(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o dokončnih zaščitnih ukrepih) uvedla dokončni zaščitni ukrep za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrep), ki ga sestavljajo tarifne kvote za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki zajemajo 26 kategorij izdelkov iz jekla, določene na ravneh, s katerimi se ohranjajo tradicionalni trgovinski tokovi glede na posamezno kategorijo izdelka. 25-odstotna tarifna dajatev se uporablja le, če so količinsko opredeljeni pragi teh tarifnih kvot preseženi. Zaščitni ukrep je bil uveden za začetno obdobje treh let, tj. do 30. junija 2021.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa) sklenila, da je ukrep še vedno potreben za preprečevanje ali odpravo resne škode ter da se industrija Unije prilagaja. Sklenila je tudi, da je podaljšanje ukrepa v interesu Unije. V skladu s tem se je odločila, da zaščitni ukrep podaljša do 30. junija 2024.

(3)

Komisija se je v uvodni izjavi 161 uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih zavezala, da bo „redno ocenjevala razmere in preučila možnosti za pregled vsaj ob koncu vsakega leta od uvedbe ukrepov“. Tako je v letih 2019 (5), 2020 (6) in 2022 (7) izvedla tri preiskave v zvezi s pregledom delovanja. Junija 2023 (8) je v preiskavi v zvezi s pregledom ocenila tudi, ali je predčasna odprava ukrepa upravičena (9).

(4)

Komisija je 12. januarja 2024 prejela utemeljen zahtevek štirinajstih držav članic EU, naj v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba EU o zaščitnih ukrepih) ter členom 16 Uredbe (EU) 2015/755 preuči, ali bi bilo treba sedanji zaščitni ukrep podaljšati. Komisija je menila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze za začetek preiskave v zvezi s pregledom zaradi podaljšanja ukrepa.

(5)

V skladu s tem je 9. februarja 2024 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku (11) glede možnega podaljšanja zaščitnega ukrepa. Komisija je v področje uporabe obvestila vključila tudi zavezo, da bo ocenila, ali bi bila potrebna kakršna koli tehnična prilagoditev delovanja ukrepa, če bi sklenila, da bi bilo treba zaščitni ukrep podaljšati.

(6)

Da bi Komisija pravilno ocenila, ali je zaščitni ukrep še vedno potreben za preprečitev ali odpravo resne škode, ali se jeklarska industrija Unije prilagaja in ali je takšno podaljšanje v skladu s širšim interesom Unije, je s pomočjo vprašalnikov zbrala posebne podatke industrije Unije (12). Ti podatki so med drugim vključevali razvoj ključnih gospodarskih in finančnih kazalnikov za zadevni izdelek v obdobju 2021–2023 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) ter dokaze, da se industrija Unije prilagaja.

(7)

Komisija je želela pridobiti tudi stališča zainteresiranih strani glede morebitnega podaljšanja ukrepa in morebitnih potrebnih prilagoditvah delovanja ukrepa, zato je vzporedno izvajala dve različni preiskavi. V ta namen je z obvestilom o začetku povabila zainteresirane strani, naj sodelujejo v preiskavi, tako da pisno predložijo svoja stališča in dokaze, znane proizvajalce Unije zadevnega izdelka in njihova združenja pa je pozvala, naj izpolnijo vprašalnike o škodi. V zvezi s pregledom delovanja je zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča in predložijo specifične pisne dokaze o naslednjih vprašanjih:

(8)

Kar zadeva dolžno pravno postopanje, je preiskava v zvezi s pregledom zaradi podaljšanja ukrepa in pregledom delovanja ukrepa obsegala dvostopenjski pisni postopek, v okviru katerega so zainteresirane strani najprej predložile svoje pripombe, nato pa so lahko ovrgle stališča drugih strani. Komisija je v določenih rokih skupaj prejela več kot 65 stališč in protiargumentov zainteresiranih strani. Prejela je tudi več kot 100 posameznih izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(9)

Komisija je pri ocenjevanju, ali so pogoji za podaljšanje zaščitnega ukrepa izpolnjeni, najprej analizirala, ali sta izpolnjeni pravni zahtevi za podaljšanje zaščitnega ukrepa v skladu s pravili EU in STO, in sicer, ali je ukrep potreben za preprečitev resne škode (oddelek 3.2) in ali se industrija Unije prilagaja (oddelek 3.3). Nato je ocenila, ali bi bilo takšno podaljšanje v skladu s splošnim interesom Unije (oddelek 3.4). Nazadnje je v svoji oceni ustrezno upoštevala stališča in dokaze, prejete od zainteresiranih strani, pa tudi vse druge razpoložljive informacije v zvezi z zgornjimi elementi. V oddelku 4 je posebej obravnavala ustrezne trditve zainteresiranih strani v zvezi s podaljšanjem ukrepa.

(10)

Komisija je nato ocenila potrebo po nekaterih tehničnih prilagoditvah ukrepa. Pri tem je upoštevala področja, določena v obvestilu o začetku (glej uvodno izjavo (7)), vključila pa je tudi tehnično spremembo, s katero je v področje uporabe zaščitnega ukrepa vključen uvoz iz Mozambika.

(11)

V skladu s členom 7(1) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členom 19(2) osnovne uredbe EU o zaščitnih ukrepih se lahko obdobje uporabe zaščitnega ukrepa podaljša, če je zaščitni ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo resne škode (v nadaljnjem besedilu: preizkus potrebnosti) in če obstajajo dokazi, da se industrija prilagaja. Poleg tega člen 22 osnovne uredbe EU o zaščitnih ukrepih določa, da mora biti ukrep v interesu Unije.

(12)

Komisija je v zvezi s prvim pravnim merilom najprej na podlagi prejetih izpolnjenih vprašalnikov preučila gospodarski položaj industrije Unije (oddelek 3.2.1). Nato je ocenila več ključnih dejavnikov, da bi ugotovila, kako bi se uvoz verjetno razvijal in kako bi tak razvoj vplival na proizvajalce Unije, če zaščitnega ukrepa ne bi bilo (v nadaljnjem besedilu: analiza hipotetičnega scenarija; glej oddelek 3.2.2).

(13)

Da bi Komisija ocenila gospodarski položaj jeklarske industrije Unije, je znanim proizvajalcem jekla iz Unije poslala vprašalnike za zbiranje informacij o kazalnikih škode za zadevni izdelek v obravnavanem obdobju. Znana združenja industrije Unije (Evropsko jeklarsko združenje (EUROFER), Evropsko združenje proizvajalcev jeklenih cevi (ESTA) in Comité Européen de la Tréfilerie (CET)) je pozvala, naj vprašalnike razdelijo med svoje posamezne člane. Poleg tega je znane proizvajalce Unije prek sistema odprtih datotek (TRON) (13) obvestila o prošnji za izpolnitev vprašalnikov. Vprašalniki so bili na voljo tudi na spletišču Generalnega direktorata Evropske komisije za trgovino (14). V obvestilo o začetku so bila vključena tudi vsa ustrezna navodila v zvezi z vprašalniki.

(14)

Komisija je prejela več kot 100 posameznih izpolnjenih vprašalnikov članov treh znanih industrijskih združenj Unije in drugih proizvajalcev Unije, ki niso člani nobenega združenja. Poleg tega so navedena tri industrijska združenja združila podatke, ki so jih posamično predložili njihovi člani.

(15)

Komisija je združila podatke, ki jih je prejela neposredno od posameznih proizvajalcev Unije, in njihovo točnost preverila z naborom podatkov, ki so ga predložila združenja industrije Unije, z namenskimi preverjanji na daljavo. Nato je združila odgovore članov združenj z odgovori proizvajalcev, ki niso člani nobenega združenja, v enoten konsolidiran nabor podatkov, ki je bil podlaga za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(16)

Gibanje kazalnikov škode v obravnavanem obdobju je prikazano v preglednicah 1 do 4 spodaj:

(17)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje proizvajalcev Unije v primerjavi z letom 2021 postopoma zmanjševal, in sicer se je leta 2022 zmanjšal za 11 %, leta 2023 pa za 14 %. Proizvodna zmogljivost je v celotnem obravnavanem obdobju ostala stabilna, zato se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjševala in leta 2023 dosegla zelo nizko, tj. 67-odstotno, raven. Nazadnje so se zaloge v primerjavi z letom 2021 v letu 2022 zmanjšale za 5 %, v letu 2023 pa za 3 %.

(18)

Potrošnja na trgu Unije se je v primerjavi z letom 2021 v letu 2022 začela zmanjševati (–8 %), ta trend pa se je nadaljeval tudi v letu 2023 (–14 %). Razvoj obsega domače prodaje proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju sledil zelo podobnemu trendu (–8 % v letu 2022 in –13 % v letu 2023 v primerjavi z letom 2021). V obravnavanem obdobju je industrija Unije povečala svoj tržni delež za 0,9 odstotne točke.

(19)

Prodajna cena na enoto se je v primerjavi z letom 2021 v letu 2022 znižala za 35 %, v letu 2023 pa za 13 %. Denarni tok se je v primerjavi z letom 2021 v letu 2022 povečal za 113 %, v letu 2023 pa za 57 %. Donosnost vloženega kapitala se je v letu 2022 nekoliko zmanjšala, v letu 2023 pa dosegla negativno vrednost (–2,2 %).

(20)

Zaradi zvišanja cen in okrevanja po pandemiji COVID-19 je industrija Unije v letu 2021 postala dobičkonosna (9,4 %), pri čemer se je dobiček v letu 2022 še nekoliko povečal (10,3 %). V letu 2023 se je dobičkonosnost močno zmanjšala, saj je bil dobiček le 0,3-odstoten.

(21)

Zaposlenost je v celotnem obravnavanem obdobju ostala stabilna, pri čemer se je leta 2023 v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 1 %.

(22)

Iz kazalnikov škode je razvidno, da je industrija Unije leta 2021 dosegla zdrave ravni dobičkonosnosti, predvsem zaradi visokih cen in močnega okrevanja povpraševanja po pandemiji COVID-19. Vendar je od druge polovice leta 2022 začela kazati znake poslabšanja. Trend nekaterih pomembnih kazalnikov, kot so proizvodnja, prodaja in izkoriščenost zmogljivosti, je bil negativen (16), stroški energije pa so se znatno povečali (17). Poslabšanje večine gospodarskih kazalnikov je postalo še izrazitejše v letu 2023, ko so se cene znižale zaradi stroškov energije, ki so presegali prejšnje povprečne ravni, domača prodaja in proizvodnja na trgu Unije pa sta se močno zmanjšali. Izkoriščenost zmogljivosti je zato dosegla najnižjo raven v zadnjem desetletju, dobičkonosnost pa se je drastično zmanjšala (na raven praga dobička). Čeprav je industriji Unije leta 2023 na račun zmanjšanja dobičkonosnosti uspelo pridobiti skoraj eno odstotno točko tržnega deleža v primerjavi z letom 2021, bi bilo treba pri tem upoštevati vztrajno velik pritisk uvoza (18), saj je uvoz v obravnavanem obdobju dosegel večji tržni delež kot v prejšnjih obdobjih (19), kot bo pojasnjeno v oddelku 3.2.2 spodaj.

