III ter kot del ustreznega poročila iz člena 12.

1.   Kadar se lokacija v celoti ali delno zgradi, zamenja ali obnovi ali če se namestijo novi sežigalni stolpi ali druge naprave za zgorevanje, upravljavci namestijo samo sežigalne stolpe ali naprave za zgorevanje z avtomatskim vžigalnikom ali neprekinjenim pilotnim gorilnikom, pri katerih je raven vgrajene učinkovitosti uničenja in odstranitve najmanj 99-odstotna.

2.   Upravljavci zagotovijo, da so vsi sežigalni stolpi ali druge naprave za zgorevanje skladne z zahtevami iz odstavka 1 do 5. februarja 2026.

3.   Upravljavci vsakih 15 dni pregledajo sežigalne stolpe ali druge naprave za zgorevanje v skladu s Prilogo IV, razen v primerih, ko se ne uporabljajo redno. Kadar se sežigalni stolpi ali druge naprave za zgorevanje ne uporabljajo redno, jih upravljavci pregledajo pred vsako uporabo.

Upravljavci lahko namesto rednih inšpekcijskih pregledov, če to odobrijo pristojni organi, uporabljajo sisteme za spremljanje na daljavo ali avtomatizirane sisteme spremljanja, kot je določeno v skladu s točkama 1 in 2 Priloge IV.

Kadar se ugotovijo nepravilnosti, upravljavci raziščejo njihov vzrok in jih odpravijo v šestih urah, v primeru hudih vremenskih pojavov ali drugih izrednih razmer pa v šestih urah po tem, ko se razmere normalizirajo.

4.   Kadar se uporabljajo avtomatski vžigalniki ali neprekinjeni pilotni gorilniki, upravljavci za stalno spremljanje glavnega plamena ali vžigalnega plamena uporabljajo opremo za nadzor plamena, da do izpusta ne bi prišlo zaradi ugasnitve plamena.

1.   Države članice do 5. avgusta 2025 pripravijo in javno objavijo evidenco vseh neaktivnih vrtin, začasno zamašenih vrtin ter trajno zamašenih in opuščenih vrtin na svojem ozemlju ali pod svojo jurisdikcijo, ki so evidentirane ali za katere so na voljo informacije ali dokazi o lokaciji ali za katere je mogoče lokacijo ugotoviti z vsemi razumnimi prizadevanji. Navedena evidenca vsebuje vsaj elemente iz dela 1 Priloge V.

Države članice vodijo in posodabljajo to evidenco, vključno z vsemi razumnimi prizadevanji za lociranje in dokumentiranje vseh identificiranih neaktivnih vrtin, začasno zamašenih vrtin ter trajno zamašenih in opuščenih vrtin, ki se nahajajo na njihovem ozemlju ali so pod njihovo jurisdikcijo, na podlagi zanesljive ocene, pri kateri se upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in najboljše razpoložljive tehnike.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice, ki Komisiji priglasijo dokaze o obstoju skupno 40 000 ali več evidentiranih neaktivnih vrtin, začasno zamašenih vrtin ter trajno zamašenih in opuščenih vrtin na svojem ozemlju ali pod svojo jurisdikcijo, sprejmejo načrt za dopolnitev evidence iz odstavka 1 in količinsko opredelitev emisij metana ali dokaz, da v povezavi z zadevnimi vrtinami ni emisij metana, kot je ustrezno, vključno vsaj z elementi iz dela 1 Priloge V, ter ga javno objavijo, če:

Ta načrt morajo odobriti pristojni organi.

3.   Brez poseganja v odstavek 4 se poročila, ki vsebujejo informacije o količinski opredelitvi emisij metana ter – kadar oprema za nadzor tlaka obstaja – informacije o nadzoru tlaka iz vseh neaktivnih vrtin ter začasno zamašenih vrtin, predložijo pristojnim organom do 5. maja 2026 in nato vsako leto do 31. maja.

Ta poročila vključujejo količinsko opredelitev emisij metana v zrak in vodo ter informacije o nadzoru tlaka, kadar je ustrezno, z uporabo standardov ali tehničnih predpisov, določenih na podlagi člena 32. Upravljavci in države članice, kot je ustrezno, do datuma začetka uporabe navedenih standardov ali tehničnih predpisov spremljajo najnovejše industrijske prakse ter za merjenje in količinsko opredelitev emisij metana uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije.

Kadar upravljavci ali države članice poročajo o emisijah metana v okviru mednarodnih ali regionalnih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija ali zadevna država članica, se lahko v poročila iz tega odstavka vključijo informacije, o katerih se poroča v okviru teh sporazumov.

Poročila o neaktivnih vrtinah in začasno zamašenih vrtinah v državah članicah s skupno 40 000 ali več neaktivnimi vrtinami in začasno ter trajno zamašenimi in opuščenimi vrtinami se predložijo do 12 mesecev od vključitve posamezne vrtine v evidenco in nato vsako leto do 31. maja.

4.   Kadar pristojni organi prejmejo količinsko opredelitev emisij metana in – kadar oprema za nadzor tlaka obstaja – podatke o nadzoru tlaka, ki dokazujejo, da v zadnjih petih letih ni bilo emisij metana iz začasno zamašene vrtine na kopnem, se odstavek 3 za to vrtino preneha uporabljati.

Kadar pristojni organi prejmejo količinsko opredelitev emisij metana in – kadar oprema za nadzor tlaka obstaja – podatke o nadzoru tlaka, ki dokazujejo, da v zadnjih treh letih ni bilo emisij metana iz neaktivne vrtine na morju ali začasno zamašene vrtine na morju, se odstavek 3 za to vrtino preneha uporabljati.

5.   Kadar pristojni organi dobijo zanesljive dokaze o znatnih količinah emisij metana v neaktivni vrtini ali začasno zamašeni vrtini na morju po obdobju navedenem vi odstavku 4, ali v trajno zamašeni in opuščeni vrtini in kadar je te dokaze potrdila neodvisna tretja stran, pristojni organi odločijo, da se za zadevno vrtino uporabijo obveznosti iz tega člena v zvezi z začasno zamašenimi vrtinami.

6.   Kadar se odkrijejo emisije metana v neaktivnih vrtinah, začasno zamašenih vrtinah ali trajno zamašenih in opuščenih vrtinah, države članice ali stran, odgovorna na podlagi odstavka 8, sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so jim na voljo za sanacijo, rekultivacijo in trajno zamašitev zadevne vrtine, kot je ustrezno, kadar je to tehnično izvedljivo in ob upoštevanju vpliva potrebnih del za s tem povezano zmanjšanje emisij metana na okolje.

7.   Preden se poročila iz odstavka 3 tega člena predložijo pristojnim organom, jih oceni preveritelj, pri čemer poročila vsebujejo izjavo o preverjanju, izdano v skladu s členom 8.

8.   Države članice zagotovijo, da upravljavci izpolnjujejo obveznosti iz odstavkov 3 do 7 in odstavka 9. Kadar upravljavec, lastnik, koncesionar ali stran, ki je kako drugače odgovorna za vrtino v skladu z nacionalnim pravom, pristojnemu organu predloži ustrezne in zanesljive dokaze, da nima ustreznih finančnih sredstev za izpolnitev teh obveznosti, ali kadar odgovorne strani ni mogoče določiti, je za te obveznosti odgovorna država članica.