(23)

Komisija je na podlagi navedenih kazalnikov (preglednice 1 do 4) sklenila, da se je stanje industrije Unije med letoma 2021 in 2023 poslabšalo ter da je bila ta ob koncu obravnavanega obdobja v negotovem položaju.

(24)

Komisija je v skladu s pristopom iz prvotne preiskave (20) ocenila tudi razvoj kazalnikov škode po družinah izdelkov (21). Družine izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep za jeklo, so ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi.

(25)

V preglednicah 5 do 8 spodaj je prikazano gibanje kazalnikov škode glede na posamezne družine izdelkov:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

Preglednica 6

Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije

Preglednica 7

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost vloženega kapitala

Preglednica 8

Zaposlenost

(26)

Na podlagi zgornjih kazalnikov so bile z analizo po posameznih družinah izdelkov potrjene ugotovitve v zvezi z zadevnim izdelkom: gospodarski položaj industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno poslabšal in je trenutno v negotovem položaju. Celo pri družini izdelkov, ki je imela boljše rezultate glede dobičkonosnosti in razvoja tržnega deleža (cevi), so se v obravnavanem obdobju poslabšali drugi ključni kazalniki, kot so izkoriščenost zmogljivosti, ravni proizvodnje in domača prodaja.

(27)

Komisija je ocenila razvoj uvoza v splošnem smislu in glede na potrošnjo, da bi ugotovila obseg pritiska, ki ga je morda imel na trg Unije v obravnavanem obdobju. Poleg tega je ocenila razvoj uporabe tarifnih kvot (glej oddelek 3.2.2(b)).

(28)

Uvoz v Unijo se je leta 2023 zmanjšal za 17 % v primerjavi z letom 2021, ko je dosegel drugo najvišjo raven od leta 2013 (22).

Preglednica 9

Razvoj uvoza

(29)

Analiza na ravni družin izdelkov je potrdila ta splošni trend, kot je prikazano v preglednici 10 spodaj.

Preglednica 10

Tržni delež uvoza po družinah izdelkov

(30)

Komisija je ocenila razvoj uvoza glede na razvoj potrošnje v istem obdobju. Spodnji grafikon kaže, da je bila potrošnja največja v obdobju 2017–2018. Vendar se je leta 2023 drastično zmanjšala in dosegla najnižjo raven od leta 2013 (23). Po drugi strani se je delež uvoza močno in stalno povečeval do leta 2018, ko je bil julija začasno uveden zaščitni ukrep, v naslednjih dveh letih pa se je zmerno zmanjševal. Vendar se je od leta 2021 delež uvoza ponovno povečal in ostaja na ravneh, ki so znatno višje od ravni pred uvedbo zaščitnega ukrepa. V preiskavi je bilo zato ugotovljeno, da je raven pritiska uvoza v smislu tržnega deleža celo višja od ravni pred uvedbo zaščitnega ukrepa (24) in ravni, ugotovljenih v uredbi o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa (25).

(31)

Komisija je ocenila tudi pritisk uvoza glede na razvoj uporabe tarifnih kvot (26). Najprej je ocenila razvoj tarifnih kvot od uredbe o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa. Iz podatkov v spodnjem grafikonu so razvidne količine tarifnih kvot, ki so bile na voljo ob koncu vsakega od zadnjih dveh let zaščitnega ukrepa (27), kar kaže, da je bila povprečna uporaba tarifnih kvot ob koncu zadnjega četrtletja leta zaščitnega ukrepa (april–junij) približno 46-odstotna, pri čemer je v letih 4 in 5 neporabljeni del tarifne kvote znašal med 7 in 8,5 milijonov ton. V tekočem letu zaščitnega ukrepa (28) (podatki so na voljo do 21. maja 2024) se zdi, da je trend tarifnih kvot, ki so na voljo, primerljiv. Zato Komisija pri obravnavi skupne uporabe tarifnih kvot ob koncu zadnjih dveh let zaščitnega ukrepa, vključno s tekočim letom, ni opazila velike spremembe.

(32)

Drugič, Komisija je ocenila najnovejši razvoj dogodkov s četrtletnim pregledom dosedanje uporabe tarifnih kvot v tekočem letu zaščitnega ukrepa (29).

(33)

Analiza uporabe tarifnih kvot je potrdila, da so bile neporabljene znatne in vse večje količine tarifnih kvot, ki so ob koncu četrtletja januar–marec 2024 dosegle približno sedem milijonov ton. Zato je bila uporaba tarifnih kvot po treh četrtletjih 47-odstotna, kot je prikazano v spodnjem grafikonu. Vendar je treba pri ocenjevanju pritiska uvoza stopnjo uporabe tarifnih kvot analizirati skupaj z razvojem deleža uvoza iz oddelka 3.2.2(a), ki je v primerjavi s prejšnjimi obdobji v povprečju povečal, in z bolj razčlenjeno oceno, kot je ta, kot je bila izvedena v nadaljevanju tega oddelka, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so se količine tarifnih kvot od leta 2019 zaradi liberalizacije in začetnih dodatnih kvot povečale za približno 25 % ter da se je potrošnja znatno zmanjšala in se ne pričakuje, da se bo v bližnji prihodnosti znatno povečala.

(34)

Podrobnejša analiza teh podatkov je dejansko pokazala, da je bilo v treh ocenjenih četrtletjih v povprečju izčrpanih 21 posameznih tarifnih kvot (kvot za posamezno državo ali preostalih kvot) za več kategorij izdelkov. Njihova skupna povprečna količina je predstavljala 32 % (skoraj dva milijona ton na četrtletje) skupnega povprečnega obsega uvoza v istem obdobju.

(35)

Kar zadeva poreklo, je preiskava potrdila tudi, da so nekatere največje države izvoznice jekla v Unijo (30) izčrpale znatno število teh tarifnih kvot, pri čemer so v danem četrtletju izčrpale od ene do največ osem svojih tarifnih kvot za posamezno državo (31). Komisija je podobne vzorce izvoza ugotovila že v uredbi o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa (32). Poleg tega je bila največja tarifna kvota v okviru ukrepa (preostala tarifna kvota v kategoriji 1) v zadnjih treh zaporednih četrtletjih (33) dosledno izčrpana skoraj takoj, kar kaže na stalno oportunistično ravnanje nekaterih tretjih držav.

(36)

Izčrpanje tarifnih kvot in hitrost takega izčrpanja sta v nekaterih primerih kazalnik tistih tarifnih kvot, pri katerih je bilo bolj verjetno, da bi na trg Unije prodrle dodatne količine, če ne bi bilo zaščitnega ukrepa. V zvezi s tem je zaščitni ukrep torej preprečeval dodaten pritisk uvoza. Komisija je zato na podlagi teh podatkov sklenila, da je bila z vzorci uporabe tarifnih kvot, ki so se v različnem obsegu pojavljali v zvezi z vsemi družinami izdelkov, dodatno potrjena visoka stopnja pritiska uvoza na trgu jekla v Uniji.

(37)

Uvoz v Unijo se je leta 2023 v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za 17 % (34). Hkrati se je, kot je prikazano v preglednici 11 spodaj, v istem obdobju za 8 % zmanjšal tudi uvoz na trg ZDA, ki je bil še naprej znatno nižji od najvišje vrednosti, dosežene leta 2017, tj. pred uvedbo ukrepa iz člena 232 zakona ZDA. Leta 2023 se je uvoz zmanjšal za skoraj šest milijonov ton v primerjavi z letom 2017, tj. zadnjim letom pred uvedbo ukrepa iz člena 232 zakona ZDA.

Preglednica 11

Uvoz v Združene države v tonah

(38)

Komisija je po opredelitvi razvoja obsega uvoza na dva največja uvozna trga jekla (Unija in ZDA) (36) analizirala izvoz glavnih držav dobaviteljic jekla v Unijo (37) v tretje države (razen v EU in ZDA).

(39)

Iz preglednice 12 spodaj je razvidno, da so glavne države izvoznice zadevnega izdelka v Unijo v obravnavanem obdobju znatno zmanjšale svoj izvoz na druge tretje trge. Tudi posamezna ocena izvoza teh držav je potrdila, da je trend razvoja izvoza na trge, ki niso trgi Unije in ZDA, vsesplošno negativen (38).

Preglednica 12

Razvoj izvoza (razen v EU in ZDA) zadevnega izdelka iz glavnih držav dobaviteljic jekla v EU na trge tretjih držav (razen Kitajske)

(40)

Komisija je glede na te podatke sklenila, da te države, ki so imele tudi manjši obseg izvoza na trg Unije (preglednica 9) in trg ZDA (preglednica 11), izgubljenega obsega izvoza na dveh največjih uvoznih trgih na splošno niso mogle nadomestiti z izvozom na druge trge. Tako so glavne države izvoznice jekla v Unijo na splošno izgubile znatne količine izvoza po vsem svetu.

(41)

Komisija je svojo oceno nadalje dopolnila z analizo širšega obsega izdelka, ki jo je izvedla OECD. Podatki OECD so potrdili oceno Komisije, da se je obseg izvoza glavnih držav izvoznic jekla v obravnavanem obdobju na splošno stalno zmanjševal (39).

(42)

Edina opazna izjema od tega sicer stalnega trenda je bil kitajski izvoz, ki se je v letu 2023 nenadoma povečal in dosegel približno 95 milijonov ton. To je pomenilo povečanje izvoza za 24 milijonov ton (40 %) (40). Povečanje kitajskega izvoza bi že glede na njegov obseg prikrilo zmanjšanje izvoza, ugotovljeno za skoraj vse druge velike države izvoznice. Zato Kitajska ni vključena v zbirno analizo iz zgornje preglednice 12.

(43)

Dodatni pritisk, ki ga je povzročal kitajski izvoz, je dejansko znatno povečal konkurenco na trgih drugih tretjih držav (41). To je še dodatno zmanjšalo razpoložljivost in velikost izvoznih trgov po vsem svetu (42) ter prispevalo k zmanjšanju izvoza drugih držav.

(44)

V zvezi s tem so podatki OECD pokazali, da se je uvoz na številnih velikih uvoznih trgih, razen v EU in ZDA, povečeval, čeprav je večina največjih izvoznic jekla svoj izvoz zmanjšala (43). Zdi se, da je vsaj na več od teh trgov (npr. ASEAN (44), Koreja, Turčija (45), Brazilija (46)) to posledica ravno nenadnega povečanja kitajskega izvoza (47). Poleg tega iz podatkov za prve mesece leta 2024 ni mogoče razbrati, da bi se to izvozno ravnanje Kitajske spreminjalo (48).

(45)

Komisija je v zvezi s tem razvojem kitajskega izvoza ocenila tudi korelacijo in učinek, ki ga je tako drastično povečanje kitajskega izvoza v tretje države imelo na trg Unije v smislu uvoznih tokov.

(46)

Komisija je potrdila, da se je uvoz iz nekaterih držav porekla, v katere je Kitajska v letu 2023 znatno povečala svoj izvoz (vključno z Vietnamom, Indonezijo in Malezijo) (49), ter drugih držav, ki na takšnih azijskih trgih običajno konkurirajo Kitajski (Japonska (50)), v letu 2023 na trgu Unije nenadoma povečal (51). Taka povečanja so bila še večja v primerjavi z obdobjem pred uvedbo zaščitnega ukrepa. Iz analiziranih podatkov je torej jasno razvidno, da je zaradi na splošno manjše potrošnje močni in vse večji pritisk uvoza iz Kitajske na nekatere tretje trge proizvajalce v nekaterih državah prisilil v iskanje drugih izvoznih trgov za del njihove proizvodnje, med katerimi je bil tudi trg Unije (52).

(47)

Komisija je kot naslednji korak ocenila razvoj domače potrošnje glavnih držav izvoznic jekla (53) v obravnavanem obdobju.

Preglednica 13

Razvoj potrošnje na glavnih proizvodnih trgih jekla (vključno z glavnimi državami izvoznicami v EU)

(48)

Iz zgornje preglednice 13 (54) je razvidno, da se je potrošnja na domačih trgih glavnih izvoznic jekla v letu 2022 (55) v primerjavi z letom 2021 na splošno zmanjšala za 61 milijonov ton (4 %) (56). Od tega se je v smislu skupnega obsega najbolj zmanjšala kitajska potrošnja, in sicer za 34 milijonov ton. Leta 2023 se je v primerjavi z letom 2021 skupno zmanjšala za 2 % (29,2 milijona ton).

(49)

Analiza v tem oddelku je potrdila, da imajo glavne izvoznice jekla vse večje težave pri izvozu dela svoje proizvodnje na tretje trge (glej tudi oddelek 3.2.2, točki (e) in (f), spodaj). Poleg tega so podatki pokazali, da bi bilo glede na razvoj potrošnje izgubljeni obseg izvoza težko usmeriti na njihove domače trge. Zaradi tega so številni največji dobavitelji jekla v Unijo utrpeli znatno izgubo obsega prodaje na domačem trgu in v tretjih državah.

(50)

Razvoj svetovne presežne zmogljivosti je bil ključni element sklepa Komisije, na katerem sta temeljila uvedba dokončnega zaščitnega ukrepa februarja 2019 (57) in njegovo podaljšanje junija 2021 (58). Komisija je v sedanji preiskavi ocenila najnovejši razvoj presežne zmogljivosti v jeklarstvu, pri čemer se je oprla na vire, kot sta Odbor OECD za jeklo in svetovni forum o presežni jeklarski zmogljivosti (GFSEC), ki v svojih najnovejših poročilih potrjujeta, da je raven presežne zmogljivosti še vedno zelo visoka (59).

(51)

Glede na te vire je bilo leta 2023 ocenjeno, da je svetovna zmogljivost proizvodnje jekla presegla proizvodnjo za več kot 550 milijonov metričnih ton. To je enako skupni proizvodnji jekla v Indiji, Severni in Južni Ameriki, EU, na Japonskem in v Turčiji v letu 2023 (60) ter je štirikrat več od potrošnje na trgu Unije v letu 2023.

(52)

Ti podatki so torej pokazali, da se razmere v zvezi s presežno zmogljivostjo od uvedbe zaščitnega ukrepa za jeklo v letu 2019 niso izboljšale. Nasprotno pa so še vedno resna težava v jeklarskem sektorju, pri čemer se ne pričakuje, da se bodo v bližnji prihodnosti izboljšale. Pravzaprav je Komisija pri ocenjevanju verjetnega razvoja svetovne presežne zmogljivosti potrdila tudi, da se bodo razmere še poslabšale. OECD je poročala, da naj bi bilo med letoma 2024 in 2026 načrtovanih približno 160 milijonov metričnih ton novih zmogljivosti (61). Te nove zmogljivosti, ki so večje od letne potrošnje Unije, bi se dodale v obdobju, ko naj bi se svetovno povpraševanje po jeklu po napovedih rahlo povečalo, kar bi lahko še povečalo vrzel med zmogljivostjo in povpraševanjem ter tako poslabšalo razmere v zvezi s presežno zmogljivostjo.

(53)

Poleg tega se je z analiziranimi informacijami potrdilo, da je Unija dejansko edina večja jeklarska regija, kjer se je nameščena zmogljivost v obdobju 2018–2023 zmanjšala in tako ni prispevala k trenutnim trendom svetovne presežne zmogljivosti (62).

(54)

Komisija je informacije o presežni zmogljivosti potrdila tudi s podatki iz podatkovne zbirke CRU (63) za glavne države proizvajalke jekla po vsem svetu, ki vključujejo glavne države izvoznice jekla na trg Unije.

(55)

Komisija je zato sklenila, da je presežna zmogljivost ostala na zelo visoki ravni in se bo verjetno še povečala.

(56)

Komisija je poleg ocene najnovejšega razvoja svetovne presežne zmogljivosti analizirala tudi povezave med vse večjo presežno zmogljivostjo v nekaterih državah in regijah ter razvojem uvoza iz teh držav in regij porekla v Unijo. Ta ocena je temeljila na statističnih podatkih o uvozu ter na specifičnih raziskavah o razvoju presežne zmogljivosti, ki sta jih opravila Odbor OECD za jeklo (64) in forum GFSEC (65).

(57)

Glede na poročilo foruma GFSEC „so v zadnjih letih tveganja prevelikih naložb vse bolj očitna v jugovzhodni Aziji, delih Bližnjega vzhoda in Afrike, kjer takšno povečanje zmogljivosti močno presega lokalno povpraševanje po jeklu“. V poročilu je še navedeno, da so „v Vietnamu, Indoneziji in Maleziji stopnje rasti zmogljivosti presegle 35 % do 95 %, medtem ko se je povpraševanje po jeklu zmanjšalo ali rahlo povečalo [...] in da tudi nekatera druga gospodarstva na Bližnjem vzhodu, v južni Aziji in severni Afriki beležijo neuravnoteženo rast (npr. Iran, Pakistan in Alžirija)“ (66).

(58)

Te informacije so bile tudi v skladu z informacijami, ki jih je na ravni držav predložila OECD, in iz katerih je bilo razvidno znatno povečanje zmogljivosti pri teh (in drugih) državah porekla (67). V zvezi s tem je preiskava pokazala tudi, da je bil del teh povečanj zmogljivosti posledica kitajskih čezmorskih naložb, zlasti, vendar ne izključno, v regiji ASEAN (68).

(59)

Komisija je pri ocenjevanju razvoja uvoza v Unijo glede na državo porekla ugotovila, da se je uvoz iz nekaterih držav porekla (69) v obdobju 2022–2023 nenadoma povečal (70), čeprav je bil v veljavi zaščitni ukrep. Uvoz iz teh držav porekla, ki niso tradicionalne dobaviteljice Unije, v nekaterih primerih pred uvedbo zaščitnega ukrepa in v prvih letih njegove uporabe skoraj ni obstajal. Te države kot take niso izpolnjevale pogojev za kvoto za posamezno državo, zato so prostor, ki je bil na voljo v okviru preostalih tarifnih kvot, uporabile za zelo hiter prodor na trg Unije z velikimi količinami. Ta nenadna prisotnost je povzročila velike motnje na trgu in v nekaterih primerih ogrozila učinkovitost ukrepa (glej oddelek 7.3 spodaj). V spodnjem grafikonu je prikazan razvoj uvoza v Unijo iz nekaterih od teh držav porekla.

(60)

Iz grafikona je razvidno, da se je uvoz iz teh držav porekla v letu 2023 povečal za skoraj štiri milijone ton v primerjavi z letom 2017, tj. pred uvedbo zaščitnega ukrepa.

(61)

Analiza razpoložljivih podatkov je zato pokazala neposredno povezavo med razvojem uvoza iz nekaterih držav porekla na trg Unije ter razvojem in stanjem presežne zmogljivosti v teh državah porekla, poleg tega pa se je v nekaterih od njih povečala prisotnost kitajskega izvoza. Kot je navedeno v oddelku 7.3 spodaj, je preiskava potrdila, da je takšen agresiven prodor na trg, za katerega velja zaščitni ukrep, že negativno vplival na industrijo Unije, zato so bili potrebni nadaljnji ukrepi v zvezi z delovanjem ukrepa, da bi se takšni učinki izravnali.

(62)

Komisija je v uredbi o dokončnih zaščitnih ukrepih ugotovila, da bi lahko ukrepi iz člena 232 zakona ZDA za nekatere izdelke iz jekla povzročili znatno preusmeritev trgovine, in sicer izvoza, ki je bil prvotno namenjen na ameriški trg, na trg Unije, če ne bi Unija sprejela nobenega popravnega ukrepa. V navedeni uredbi je ugotovila, da obstajajo dokazi, da so se prvi znaki preusmeritve trgovine pojavili že v letu 2018 (71). Komisija je v uredbi o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa potrdila, da tveganje preusmeritve trgovine zaradi tega ukrepa ostaja (72). Poleg tega je v okviru uredbe o tretjem pregledu delovanja izvedla posebno podrobno oceno učinka tega ukrepa na morebitne trgovinske tokove na trg Unije. V navedeni oceni je sklenila, da tveganje preusmeritve trgovine kljub spremembam, ki so bile uvedene s členom 232 zakona ZDA, ostaja (73).