9.   Države članice ali stran, odgovorna na podlagi odstavka 8, do 5. avgusta 2026 pripravijo načrt za ublažitev, da bi se sanirale, rekultivirale in trajno zamašile neaktivne vrtine in začasno zamašene vrtine, ki vključuje vsaj elemente iz dela 2 Priloge V, ter ga izvedejo v 12 mesecih po predložitvi prvega poročila iz odstavka 3.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko država članica ali stran, odgovorna na podlagi odstavka 8, kadar dokažeta, da navedenega načrta za ublažitev iz varnostnih, upravnih ali tehničnih dejavnikov ni mogoče izvesti v navedenem roku, odložita njegovo izvajanje. Načrt za ublažitev vključuje vse potrebne dokaze, ki upravičujejo tako odločitev. V takih primerih se izvajanje izvede čim prej, pri čemer se zagotovi, da končni rok za izvedbo blažilnih ukrepov za vsako vrtino ni daljši od treh let od predložitve prvega poročila iz odstavka 3.

Pristojni organi lahko od odgovorne strani zahtevajo, da načrt za ublažitev spremeni ob upoštevanju zahtev iz te uredbe.

Države članice ali stran, odgovorna na podlagi odstavka 8, redno posodabljajo načrt za ublažitev v skladu z evidenco iz odstavka 1 in poročili iz odstavka 3 ter vsemi spremembami ali novimi informacijami, ki iz njih izhajajo, ter na podlagi zanesljive ocene, pri kateri se upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in najboljše razpoložljive tehnike.

V načrtih za ublažitev se uporabljajo evidence iz odstavka 1 in poročila iz odstavka 3, da se določijo prednostne dejavnosti, vključno s:

10.   Pristojni organi pregledajo poročila in načrte za ublažitev iz tega člena ter jih dajo na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4), in sicer v treh mesecih po tem, ko jih predložijo upravljavci ali ko načrte za ublažitev pripravi država članica.

11.   Brez poseganja v direktivi 2008/56/ES in 2013/30/EU se lahko pristojni organi odločijo, da naftne in plinske vrtine na morju v globini vode, večji od 700 metrov, izvzamejo iz zahtev iz odstavka 3 oziroma 9 tega člena, če je mogoče predložiti trdne dokaze, da bo vpliv morebitnih emisij metana iz teh vrtin na podnebje zelo verjetno zanemarljiv.

12.   Brez poseganja v direktivi 2008/56/ES in 2013/30/EU ter če to odobrijo pristojni organi, se lahko začasno zamašene vrtine ter trajno zamašene in opuščene vrtine na morju v globini vode med 200 in 700 metrov izvzamejo iz zahtev iz odstavka 3 oziroma 9 tega člena, kadar upravljavec lahko predloži dokaze, da bo vpliv morebitnih emisij metana iz navedenih vrtin na podnebje zelo verjetno zanemarljiv, pri čemer se sklicuje na presojo vplivov na okolje, izvedeno pred vrtanjem ali po nesrečah med dejavnostmi.

1.   Uvozniki do 5. maja 2025 in nato vsako leto do 31. maja pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, predložijo informacije iz Priloge IX. Kadar navedenih informacij ne zagotovijo ali jih ne zagotovijo v celoti, zadevnim pristojnim organom predložijo tehtno utemeljitev za tak neuspeh in določijo ukrepe, ki so jih sprejeli, da bi pridobili zadevne informacije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za spremembo te uredbe s spreminjanjem zahtevanih informacij, ki jih morajo zagotoviti uvozniki.

2.   Države članice do 5. avgusta 2025 in nato vsako leto do 31. avgusta Komisiji predložijo informacije, ki jih zagotovijo uvozniki.

Komisija da te informacije na voljo v skladu s členom 30.

1.   Uvozniki od 1. januarja 2027 pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, dokažejo, da pogodbe, sklenjene ali podaljšane na dan 4. avgusta 2024 ali pozneje, za dobavo surove nafte, zemeljskega plina ali premoga, proizvedenih zunaj Unije, zajemajo le surovo nafto, zemeljski plin ali premog, za katere veljajo ukrepi za spremljanje, poročanje in preverjanje, ki se uporabljajo pri proizvajalcu in so enakovredni ukrepom iz te uredbe, ter jim v skladu s členom 27(1) o tem poročajo.