(63)

Komisija je v sedanji preiskavi ocenila najnovejši status ukrepa ZDA, da bi ugotovila, ali so prejšnje ugotovitve še vedno veljavne. S preiskavo je potrdila, da ukrep ostaja v veljavi in da se od leta 2023, ko ga je nazadnje ocenila, področje njegove uporabe ali delovanje nista bistveno spremenila (74). Poleg tega se je na podlagi razpoložljivih informacij (75) zdelo razumno domnevati, da ukrep iz člena 232 zakona ZDA v bližnji prihodnosti ne bo odpravljen ali bistveno spremenjen.

(64)

Komisija je v preglednici 11 (uvoz v ZDA) pokazala, da je raven uvoza na trg ZDA ostala znatno nižja kot v obdobju pred uvedbo člena 232. Kot je poleg tega prikazano v oddelku 3.2.2(c) (izvoz na druge trge in domača potrošnja), največji dobavitelji v Unijo na splošno niso našli drugih trgov, na katerih bi nadomestili količine, ki so jih prej izvažali, med drugim na trg ZDA.

(65)

V skladu s tem tveganje preusmeritve trgovine na trg Unije zaradi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA v celoti ostaja, če bi zaščitni ukrep Unije prenehal veljati.

(66)

ZDA so poleg člena 232 zakona ZDA navedle tudi, da bodo zvišale dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz jekla iz Kitajske v skladu s členom 301 (76). S tem ukrepom bi se povečale težave Kitajske pri izvozu na trg ZDA, kar bi ustvarilo dodatno tveganje preusmeritve trgovine, bodisi zaradi dodatnih količin jekla, ki se neposredno izvažajo iz Kitajske v Unijo, bodisi posredno z izpodrivanjem drugih držav porekla na trgih tretjih držav zaradi večje prisotnosti Kitajske, kot je že bilo ugotovljeno v oddelku 3.2.2(d) zgoraj. Takšne količine bi se nato lahko vsaj delno usmerile na trg Unije.

(67)

Komisija je poleg ukrepov ZDA opredelila tudi nove ukrepe, ki niso instrumenti trgovinske zaščite (77) in so jih sprejele druge jurisdikcije. Mehika je na primer avgusta 2023 zvišala uvozne dajatve za nekatere izdelke iz jekla s 15 % na 25 % (78). Brazilija je februarja 2024 zvišala uvozne dajatve za več izdelkov iz jekla (79). Turčija je aprila 2024 omejila izvoz nekaterih izdelkov iz jekla v Izrael (80).

(68)

Preiskava je zato potrdila, da se število in obseg ukrepov, ki so jih sprejele tretje države, še naprej povečujeta, kar povečuje tveganje preusmeritve trgovine, saj so se trgi, ki so na voljo izvoznikom, še bolj skrčili.

(69)

Razvoj in stanje ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite za izdelke iz jekla v tretjih državah (81) sta bila ocenjena v prejšnjih preiskavah (82). Komisija je v tej preiskavi preučila najnovejši razvoj dogodkov in potrdila, da se število veljavnih ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite še naprej povečuje in ostaja na visoki ravni, kot je prikazano v spodnjem grafikonu.

(70)

Poleg tega je iz tega grafikona razvidno tudi, da je bil velik delež ukrepov uveden proti glavnim izvoznikom jekla v Unijo (83). To pomeni, da se te države tudi zaradi vse večjega števila ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, uvedenim proti njim, soočajo z vse večjimi težavami pri izvozu svoje proizvodnje v tretje države.

(71)

Poleg tega je Komisija ugotovila tudi, da so druge jurisdikcije predlagale podaljšanje svojih obstoječih zaščitnih ukrepov, na primer Združeno kraljestvo (84), ali začele nove preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov, na primer Južna Afrika (85). Zaradi vse večjega števila ukrepov trgovinske zaščite, ki se širijo po jurisdikcijah, se povečujejo težave držav izvoznic pri iskanju trgov za svojo proizvodnjo zaradi vse večje presežne zmogljivosti (86), kar bo prispevalo k povečanju že obstoječih napetosti na trgu. Poleg tega lahko ugotovljeni razvoj trga, zlasti nenadno povečanje kitajskega izvoza v slabih tržnih razmerah, privede do nadaljnjih ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite (87).

(72)

Unija je po obsegu daleč največji uvozni trg jekla na svetu (88). V smislu ravni cen so uvozne cene v Unijo iz glavnih držav dobaviteljic za veliko večino njihovega izvoza jekla dosledno višje od njihovih izvoznih cen na druge tretje trge. Na podlagi ocene cen, ki jo je opravila Komisija, so bile v 57 % do 93 % analiziranih oznak izdelkov po državah izvozne cene v Unijo višje od izvoznih cen na druge tretje trge (89).

(73)

To jasno kaže, da imajo izvozniki zelo velik interes za vstop na trg Unije in včasih nepošteno oblikujejo cene. Dejansko je Komisija v zadnjih letih uvedla vrsto protidampinških in izravnalnih ukrepov za uvoz jekla, vključno s kategorijami izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep (90). Ta močan interes za prodor na trg Unije se kaže tudi v tem, da se nekatere države poskušajo izogniti obstoječim ukrepom v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite (91). Statistični trendi uvoza v Unijo potrjujejo, da je trg Unije privlačen za izvoznike. Tržni delež uvoza v Unijo se je v obravnavanem obdobju zaradi zmanjšanja potrošnje in kljub vzpostavljenemu zaščitnemu ukrepu v povprečju celo povečal v primerjavi z obdobjem pred uvedbo zaščitnega ukrepa. Poleg tega se v nekaterih primerih razpoložljive tarifne kvote v danem četrtletju izčrpajo zelo hitro, kar je znak stalnega oportunističnega ravnanja.

(74)

Komisija je glede na te elemente sklenila, da je trg jekla Unije še vedno privlačen v smislu velikosti in cen.

(75)

Da bi Komisija dopolnila oceno dejavnikov, opisanih v oddelku 3.2.2, točke (a) do (g), je analizirala tudi najnovejše razpoložljive tržne obete. Obeti kažejo na razmeroma počasno okrevanje potrošnje v letih 2024 in 2025 v primerjavi z letom 2023, vendar še vedno pod količinami iz leta 2021.

(76)

Svetovno jeklarsko združenje (Worldsteel) je v svojih kratkoročnih obetih iz aprila 2024 napovedalo, da se bo svetovno povpraševanje po jeklu v letu 2024 povečalo za 1,7 % na 1 793 milijona metričnih ton (mmt), v letu 2025 pa za 1,2 % na 1 815 mmt. To skromno okrevanje v letih 2024 (ki bo komajda doseglo vrednosti iz leta 2022) in 2025 bo še vedno pod obsegom povpraševanja, doseženim leta 2021. V poročilu je bilo poudarjeno, da „so se svetovni gospodarski obeti poslabšali zaradi zaostrovanja denarne politike, ki je vplivalo na potrošnjo in naložbe. Gradbeni sektor, zlasti stanovanjska gradnja, se sooča z visokimi obrestnimi merami in stroški, medtem ko se z naložbami v infrastrukturo težave nekoliko ublažijo. Proizvodni sektor se upočasnjuje zaradi oslabljenega povpraševanja, sektor trajnega potrošnega blaga pa je močno prizadet“ (92).

(77)

V izjavi predsednika z zasedanja Odbora OECD za jeklo marca 2024 pa je navedeno, da najnovejše napovedi za leti 2024 in 2025 kažejo, da bo svetovna rast povpraševanja po jeklu še naprej zelo počasna (93).

(78)

Nazadnje, gospodarski obeti združenja EUROFER so bili v skladu z drugimi ocenjenimi obeti in so kazali, da bo sedanja gospodarska negotovost še naprej vplivala na rast trga jekla v prihodnjih četrtletjih in da naj bi se rast v sektorjih, ki uporabljajo jeklo, v letu 2024 še bolj upočasnila (0,2 %, popravljeno navzdol z 0,4 %), predvsem zaradi druge zaporedne recesije v gradbenem sektorju, nato pa naj bi se v letu 2025 zmerno povečala (1,5 %) (94).

(79)

Komisija je zato sklenila, da bi bile razmere na svetovnem trgu jekla na splošno in zlasti v Uniji z vidika povpraševanja še naprej zahtevne.

(80)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenih dokazov in premislekov ugotovila, da je jeklarska industrija Unije v negotovem položaju.

(81)

Komisija je ugotovila tudi, da je uvoz iz glavnih držav izvoznic jekla izvajal in še vedno izvaja zelo velik in vse večji pritisk na trg jekla v Uniji. Pritisk uvoza se je še povečal zaradi nenadnega in hitrega prodora uvoza iz različnih držav porekla, ki v preteklosti niso bile prisotne na trgu Unije v pomembnem obsegu. To je še povečalo pritisk uvoza, ugotovljen v prejšnjih preiskavah.

(82)

Komisija je potrdila tudi visoke ravni presežne zmogljivosti in pričakovano povečanje zmogljivosti v prihodnjih letih ob pričakovani počasni rasti povpraševanja. To kaže, da se stanje presežne zmogljivosti verjetno ne bo izboljšalo.

(83)

Države izvoznice so izgubile dostop do trga, in sicer ne le do največjih uvoznih trgov (Unije in ZDA), temveč tudi do drugih tretjih trgov. Poleg tega se je na splošno zmanjšala tudi njihova domača potrošnja. Nenadno povečanje izvoza iz Kitajske je ustvarilo dodaten pritisk na konkurenco na tretjih trgih in izpodrinilo količine iz drugih držav izvoznic, kar je trend, ki ne kaže znakov preobrata v bližnji prihodnosti.

(84)

Omejevalni trgovinski ukrepi in ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite so se povečevali in ostali na visoki ravni, kar je državam izvoznicam povzročalo dodatne težave pri iskanju trgov za njihovo proizvodnjo. Nazadnje, preiskava je potrdila, da je trg Unije privlačen v smislu velikosti in cen.

(85)

Glede na obseg svetovne presežne zmogljivosti, veliko število trgovinskih ovir v več jurisdikcijah in obstoječe tržne obete je Komisija sklenila, da bi se v primeru izteka zaščitnega ukrepa uvoz v Unijo verjetno povečal. Takšno povečanje bi povzročilo dodaten pritisk uvoza na šibko industrijo Unije in bi zato verjetno povzročilo resno škodo. Komisija je zato na podlagi elementov, analiziranih v oddelkih 3.1 in 3.2, sklenila, da je ukrep še vedno potreben za preprečevanje ali odpravo resne škode industriji Unije.