2.   Za pogodbe, sklenjene pred 4. avgustom 2024, za dobavo surove nafte, zemeljskega plina ali premoga, proizvedenih zunaj Unije, si uvozniki po najboljših močeh prizadevajo zahtevati, da za surovo nafto, zemeljski plin ali premog veljajo ukrepi za spremljanje, poročanje in preverjanje, ki se uporabljajo pri proizvajalcu in so enakovredni ukrepom iz te uredbe. Ta prizadevanja lahko vključujejo spremembo zadevnih pogodb.

Uvozniki od 1. januarja 2027 vsako leto pristojne organe države članice, v kateri imajo sedež, obvestijo o rezultatih teh prizadevanj v okviru informacij, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 27(1), in v primeru neuspeha teh prizadevanj, tem pristojnim organom predložijo tehtno utemeljitev za tak neuspeh ter določijo ukrepe, ki so jih sprejeli kot del teh prizadevanj.

3.   Komisija izda priporočila, ki vsebujejo neobvezne vzorčne klavzule v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti za namene odstavkov 1 in 2, da jih uvozniki, ki dajejo surovo nafto, zemeljski plin in premog na trg Unije, lahko uporabijo v postopku spreminjanja ali podaljševanja obstoječih pogodb ali podpisovanja novih pogodb o dobavi surove nafte, zemeljskega plina in premoga.

4.   Pristojni organi držav članic v skladu s pravom Unije varujejo zaupnost informacij, ki jih prejmejo od uvoznikov na podlagi tega člena. Pristojni organi te informacije predložijo Komisiji, ki v skladu s pravom Unije varuje zaupnost teh informacij.

5.   Za namene tega člena se ukrepi za spremljanje, poročanje in preverjanje štejejo za enakovredne ukrepom iz te uredbe v naslednjih primerih:

6.   Za namene odstavka 5, točka (b), Komisija z izvedbenim aktom določi postopek in zahteve glede dokazov, ki jih mora predložiti tretja država za ugotavljanje enakovrednosti. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3).

Postopek ugotavljanja enakovrednosti se lahko začne na zahtevo tretje države ali Komisije.

Komisija dejavno sodeluje z vsemi tretjimi državami, ki izvažajo surovo nafto, zemeljski plin ali premog na trg Unije, da bi pridobila njihovo soglasje za začetek takega postopka, pri čemer upošteva količino, uvoženo iz zadevnih tretjih držav, in njihov potencial za zmanjšanje emisij metana.

Komisija z izvedbenimi akti za vsako zadevno tretjo državo potrdi enakovrednost samo, kadar tretja država izpolnjuje vse pogoje iz odstavka 5, točka (b), tega člena in so predloženi vsi zahtevani dokazi. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3) te uredbe. Komisija se vzdrži sprejetja takih izvedbenih aktov, kadar bi se z njihovim sprejetjem izognili omejevalnim ukrepom glede uvoza surove nafte, zemeljskega plina ali premoga, sprejetim na podlagi člena 215 PDEU.

Komisija lahko z izvedbenim aktom kadar koli prekliče enakovrednost, kadar tretja država v obdobju najmanj 12 mesecev pravno ali dejansko ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 5, točka (b), tega člena. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(3). Komisija pred sprejetjem zadevnega izvedbenega akta uradno obvesti tretjo državo o svojih pomislekih in ji da možnost, da izrazi svoja stališča.

Komisija pri pripravi izvedbenih aktov iz tega odstavka obvesti koordinacijsko skupino za nafto in naftne derivate, ustanovljeno z Direktivo Sveta 2009/119/ES (28), koordinacijsko skupino za plin, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta (29), in usklajevalno skupino za električno energijo, ki jo je ustanovila Komisija, ter druge ustrezne deležnike. Ti izvedbeni akti ne začnejo veljati prej kot 30 koledarskih dni po datumu njihovega sprejetja.