(86)

Eden od ciljev zaščitnega instrumenta je domačim proizvajalcem omogočiti, da se med veljavnostjo ukrepov prilagodijo. Zato so dokazi o prilagoditvah industrije nujen pogoj za podaljšanje zaščitnega ukrepa.

(87)

V zvezi s tem je Komisija že leta 2021 (95) potrdila, da se industrija Unije prilagaja. Ko je Komisija leta 2018 uvedla zaščitni ukrep za jeklo, je jeklarska industrija Unije dejansko že začela proces prilagajanja v odziv na resno krizo v jeklarskem sektorju od sredine leta 2010, ko se je svetovno povpraševanje po jeklu zmanjšalo, zmogljivost po vsem svetu pa se je še naprej povečevala (96).

(88)

Komisija je v tej preiskavi z izpolnjenimi vprašalniki (97), pisnimi stališči in lastnimi raziskavami (na podlagi javno dostopnih informacij, kot so članki o prilagoditvah industrije v vseh spodaj navedenih kategorijah) zbrala dokaze o številnih prilagoditvah industrije Unije.

(89)

Industrija Unije je dokumentirala številne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti v sedanjih zahtevnih tržnih razmerah. Od uredbe o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa, sprejete leta 2021, je še naprej izvajala številne ukrepe prestrukturiranja, kot je zaprtje manj učinkovitih ali premalo izkoriščenih obratov (98). To je bilo potrjeno s podatki o zmogljivosti iz izpolnjenih vprašalnikov, iz katerih je razvidno rahlo zmanjšanje proizvodne zmogljivosti (99). S temi informacijami so se ujemali tudi podatki Odbora OECD za jeklo, v skladu s katerimi se je zmogljivost v Uniji v obdobju 2018–2023 zmanjšala za 5,2 milijona ton (100). V zvezi s to vrsto prilagoditve je aprila 2024 eden največjih proizvajalcev Unije (thyssenkrupp) napovedal prihajajoče znatno zmanjšanje zmogljivosti v svojem največjem proizvodnem obratu za približno 2,5 milijona ton. Industrija Unije si je tako stalno in znatno prizadevala za prilagoditev tržnim razmeram (101).

(90)

Poleg tega so proizvajalci Unije dokumentirali tudi številne druge prilagoditve za izboljšanje konkurenčnosti, kot so razširitev portfelja izdelkov, pogosto z izdelki z višjo dodano vrednostjo (102), ter izboljšanje učinkovitosti procesov in posodobitev obratov (103). V zvezi s tem so bila prizadevanja jeklarske industrije Unije osredotočena na izboljšanje energijske učinkovitosti (104), tudi za izpolnjevanje zahtev EU glede emisij.

(91)

Izvedene prilagoditve zajemajo vse družine izdelkov, za katere velja zaščitni ukrep.

(92)

Zato je Komisija sklenila, da je iz dokazov razvidno, da se je industrija Unije v obravnavanem obdobju še naprej prilagajala.

(93)

Komisija je prav tako preučila, ali obstajajo prepričljivi gospodarski razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da podaljšanje obstoječega zaščitnega ukrepa ni v interesu Unije.

(94)

V ta namen je Komisija ocenila učinek morebitnih ukrepov na proizvajalce, uvoznike in uporabnike Unije. Ocena razpoložljivih dokazov je strukturirana na naslednji način: (i) gospodarski položaj proizvajalcev jekla v Uniji in možne posledice odprave ukrepa ter (ii) interes uporabnikov in uvoznikov Unije, pri čemer se med drugim ocenjujeta razvoj uporabe tarifnih kvot v okviru zaščitnega ukrepa in splošna razpoložljivost uvoza na trgu Unije glede na obstoječe tržne obete.

(95)

Kot je navedeno v uredbi o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa, ima jeklarska industrija Unije več kot 500 proizvodnih obratov, ki delujejo v 23 državah članicah EU. Industrija neposredno zaposluje več kot 300 000 ljudi, če pa se upoštevajo posredna in inducirana delovna mesta v drugih sektorjih, se ocenjuje, da podpira 2,6 milijona delovnih mest po vsej Uniji. Poleg tega je iz različnih analiz, ki so jih opravile službe Komisije, razviden pomen jeklarske industrije za gospodarstvo Unije (105). Sedanja preiskava je potrdila, da v zvezi s tem ni bilo bistvenih sprememb.

(96)

Komisija je v tej preiskavi tudi sklenila, da je ukrep še vedno potreben za preprečitev resne škode, ki bi se verjetno pojavila, če bi zaščitni ukrep prenehal veljati. Resna škoda bi resno ogrozila prizadevanja industrije Unije za prilagoditev.

(97)

S preiskavo je bilo zato potrjeno, da bi bilo podaljšanje ukrepa v interesu proizvajalcev Unije.

(98)

V preiskavi je bil ocenjen tudi učinek, ki bi ga podaljšanje ukrepa verjetno imelo na uporabnike in uvoznike Unije.

(99)

V zvezi s tem je bilo v preiskavi ugotovljeno, da se je potrošnja v Uniji drastično zmanjšala in da so v skladu s tem razvojem trga velike količine tarifnih kvot dosledno in vse bolj ostajale neporabljene. Poleg tega je preiskava potrdila tudi, da je bila razlika med povečanjem količin tarifnih kvot predvsem (106) zaradi redne liberalizacije od leta 2019 v primerjavi z razvojem potrošnje zelo velika in se je še povečevala (107). Tudi tržni obeti so pokazali, da se pričakuje le zmerna rast potrošnje Unije in da bi bila taka rast v vsakem primeru bistveno manjša od količin tarifnih kvot, ki so ostale na voljo, običajno v zvezi z več državami porekla, po kategorijah izdelkov in družinah izdelkov.

(100)

Komisija je zato sklenila, da bodo imeli uporabniki in uvozniki Unije tudi v primeru podaljšanja ukrepa na splošno še naprej možnost nabavljati dajatev prosto jeklo za vse kategorije izdelkov iz različnih držav porekla. Poleg tega je preiskava potrdila tudi, da so imeli proizvajalci Unije manevrski prostor za povečanje izkoriščenosti zmogljivosti in so zato lahko strankam Unije dobavljali dodatne količine. Zato je Komisija potrdila, da podaljšanje ukrepa uporabnikom in uvoznikom Unije na splošno ne bi preprečilo, da bi nabavljali zadostne količine dajatev prostega jekla od uvoznikov in proizvajalcev Unije.

(101)

Poleg tega je Komisija tako kot v uredbi o prvem pregledu zaradi podaljšanja ukrepa (108) preverila morebitni učinek zaščitnega ukrepa (109) na raven cen jekla na trgu Unije, tako da je zadevne trende v Uniji primerjala s trendi na drugih glavnih trgih jekla po vsem svetu (110). Analiza je pokazala, da je razvoj cen na trgu Unije sledil enakemu ali zelo podobnemu trendu kot razvoj cen na drugih trgih, kar kaže, da zaščitni ukrep ni povzročil nepravilnosti v smislu trenda cen v Uniji.

(102)

Zato je Komisija na podlagi teh ugotovitev sklenila, da iz stališč, ki so jih predložili uporabniki in uvozniki Unije, ni razvidno, da bi bilo podaljšanje v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(103)

Komisija je ugotovila, da so izpolnjene pravne zahteve glede potrebe in prilagoditve, potrebne za podaljšanje zaščitnega ukrepa. Poleg tega je ugotovila, da ukrep ne bi bil v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(104)

Zato je Komisija sklenila, da je zaščitni ukrep za jeklo primerno podaljšati, da bo veljal tudi po 30. juniju 2024.

(105)

Komisija je od zainteresiranih strani, vključno s proizvajalci jekla Unije, uporabniki in uvozniki jekla Unije ter njihovimi združenji, proizvajalci izvozniki in vladami tretjih držav, prejela več kot 65 stališč s pripombami in protiargumenti. V tem oddelku bo obravnavala trditve teh zainteresiranih strani o podaljšanju. Zaradi upravne učinkovitosti je trditve združila po naravi in​ vsebini. Kjer je bilo primerno, se je Komisija sklicevala na ugotovitve v tej uredbi (oddelka 3 in 4), v katerih je že bila podrobno obravnavana večina trditev zainteresiranih strani. Komisija je sklenila, da nobeden od predloženih argumentov ne more spremeniti sklepa Komisije glede primernosti podaljšanja zaščitnega ukrepa za jeklo.

(106)

Nekatere zainteresirane strani so se sklicevale na poročilo Organa za reševanje sporov z dne 29. aprila 2022 v sporu DS595 European Union – Safeguard measures on certain steel products (Evropska unija – zaščitni ukrepi za nekatere izdelke iz jekla), pri čemer so trdile, da bi morala Komisija samodejno odpraviti ukrep, saj ni bil v skladu z nekaterimi določbami Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih ter Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT).

(107)

V zvezi s tem se Komisija tako kot v prejšnjih pregledih, v katerih je bila predložena ta trditev, sklicuje na Izvedbeno uredbo (EU) 2023/104 z dne 13. januarja 2023 (111), s katero je izvršila odločbo Organa za reševanje sporov in tako zaščitni ukrep za jeklo uskladila s pravili STO v nekaj vidikih, pri katerih je panel za reševanje sporov ugotovil nedoslednosti.

(108)

Zato trditve, ki se nanašajo na navedeni spor, niso upoštevne v okviru tekočega pregleda, saj so bile obravnavane že v ločenem pravnem aktu. V vsakem primeru in kot izhaja iz logike Uredbe (EU) 2023/104, se Komisija ni strinjala s trditvami, da bi morala na podlagi ugotovitev panela v navedenem sporu ukrep odpraviti.

(109)

Ena od strani je trdila, da imajo članice STO v skladu s pravili STO možnost, da zaščitne ukrepe enkrat podaljšajo. V ustreznem besedilu Sporazuma STO (člen 7(3)) o zaščitnih ukrepih je namreč beseda „podaljšanje“ (extension) uporabljena v ednini. Organ za reševanje sporov doslej še ni podal vsebinske razlage, vendar je pred besedo „podaljšanje“ v členu 7.3 beseda „katero koli“ (any), kar bi lahko pomenilo, da je mogoče več kot eno podaljšanje. Poleg tega je v členu 19(3) osnovne uredbe o zaščitnih ukrepih v angleškem jeziku izraz extensions („podaljšanja“) uporabljen v množini.

(110)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi se zaradi nekaterih sprememb ukrepa iz člena 232 zakona ZDA tveganje preusmeritve trgovine zmanjšalo do te mere, da zaščitni ukrep iz teh razlogov ni več potreben.

(111)

To je pogosta trditev, ki so jo zainteresirane strani predložile tudi v prejšnjih pregledih. Zato je Komisija v preteklosti o tem vprašanju presojala ob različnih priložnostih, med drugim pri pregledu junija 2023 (112). V vseh primerih je sklenila, da spremembe ukrepa iz člena 232 zakona ZDA niso spremenile ocene v zvezi s tveganjem preusmeritve trgovine na trg Unije, ki izhaja iz ukrepa iz člena 232 zakona ZDA (113).

(112)

V okviru sedanjega pregleda so bile spremembe ukrepa iz člena 232 zakona ZDA, na katere se sklicujejo zainteresirane strani, izvedene pred junijem 2023 in so bile zato že del ocene Komisije v navedeni preiskavi. Zato Komisiji niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi, zaradi katerih bi morala spremeniti svojo ocene iz leta 2023.

(113)

Kot je poleg tega pojasnjeno v oddelku 3.2.2(e), je bilo iz informacij, ki so bile na voljo Komisiji, razvidno, da ne le da bo ukrep iz člena 232 zakona ZDA zelo verjetno ostal v veljavi, temveč da ZDA in druge tretje države povečujejo število trgovinskih ukrepov proti uvozu iz tretjih držav. S tem se povečuje tveganje preusmeritve trgovine zaradi takšnih ukrepov, vključno z ukrepom iz člena 232 zakona ZDA.

(114)

Nekatere strani so trdile, da je jeklarska industrija Unije že dovolj zaščitena s številnimi protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi za širok nabor izdelkov. V zvezi s tem kumulativni učinek različnih instrumentov trgovinske zaščite ustvarja razmere čezmerne zaščite industrije Unije.

(115)

Komisija ugotavlja, da ima vsak od različnih instrumentov trgovinske zaščite drugačen namen. Zaščitni ukrep je ukrep erga omnes, s katerim se obravnavajo povečanja uvoza zaradi nepredvidenih dogodkov, ki povzročajo ali bi lahko povzročili resno škodo, protidampinški in izravnalni ukrepi pa so usmerjeni v zaščito domače industrije pred nepoštenimi trgovinskimi praksami (škodljivi damping ali subvencioniranje). Če so izpolnjeni pravni pogoji za uvedbo (ali podaljšanje) različnih instrumentov, lahko EU ali katera koli druga članica STO hkrati uporablja različne instrumente.

(116)

Kot je bilo opozorjeno v prejšnjih preiskavah (114), je zaščitni instrument v EU združljiv z uporabo drugih instrumentov trgovinske zaščite, ne da bi povzročil čezmerno zaščito, saj pravni okvir EU (115) določa mehanizem za preprečevanje dvojnega pravnega sredstva za isti izdelek. Ta mehanizem zagotavlja, da če uvoz pod zaščitnim ukrepom preseže količino dajatev prostih tarifnih kvot, se 25 % ne kumulira v veljavno protidampinško in/ali izravnalno dajatev, tako da to ne bi vplivalo na trgovino bolj, kot je zaželeno. Poleg tega je Splošno sodišče EU legalnost prakse Komisije v zvezi s tem potrdilo pri izpodbijanju zaščitnega ukrepa za jeklo (116). Komisija je na podlagi tega zavrnila zgornje trditve.

(117)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je zaradi zmanjšanega povpraševanja in majhne uporabe tarifnih kvot pritisk uvoza manjši.

(118)

Vendar podatki kljub znižanju ravni uporabe tarifnih kvot v razmerah manjše potrošnje (–14 % v obdobju 2021–2023) in manjšega uvoza (–17 % v istem obdobju) kažejo, da je pritisk uvoza v smislu tržnega deleža uvoza še vedno velik. Čeprav se je tržni delež uvoza v letu 2023 nekoliko zmanjšal, je bil še naprej blizu rekordnih ravni, saj je bil 21,5-odstoten. Ta raven je znatno višja od povprečnega tržnega deleža pred sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov v začetku leta 2019 (16,4 %).

(119)

Poleg tega je, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.2(a), skupna povprečna količina izčrpanih tarifnih kvot predstavljala 32 % (skoraj dva milijona ton na četrtletje) skupnega povprečnega obsega uvoza v tekočem letu zaščitnega ukrepa. Kar zadeva države porekla, je nadaljnji pritisk uvoza iz nekaterih držav porekla v nekaterih kategorijah izdelkov (117) kljub splošni razpoložljivosti količin tarifnih kvot zaradi zmanjševanja povpraševanja prispeval k splošnemu povečanju tržnega deleža uvoza v obravnavanem obdobju.

(120)

Zato Komisija meni, da manjša uporaba tarifnih kvot ne pomeni nujno zmanjšanja pritiska uvoza, ki bi lahko upravičilo odpravo ukrepa do 30. junija 2024.

(121)

Nekatere zainteresirane strani (predvsem izvozniki in uporabniki) so trdile, da se nekatere tarifne kvote izčrpajo hitro ali dosledno in da zato količine dajatev prostih tarifnih kvot ne zadostujejo. To naj bi povzročalo pomanjkanje dobave.

(122)

Komisija je to trditev ocenila v prejšnjih preiskavah in tudi v okviru sedanjega pregleda potrjuje, da na podlagi hitrega izčrpanja nekaterih tarifnih kvot ni mogoče sklepati, da zaščitni ukrep povzroča pomanjkanje jekla za uporabnike na splošno. V zvezi s tem je Komisija navedla, da so se trditve nekaterih zainteresiranih strani nanašale na ločeno izčrpanje nekaterih specifičnih tarifnih kvot, ne da bi se upoštevala splošna razpoložljivost jekla zunaj specifične države porekla, ki je morda hitro izčrpala svojo tarifno kvoto. Komisija je tako potrdila, da so bile v določenem trenutku v nekaterih specifičnih državah porekla tarifne kvote za nekatere kategorije izdelkov morda sicer izčrpane, vendar so bile v drugih državah porekla za navedene kategorije izdelkov na splošno široko dostopne (glej oddelek 3.2.2(b)).

(123)

Poleg tega dokazi različnih strani niso potrdili trditve, da industrija Unije ni sposobna dobavljati. Nasprotno, nizke stopnje izkoriščenosti v večini kategorij izdelkov kažejo, da je kupovanje od industrije Unije realna možnost.

(124)

Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(125)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ni dokazov, da je industrija Unije v ranljivem položaju, druge pa so trdile, da ugotovljenih dejavnikov škode ni mogoče pripisati povečanju uvoza (ali morebitnemu povečanju uvoza), temveč svetovnim razmeram. Med drugimi dejavniki, ki vplivajo na uspešnost industrije Unije, naj bi bila zlasti zvišanje stroškov energije in zvišanje stroškov prevoza. Nazadnje so druge strani navedle, da škoda ni bila preverjena za vse kategorije izdelkov.

(126)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da zahteve za podaljšanje zaščitnega ukrepa v skladu s členom 7(1) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členom 19(2) osnovne uredbe o zaščitnih ukrepih, in sicer potreba, da se prepreči ali popravi resna škoda ter da se domača industrija prilagaja, ne zahtevajo, da se v obravnavanem obdobju poveča uvoz. Komisija je ugotovila, da obstaja verjetnost, da bi se ob prenehanju veljavnosti zaščitnega ukrepa uvoz povečal, kar bi resno škodilo industriji Unije.

(127)

Komisija v zvezi z domnevno potrebo po dokazovanju škode v vseh kategorijah izdelkov opozarja, da obseg izdelka zajema vse kategorije izdelkov kot en sam izdelek, zato se ocena škode izvede za izdelek, zajet s preiskavo, kot celoto, ne pa za posamezne kategorije izdelkov. Po potrebi je pokazala, da analiza po družinah izdelkov ne spremeni ugotovitev, do katerih je prišla na ravni izdelka kot celote.

(128)

Komisija je zato zgornje trditve zavrnila.

(129)

Nekateri uporabniki so trdili, da je zaščitni ukrep povzročil zvišanje cen, kar zmanjšuje konkurenčnost industrij v spodnjem delu verige, ki uporabljajo jeklo. Trdili so tudi, da se je uvoz končnih izdelkov in polizdelkov povečal, saj so zaradi povečanja stroškov vložkov, ki ga je povzročil zaščitni ukrep, postali konkurenčni v primerjavi z enakimi izdelki, ki jih ti uporabniki proizvajajo v EU.

(130)

Komisija ni prejela dokazov, ki bi podpirali trditve o cenah ali konkurenčnosti. Vendar so glede na informacije o cenah, ki jih je ocenila Komisija (glej oddelek 3.4.2 o interesu Unije), cene na trgu Unije sledile enakemu ali zelo podobnemu trendu kot cene na drugih trgih, kar kaže, da zaščitni ukrep ni povzročil nepravilnosti v smislu trenda cen v Uniji.

(131)

Komisija je zato zgornje trditve zavrnila.

(132)

Več strani je izpodbijalo prizadevanja industrije Unije za prilagajanje od začetka uporabe zaščitnega ukrepa. Na podlagi tega so menile, da zaščitnega ukrepa ni mogoče podaljšati, ker ni bila izpolnjena ena od pravnih zahtev za podaljšanje. Trdile so, da so bile prilagoditve osredotočene predvsem na razogljičenje jeklarske industrije EU in da ti načrti še niso bili izvedeni.

(133)

Proizvajalci Unije so Komisiji predložili številne primere prilagoditev, o katerih je bilo odločeno pred kratkim in so trenutno v različnih fazah izvajanja. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so proizvajalci Unije vseh velikosti poleg primerov, ki jih je predložila industrija Unije, sprejeli številne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, čeprav so bile tržne razmere zahtevne. Nekateri od teh primerov so navedeni v oddelku 3.3 te uredbe.

(134)

Komisija je zato zgornje trditve zavrnila.

(135)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bila večina prilagoditvenih ukrepov industrije Unije posledica okoljskih obveznosti, ki jih nalagajo zakonodaja in politike EU, in da jih zato ni mogoče šteti za prilagoditve za izboljšanje konkurenčnosti v primerjavi z uvozom.