7.   Uvozniki so izvzeti iz obveznosti poročanja iz odstavkov 1 in 2, kadar uvažajo surovo nafto, zemeljski plin ali premog iz tretje države, za katero je bila ugotovljena enakovrednost v skladu z odstavkom 6.

8.   Komisija od 4. avgusta 2024 po potrebi in ob upoštevanju veljavnih postopkov predlaga in si prizadeva, da bi Unija vstopila v okvire sodelovanja s tretjimi državami, iz katerih Unija uvaža surovo nafto, zemeljski plin ali premog, da bi jih podprla pri vzpostavitvi sistema spremljanja, poročanja in preverjanja, enakovrednega sistemu, vzpostavljenemu s to uredbo. Komisija sklenitve takih okvirov sodelovanja ne priporoči, kadar bi se z njimi izognili omejevalnim ukrepom glede uvoza surove nafte, zemeljskega plina ali premoga, sprejetim na podlagi člena 215 PDEU.

1.   Proizvajalci in na podlagi člena 27(1) uvozniki Unije do 5. avgusta 2028 in nato vsako leto za dobavne pogodbe, sklenjene ali podaljšane 4. avgusta 2024 ali pozneje, pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, poročajo o intenzivnosti metana pri proizvodnji surove nafte, zemeljskega plina in premoga, ki so jih dali na trg Unije, izračunani z uporabo metodologije, določene na podlagi odstavka 4 tega člena.

Za pogodbe o dobavi, sklenjene pred 4. avgustom 2024, si proizvajalci in na podlagi člena 27(1) uvozniki Unije po najboljših močeh prizadevajo, da pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, poročajo o intenzivnosti metana pri proizvodnji surove nafte, zemeljskega plina in premoga, ki so jih dali na trg Unije, izračunani v skladu z metodologijo, določeno na podlagi odstavka 4 tega člena. Proizvajalci in uvozniki Unije, ki dajejo na trg Unije surovo nafto, zemeljski plin ali premog, od 5. avgusta 2028 pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, vsako leto poročajo o rezultatih teh prizadevanj.

2.   Proizvajalci in uvozniki Unije, ki dajejo na trg Unije surovo nafto, zemeljski plin in premog na podlagi pogodb o dobavi, sklenjenih ali obnovljenih po 5. avgustu 2030 in nato vsako leto, pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, do 5. avgusta 2030 dokažejo, da je intenzivnost metana pri proizvodnji surove nafte, zemeljskega plina in premoga, ki so jih dali na trg Unije, izračunana v skladu z metodologijo, določeno na podlagi odstavka 4, nižja od najvišjih vrednosti intenzivnosti metana, določenih v skladu z odstavkom 6 za spodbujanje zmanjšanja svetovnih emisij metana za navedene proizvode.

3.   Pristojni organi držav članic v skladu s pravom Unije varujejo zaupnost informacij, ki jih prejmejo od proizvajalcev in uvoznikov Unije na podlagi tega člena. Pristojni organi te informacije predložijo Komisiji, ki v skladu s pravom Unije varuje zaupnost teh informacij.

4.   Komisija do 5. avgusta 2027 sprejme delegirani akt v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije, s katero se na ravni proizvajalca izračuna intenzivnost metana pri proizvodnji surove nafte, zemeljskega plina in premoga, danih na trg Unije. Ta metodologija upošteva različne proizvodne procese in pogoje na zadevni lokaciji ter obstoječe mednarodne metodologije in dobro prakso za izračun intenzivnosti metana. Ta metodologija je nediskriminatorna ter temelji na preglednih in objektivnih merilih. Komisija pri pripravi teh delegiranih aktov obvesti koordinacijsko skupino za nafto in naftne derivate, koordinacijsko skupino za plin, usklajevalno skupino za električno energijo in druge ustrezne deležnike.