(136)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da prilagoditveni ukrepi, ki jih izvajajo podjetja v kakršnem koli okviru, običajno temeljijo na različnih razlogih in imajo hkrati več ciljev. S prilagoditvijo za izboljšanje okoljske učinkovitosti nekega obrata bi se pogosto izboljšala energijska učinkovitost ali pa bi nova vrsta zelenih izdelkov zadovoljila tudi vse večje povpraševanje. Vsekakor bi se z vsemi prilagoditvami, ki jih je ocenila Komisija in so usmerjene v posodobitev obratov, učinkovitost procesov ali zaprtje premalo izkoriščenih obratov, doseglo izboljšanje konkurenčnosti, ki bi na trgu, kot je trg Unije, pomenilo boljšo pripravljenost na soočanje z uvozno konkurenco.

(137)

Komisija je ugotovila, da je zaščitni ukrep Unije za jeklo še vedno potreben za preprečevanje resne škode in da obstajajo dokazi, da industrija Unije še naprej izvaja ukrepe za prilagajanje razmeram na trgu, za katere je značilen večji pritisk uvoza. V skladu s členom 19 osnovne uredbe o zaščitnih ukrepih, s katerim je prenesen člen 7(2) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, pa mora biti trajanje zaščitnih ukrepov „omejeno na časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve proizvajalcev Unije“.

(138)

Zaščitni ukrep lahko traja največ osem let, razen za države v razvoju, ki so članice STO. To pomeni, da lahko Unija obstoječi zaščitni ukrep podaljša največ do 30. junija 2026.

(139)

Komisija je v tej preiskavi ugotovila, da je potrebno podaljšanje ukrepa. Nekateri elementi, ki so bili razlog za uvedbo ukrepov v letu 2019, so še vedno prisotni, in sicer visoka stopnja presežne zmogljivosti v jeklarstvu, veliko število ukrepov trgovinske zaščite, ki so jih uporabile druge države, ter tveganje preusmeritve trgovine zaradi ukrepa iz člena 232 zakona ZDA in drugih ukrepov, ki so jih tretje države sprejele od leta 2019.

(140)

Poleg tega je položaj industrije Unije trenutno negotov, saj se še naprej prilagaja velikemu in vse večjemu pritisku uvoza iz držav izvoznic. Analizirane informacije niso pokazale nobenih znakov, da bi kateri koli od ključnih elementov, ki upravičujejo podaljšanje ukrepa, v bližnji prihodnosti izginil ali se znatno izboljšal.

(141)

Poleg tega je v najnovejših tržnih obetih glede svetovne potrošnje jekla predvideno le skromno okrevanje v višini 1,7 % v letu 2024 (ki bo komajda doseglo vrednosti iz leta 2022) in 1,2 % v letu 2025 (kar pomeni, da bodo ravni potrošnje ostale pod količinami iz leta 2021).

(142)

Komisija glede na navedeno meni, da je ustrezno, da se ukrep podaljša za dodatni dve leti, tj. do 30. junija 2026, s čimer bi se zagotovilo, da ukrep proizvajalcem Unije zagotavlja učinkovito in pomembno varnostno mrežo. Ukrep bo samodejno prenehal veljati ob izteku osemletnega obdobja.

(143)

EU se je v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Južnoafriško razvojno skupnostjo zavezala, da bo uvoz iz držav Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) za obdobje petih let izključila iz uporabe večstranskih zaščitnih ukrepov. Ko se je ta rok iztekel, je EU uvoz iz Južne Afrike in večine članic SADC vključila v področje uporabe zaščitnega ukrepa za jeklo (118). V primeru Mozambika je ta izjema prenehala veljati pozneje.

(144)

Komisija je zato menila, da je primerno, da se Mozambik s 1. julijem 2024 vključi v področje uporabe zaščitnega ukrepa, da se izpolni obveznost glede načela države z največjimi ugodnostmi v skladu s pravili STO.

(145)

Podatki o uvozu iz Mozambika se zaradi izključitve niso uporabili v prvotnih ugotovitvah Komisije v uredbi o dokončnih zaščitnih ukrepih v zvezi z dokazi o obstoju povečanja uvoza (119). To je bila posledica uporabe načela vzporednosti (120), v skladu s katerim preiskovalni organ v svoji analizi ne more upoštevati tistih držav porekla, ki so izključene iz uporabe ukrepa.

(146)

Ker uvoz iz Mozambika ne bo več izključen iz ukrepa, mora Komisija ponovno oceniti prvotne ugotovitve, zaradi katerih so se začeli uporabljati dokončni ukrepi, in sicer z vključitvijo podatkov o uvozu iz Mozambika, ki so bili že na voljo v času prvotne preiskave.

(147)

Kar zadeva oceno povečanja uvoza, je v spodnji preglednici prikazan celotni uvoz v EU, za katerega je veljal zaščitni ukrep za jeklo v obdobju, obravnavanem v uredbi o dokončnih zaščitnih ukrepih (2013–2017), vključno z uvozom iz Mozambika:

Preglednica 14

Obseg uvoza (po vključitvi Mozambika) in tržni delež

(148)

Uvoz se je v prvotnem obdobju analize v absolutnem smislu povečal za 71 %, povečal pa se je tudi tržni delež uvoza (z 12,78 % v letu 2013 na 18,19 % v letu 2017).

Glede na posodobljene podatke je Komisija potrdila, da prvotna ocena o povečanem uvozu ostaja nespremenjena. Poleg tega je glede na zanemarljiv obseg uvoza iz Mozambika v Unijo v primerjavi s celotnim uvozom menila, da še vedno veljajo prvotne ugotovitve o tveganju za nastanek resne škode, vzročni zvezi, interesu Unije in nepredvidenem razvoju dogodkov. Posodobljeni seznam držav v razvoju, vključenih v ukrep, ki vključuje Mozambik, ali izključenih iz njega, je del sedanjega pregleda (Priloga III.2).

(149)

Na podlagi zgornje ocene bodo nove tarifne kvote, ki se bodo uporabljale od 1. julija 2024 (Priloga IV), vključevale uvoz iz Mozambika.

(150)

Ko je Komisija sklenila, da je podaljšanje ukrepa ustrezno in da bi moral uvoz iz Mozambika spadati na področje uporabe ukrepa, je preučila, ali bi bile potrebne tehnične prilagoditve delovanja ukrepa. Po podrobni analizi vseh prejetih stališč je sprejela naslednje sklepe. Ti sklepi so glede na strukturo v obvestilu o začetku razvrščeni v naslednje pododdelke v nadaljevanju.

(151)

Komisija je v tem oddelku analizirala razvoj in vzorce uporabe tarifnih kvot ter pripombe, ki so jih v zvezi s tem predložile strani. Na tej podlagi je ugotovila, ali je bila v interesu Unije upravičena kakršna koli prilagoditev zaradi spremenjenih okoliščin.

(152)

Nekatere strani (industrija Unije) so zahtevale odpravo četrtletnega prenosa neporabljenih kvot v naslednje četrtletje (vsaj za zadnje četrtletje) ali omejitev prenosa na največ 4 % neporabljenih tarifnih kvot na četrtletni osnovi, druge (nekatere države izvoznice in uporabniki) pa so zahtevale prenos neporabljenih kvot za posamezne države v preostalo kvoto naslednjega četrtletja.

(153)

Poleg tega so nekatere države izvoznice in uporabniki zahtevali odpravo sistema kvot za posamezne države za nekatere kategorije (ali celo za vse kategorije) in upravljanje kvot na svetovni ravni v vsakem četrtletju, da bi se čim bolj povečala uporaba kvot. Druge strani so zahtevale, da se nekatere tarifne kvote, ki se trenutno upravljajo na svetovni ravni, upravljajo s kvotami za posamezne države in preostalimi tarifnimi kvotami.

(154)

Komisija je prejela tudi zahteve za ponovni izračun vseh kvot na podlagi novega referenčnega obdobja, da bi se upoštevala nedavna sprememba trgovinskih tokov, in zahteve za zvišanje ravni kvot. Nekatere zainteresirane strani so zahtevale tudi odpravo kvot za nekatere države in prerazporeditev teh količin med druge države porekla.

(155)

Industrija Unije je zahtevala odpravo sorazmerne razdelitve 25-odstotnega obsega dajatev zunaj kvote na dan izčrpanja določene tarifne kvote med vse deklaracije, sprejete na ta dan.

(156)

Komisija je najprej ugotovila, da so si številne od zgoraj navedenih trditev medsebojno nasprotujoče. Zlasti je ugotovila, da ni skladne in splošno razširjene utemeljene trditve, ki bi upravičila ponovno oceno obstoječe osnovne strukture upravljanja tarifnih kvot, zlasti v zvezi s časovnim obdobjem, uporabljenim za izračun količin tarifnih kvot, ter kombinacijo kvot za posamezne države in preostalih tarifnih kvot v večini kategorij izdelkov.

(157)

Zaščitni ukrep se uporablja že približno šest let. Skozi leta se je izkazalo, da je struktura tarifnih kvot učinkovita in dosledna. Komisija je v upravičenih primerih izvedla potrebne prilagoditve upravljanja kvot, da bi kvote ostale učinkovite in da bi bile posodobljene glede na razvoj trga. Vendar obstajajo osnovni elementi strukture tarifnih kvot, ki so bistveni ter zagotavljajo predvidljivost in skladnost ukrepa, zato Komisija ne vidi razloga za njihovo spremembo.

(158)

Kot je bilo v zvezi s tem pojasnjeno v prejšnjih pregledih ukrepa, so bile tarifne kvote, ne glede na to, ali so kvote za posamezne države ali preostale tarifne kvote, dodeljene na podlagi izvoza v referenčnem obdobju prvotne preiskave (121). Tega referenčnega obdobja ni mogoče spremeniti, kot je predlagalo več strani, saj bi bil ponovni izračun vseh tarifnih kvot na podlagi novejših tokov, ki so zajeti z ukrepom, v nasprotju s ciljem spoštovanja tradicionalnih trgovinskih tokov, ki so obstajali pred uvedbo ukrepa.

(159)

Sistem četrtletnega upravljanja tarifnih kvot se je izkazal za učinkovitega pri zagotavljanju stabilnosti na trgu Unije, preprečevanju splošnih nenadnih povečanj uvoza, ki bi destabilizirala trg, ter zagotavljanju urejenega in predvidljivega toka uvoza skozi vse leto. Omogoča tudi, da so tradicionalni trgovinski tokovi v smislu količin in držav porekla dovoljeni brez kakršnih koli dodatnih dajatev, in je, kadar je to primerno, nekaterim državam porekla omogočil, da povečajo svoj dajatev prost izvoz tako, da presega njihove tradicionalne trgovinske tokove (122).