5.   Komisija do 5. avgusta 2029 oceni morebitni učinek različnih ravni najvišjih vrednosti intenzivnosti metana, povezanih s proizvodnjo surove nafte, zemeljskega plina in premoga, danih na trg Unije, na ravni proizvajalca, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. To poročilo vključuje oceno potencialnega zmanjšanja svetovnih emisij metana, njegovega učinka na zanesljivost oskrbe z energijo na ravni Unije in nacionalni ravni ter na konkurenčnost gospodarstva Unije ter morebitnih izkrivljanj na svetovnem in regionalnih trgih. To poročilo vključuje tudi oceno trga, kar zadeva intenzivnost metana pri sedanji in prihodnji oskrbi Unije do leta 2049 z dolgoročnimi pogodbami in promptnimi nakupi. V tej oceni se analizirajo razmere v vsaki državi članici, ob upoštevanju pogodbenih obveznosti, prevzetih pred 4. avgustom 2024, zmogljivosti energetske infrastrukture in morebitnih omejitev.

6.   Komisija na podlagi ocene iz odstavka 5 in objektivnih meril sprejme delegirane akte v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo najvišjih vrednosti intenzivnosti metana, povezanih s surovo nafto, zemeljskim plinom in premogom, danimi na trg Unije, na ravni proizvajalca. Ti delegirani akti so skladni z metodologijo za izračun intenzivnosti metana pri proizvodnji surove nafte, zemeljskega plina in premoga, danih na trg Unije, določeno v skladu s tem členom. V navedenih delegiranih aktih se določijo tudi različni razredi intenzivnosti metana za surovo nafto, zemeljski plin in premog. Navedene najvišje vrednosti intenzivnosti metana se določijo ločeno za surovo nafto, zemeljski plin in premog ter zajemajo najučinkovitejši razred oziroma najučinkovitejše razrede. Navedeni najvišje vrednosti intenzivnosti metana in razredi intenzivnosti metana upoštevajo različne vire, proizvodne procese in pogoje na zadevni lokaciji ter se določijo na ravneh, ki spodbujajo zmanjšanje svetovnih emisij metana iz surove nafte, zemeljskega plina in premoga, danih na trg Unije, hkrati pa ohranjajo zanesljivost oskrbe z energijo na ravni Unije in nacionalni ravni, zagotavljajo uravnoteženo porazdelitev količin surove nafte, zemeljskega plina in premoga, danih na trg Unije, in nediskriminatorno obravnavo ter varujejo konkurenčnost gospodarstva Unije.

1.   Komisija do 5. februarja 2026 vzpostavi in vzdržuje podatkovno zbirko za preglednost nad metanom, ki vsebuje zadevne informacije o državah članicah in podjetjih v tretjih državah, uvoznikih in količinah surove nafte, zemeljskega plina in premoga, danih na trg Unije, zlasti informacije, ki so ji bile predložene na podlagi člena 12(8), člena 18(10), člena 20(7), člena 23(2), člena 25(8), člena 27(2), člena 28(4) in člena 29(3).

2.   Poleg informacij iz odstavka 1 podatkovna zbirka vsebuje vsaj naslednje informacije:

Podatkovna zbirka za preglednost nad metanom služi kot informacijsko orodje, ki bo brezplačno javno dostopno.

V podatkovni zbirki za preglednost nad metanom je navedeno, kje so neodvisne tretje strani preverile kakovost in zanesljivost predloženih informacij.

3.   Komisija do 5. avgusta 2026 na podlagi informacij, ki so na voljo v podatkovni zbirki za preglednost nad metanom, objavi profile učinkovitosti za metan za države članice in proizvajalce ali uvoznike Unije, kot je ustrezno, ki dajejo surovo nafto, zemeljski plin ali premog na trg Unije, ter za tretje države, iz katerih Unija uvaža surovo nafto, zemeljski plin ali premog, in proizvajalce ali izvoznike tretjih držav, ki jih dobavljajo v Unijo.

4.   Profili učinkovitosti za metan, objavljeni v skladu z odstavkom 3, se posodabljajo vsako leto in vsebujejo vsaj in po potrebi:

5.   Profili učinkovitosti za metan, objavljeni v skladu z odstavkom 3, so brezplačno javno dostopni na spletu.

6.   Ta člen se uporablja brez poseganja v Direktivo (EU) 2016/943.

1.   Komisija do 5. avgusta 2026 vzpostavi globalno orodje za spremljanje metana, ki temelji na satelitskih podatkih in prispevkih več certificiranih ponudnikov podatkov in storitev, vključno s komponento Copernicus v okviru Vesoljskega programa Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696. V ta namen lahko Komisija uporabi obstoječa mednarodna orodja ali okvire, kadar so na voljo.

Globalno orodje za spremljanje metana se da na voljo javnosti in zagotavlja redne posodobljene informacije vsaj o pojavu, obsegu in lokaciji virov energije z velikimi emisijami metana, ki temeljijo na informacijah o virih energije z velikimi emisijami metana v Uniji in zunaj nje.

2.   Komisija do 5. februarja 2026 vzpostavi mehanizem za hitro odzivanje, namenjen obravnavi dogodkov, ki povzročajo izredno velike emisije.

Komisija o vsakem odkritem dogodku, ki povzroča izredno velike emisije, nemudoma uradno obvesti državo članico ali tretjo državo, kot je ustrezno, pod jurisdikcijo katere se je dogodek zgodil. Kadar je to izvedljivo, Komisija uradno obvesti tudi proizvajalca, povezanega z virom ali sklopom povezanih virov, ki oddajajo emisije metana. To uradno obvestilo vključuje zahtevo, da se nemudoma zagotovijo dodatne informacije o dogodku, ki povzroča izredno velike emisije, in popravnih ukrepih, ki so bili ali bodo sprejeti za ublažitev učinka ali zaustavitev dogodka, vključno s časovnim okvirom, v katerem naj bi se ti ukrepi izvedli. Komisija naveže vse potrebne stike, da pridobi in preveri informacije, prejete v zvezi z dogodkom, po potrebi tudi v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi organizacijami. V ta namen lahko Komisija uporabi obstoječa mednarodna orodja ali okvire, kadar so na voljo.

3.   Komisija v imenu Unije predlaga vzpostavitev dvostranskih dialogov s tretjimi državami, iz katerih Unija uvaža surovo nafto, zemeljski plin ali premog, da se vzpostavi okvir za izmenjavo informacij ter sistem zgodnjega odkrivanja in opozarjanja, za namene odkrivanja dogodkov, ki povzročajo izredno velike emisije, in medsebojnega opozarjanja o takih dogodkih ter popravnih ukrepih, ki so bili ali bodo sprejeti za preprečitev ali ustavitev takih dogodkov. Namen teh dialogov je tudi opredeliti načine za pospešitev zmanjšanja emisij metana v energetskem sektorju, po potrebi pa lahko služijo za izmenjavo najboljših praks in nasvetov za vzpostavitev ukrepov za spremljanje emisij, poročanje o njih, njihovo preverjanje in zmanjšanje, enakovrednih tistim iz te uredbe.

Komisija vzpostavitve dvostranskih dialogov s tretjimi državami ne predlaga, kadar bi se s tem izognili omejevalnim ukrepom glede uvoza surove nafte, zemeljskega plina in premoga, sprejetim na podlagi člena 215 PDEU.

4.   Komisija na podlagi spremljanja, ki se izvaja v okviru dialogov iz odstavkov 2 in 3, Evropski parlament in Svet obvešča o obvestilih o dogodkih, ki povzročajo izredno velike emisije, in izvajanju popravnih ukrepov v Uniji in tretjih državah, iz katerih Unija uvaža surovo nafto, zemeljski plin ali premog, ter o morebitnih učinkih na zanesljivost oskrbe z energijo na ravni Unije in nacionalni ravni.

5.   Ta člen se uporablja brez poseganja v Direktivo (EU) 2016/943.

1.   Komisija v skladu s členom 10(1) do (5) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde za:

Potem ko Komisija prejme osnutek standarda, ki ga je pripravila evropska organizacija za standardizacijo, oceni njegovo skladnost z ustrezno zahtevo za standardizacijo, to uredbo in drugim veljavnim pravom Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo obveznih standardov ali delov obveznih standardov iz tega odstavka.

2.   Kadar noben delegirani akt ni sprejet v skladu z odstavkom 1 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo obveznih tehničnih predpisov ali delov obveznih tehničnih predpisov za:

Komisija lahko te delegirane akte sprejme le, kadar je zahtevo za standardizacijo izdala eni ali več evropskim organizacijam za standardizacijo in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja.

Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter vključujejo vsaj:

Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do 5. avgusta 2025 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.   Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in upravne ukrepe za kršitve člena 12, člena 14(14), člena 16(2), člena 20, člena 23(1), člena 27(1), člena 28(1) in (2) ter člena 29(1) in (2), pod pogojem, da ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe z energijo:

V primeru pravnih oseb znesek upravnih glob iz točke (e) ne presega 20 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. V primeru fizičnih oseb znesek teh glob ne presega 20 % letnega prihodka v predhodnem koledarskem letu.

3.   Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, lahko globe naložijo pristojna nacionalna sodišča na zahtevo pristojnih organov. Te globe so učinkovite in imajo enak učinek kot upravne globe, ki jih naložijo upravni organi.

4.   Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil na podlagi tega člena tesno sodelujejo, da zagotovijo izvajanje svojih pooblastil ter da se upravne kazni in upravni ukrepi, ki jih naložijo, zasnujejo in uporabljajo na učinkovit in dosleden način po vsej Uniji.

5.   Kaznujejo se vsaj naslednje kršitve:

6.   Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 15(8), države članice preučijo možnost da se kazni upravljavcem zmanjša ali ne naloži za obdobje izvajanja, ki je po mnenju nacionalnih organov potrebno.

7.   Države članice pri izreku kazni po potrebi upoštevajo vsaj naslednja okvirna merila:

8.   Države članice vsako leto objavijo informacije o vrsti in obsegu kazni, naloženih na podlagi te uredbe, o kršitvah in upravljavcih, podjetjih, upravljavcih rudnikov ali uvoznikih, ki so jim bile naložene kazni.

Te informacije se po potrebi sporočijo v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2024/1203 Evropskega parlamenta in Sveta (30).

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 22(3), člena 27(1), člena 29(4) in (6) ter člena 32 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. avgusta 2024, prenos pooblastila pa se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 22(3), člena 27(1), člena 29(4) in (6) ter člena 32 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 22(3), člena 27(1), člena 29(4) in (6) ali člena 32, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za energetsko unijo, ustanovljen s členom 44 Uredbe (EU) 2018/1999. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija spremlja in pregleduje uporabo te uredbe ter do 1. januarja 2028 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.

2.   Prvo poročilo iz odstavka 1 vključuje zlasti pregled naslednjega:

Pri tem pregledu se upošteva ustrezna zakonodaja Unije na sorodnih področjih. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s poročilom po potrebi predloži zakonodajni predlog, pri čemer upošteva ustrezno zakonodajo Unije na sorodnih področjih.

3.   Za namene tega člena lahko Komisija od držav članic in pristojnih organov zahteva informacije ter upošteva zlasti informacije, ki jih države članice zagotovijo v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, njihovih posodobitvah ter nacionalnih energetskih in podnebnih poročilih o napredku na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999.