(160)

Sedanji sistem upravljanja tarifnih kvot je zasnovan tako, da vzpostavlja ravnovesje med nasprotujočimi si interesi. Prvič, deluje v korist industrije Unije, ker preprečuje val uvoza v kratkem obdobju, ki bi negativno vplival na trg. Drugič, koristi tudi nekaterim tretjim državam in uporabnikom Unije, ki bi jih v nasprotnem primeru neupravičeno s trga izrinili drugi večji dobavitelji in tako ne bi mogli dobavljati uporabnikom Unije, ti pa zato ne bi mogli kupovati materiala, ki ga potrebujejo, od teh specifičnih držav porekla. Nazadnje, večjim državam izvoznicam omogoča, da presežejo svoje tradicionalne trgovinske tokove v večini kategorij izdelkov z dostopom do preostale kvote v zadnjem četrtletju obdobja, ko uveljavljeni dobavitelji niso mogli uporabiti vseh kvot.

(161)

Izvajanje nekaterih sprememb, ki so jih zahtevale zainteresirane strani, bi močno porušilo ravnovesje interesov med zainteresiranimi stranmi ter bi bilo zato v nasprotju s splošnim interesom Unije in učinkovitim delovanjem ukrepa. To vključuje zahtevo industrije Unije glede sorazmerne razdelitve dajatve na dan izčrpanja kvote. V zvezi s tem se uporabljajo določbe člena 51(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 o sorazmernosti, ki ne predvidevajo prožnosti.

(162)

Poleg tega strani v svojih stališčih niso predložile dokazov, zakaj sedanji sistem tarifnih kvot ne bi bil primeren ter kako bi bile različne prilagoditve, ki so jih predlagale, v splošnem interesu Unije (in ne le v njihovem posamičnem interesu) in združljive z logiko in ustreznim delovanjem ukrepa.

(163)

Komisija je zato menila, da sta ohranitev sedanjega sistema upravljanja kvot (četrtletno upravljanje ter kombinacija kvot za posamezne države in preostalih kvot, razen nekaj utemeljenih izjem v interesu Unije) ter ohranitev prenosa neporabljenih kvot in dostopa do preostalih kvot v zadnjem četrtletju leta zaščitnega ukrepa (četrto četrtletje) še naprej ustrezni in pravični do vseh zainteresiranih strani.

(164)

Čeprav je sedanji sistem upravljanja tarifnih kvot ustrezen, je Komisija kljub temu menila, da so potrebne nekatere tehnične prilagoditve za upoštevanje nedavnega razvoja trga, kot so spremembe trgovinskih tokov, in izboljšanje učinkovitosti sistema. Te spremembe bodo podrobneje pojasnjene v nadaljevanju in ocenjene skupaj z nekaterimi trditvami v oddelku 7.2 „Izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov“ in oddelku 7.6 „Druge spremembe okoliščin“.

(165)

Zaradi sistema prenosa neporabljenih kvot iz četrtletja v četrtletje v letu zaščitnega ukrepa (123) je zadnje četrtletje leta zaščitnega ukrepa (april–junij) običajno četrtletje, v katerem so neporabljene količine največje. Da bi se čim bolj povečala uporaba kvot ob koncu leta zaščitnega ukrepa, je Komisija v uredbi o dokončnih zaščitnih ukrepih uvedla mehanizem, v skladu s katerim lahko večji izvozniki, ki so izčrpali svoje kvote za posamezne države, v zadnjem četrtletju dostopajo tudi do količin preostale kvote.

(166)

Komisija je v okviru prvega pregleda delovanja v letu 2019 ugotovila, da bi lahko ta sistem povzročil neupravičeno izrivanje manjših dobaviteljev iz preostalih kvot. Ta trend se je po letu 2019 razširil na več kategorij. Komisija je zato v pregledu delovanja v letu 2020 oblikovala sistem, v skladu s katerim bi dostop držav, za katere velja kvota za posamezne države, do preostale kvote v zadnjem četrtletju leta zaščitnega ukrepa temeljil na dejanski uporabi preostale kvote v prejšnjih četrtletjih s strani držav, za katere velja preostala tarifna kvota. Namen te prilagoditve je bil zaščititi tokove manjših dobaviteljev, ki so naravni upravičenci do preostalih kvot, v zadnjem četrtletju (124).

(167)

Komisija je, da bi zmanjšala izrivanje tradicionalnih držav porekla v preostalih kvotah in da bi bil hkrati še naprej omogočen dodaten dostop v tistih kategorijah, kjer je treba zagotoviti največjo uporabo kvote, oblikovala sistem, po katerem bi vsaka kategorija izdelkov spadala v eno od naslednjih treh različnih skupin, ki ustrezajo trem različnim scenarijem dostopa. Ta sistem izpolnjuje enega od ključnih načel in ciljev zaščitnega ukrepa, in sicer zagotoviti, da se ohranijo tradicionalni trgovski tokovi v smislu držav porekla.

(168)

Te tri trenutno vzpostavljene ureditve so:

(169)

V zvezi s sedanjim sistemom, ki državam, za katere velja kvota za posamezne države, omogoča dostop do preostale kvote zadnjega četrtletja leta zaščitnega ukrepa, ni bilo nobenih trditev.

(170)

Industrija Unije je v tem oddelku od Komisije zahtevala, naj preišče tveganja izrivanja v vseh kategorijah izdelkov zaradi znatnega povečanja uvoza iz novih držav izvoznic. Ta zahteva se obravnava ločeno v oddelku 7.3.

(171)

Komisija je na splošno menila, da se je sedanji sistem izkazal za ustreznega svojemu namenu. Zagotavlja, da imajo uporabniki Unije čim večje možnosti za uporabo preostale kvote in da se spoštujejo tradicionalni trgovinski tokovi v okviru preostale kvote v smislu države porekla (kar je prav tako v interesu uporabnikov). Poleg tega Komisija ni prejela pripomb, ki bi kazale na kakršne koli posebne težave pri delovanju te značilnosti ukrepa.

(172)

Kljub temu je Komisija na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov ocenila, ali je v zadnjem četrtletju prišlo do izrivanja iz preostale kvote. Ta ocena je bila opravljena na podlagi podatkov o uvozu ter uporabe kvot po državi porekla in kategoriji od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024.

(173)

Komisija je na podlagi te ocene sklenila, da bi moral sedanji sistem ostati v veljavi. Vendar je menila, da bi ga bilo mogoče poenostaviti tako, da bi udeležencem na trgu zagotavljal predvidljivost in tudi preprečeval morebitno izrivanje v prihodnosti. Zato je menila, da bi bilo treba delovanje ukrepa prilagoditi tako, da bi bili namesto sedanjih treh ureditev dovoljeni dve. Prva ureditev, tj. brez dostopa, bi se uporabljala za tiste kategorije, pri katerih je bila povprečna uporaba preostale kvote v dani kategoriji zelo visoka. Druga ureditev, tj. z dostopom, bi se uporabljala za druge kategorije in bi omogočala dostop do preostale kvote v zadnjem četrtletju za količine, ki jih obstoječe države izvoznice v okviru preostale tarifne kvote v povprečju niso uporabile. Za nekatere kategorije se še naprej uporablja posebna ureditev.

(174)

Na podlagi tega so bile ureditve dostopa po kategorijah izdelkov prilagojene, kot sledi (za specifične količine glej Prilogo I (IV.3) k tej uredbi):

(175)

Kategorije, za katere se ta sistem ne uporablja (v skladu z načeli, uporabljenimi v prejšnjem pregledu delovanja), so:

(176)

Na splošno bi ukrep s to značilnostjo še naprej omogočal dostop do preostale kvote v zadnjem četrtletju pri veliki večini kategorij izdelkov. Hkrati sistem zagotavlja, da dodatne količine, ki jih lahko nekatere države izvozijo v okviru tega sistema, ne izrivajo neupravičeno držav, za katere ne velja kvota za posamezne države. Odslej bodo države, v katerih načeloma ni tveganja izrivanja, zaščitene tudi pred morebitnimi nenadnimi prihodnjimi spremembami trgovinskih tokov v skladu s povprečno uporabo preostale tarifne kvote v tekočem letu zaščitnega ukrepa. Ta sistem uporabnikom zagotavlja širok dostop do razpoložljivih količin, hkrati pa v zvezi s proizvajalci Unije ohranja učinkovitost ukrepa. Zato je trenutni sistem najustreznejši za splošni interes Unije.

(177)

Komisija je menila, da je treba skupaj oceniti nekatere trditve iz oddelka 7.1 (Dodelitev in upravljanje tarifnih kvot), oddelka 7.2 (Izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov) in oddelka 7.6 (Druge spremembe okoliščin). To je zato, ker se zdi, da je osnovni vzrok za te trditve enak.

(178)

Trditve so se v bistvu nanašale na spremembo vzorca trgovinskih tokov v nekaj kategorijah izdelkov, pri čemer so izvozniki, ki v referenčnem obdobju (2015–2017) niso izvažali znatnih količin in jim zato niso bile dodeljene kvote za posamezno državo, v znatnih količinah vstopali na trg Unije prek nekaterih preostalih kvot.

(179)

Strani so trdile, da se ta sprememba vzorca trgovinskih tokov lahko šteje za trajno spremembo okoliščin, saj so ti novi izvozniki v zadnjih letih znatno povečali proizvodne zmogljivosti. Ti tokovi naj bi druge države porekla izrivali iz preostalih kvot, zato so zainteresirane strani predlagale spremembe upravljanja tarifnih kvot. Te predlagane spremembe so vključevale uvedbo kvot za posamezne države za zaščito nekaterih tokov v preostalih kvotah, vzpostavitev novih ureditev za preprečevanje porabe tarifnih kvot iz nekaterih držav porekla v vseh četrtletjih, prenos neporabljenih količin na preostale kvote v naslednjem četrtletju, razdelitev kategorij ali določitev zgornje meje preostalih kvot.

(180)

Komisija je analizirala uvozne tokove v preostalih kvotah v številnih kategorijah, v zvezi s katerimi so zainteresirane strani predložile trditve.

(181)

Analiza je potrdila, da se je zaradi nedavnega razvoja trga znatno zmanjšal izvoz tradicionalnih dobaviteljev v Unijo v okviru preostalih kvot v nekaterih kategorijah, medtem ko se je izvoz iz novih držav porekla v okviru istih preostalih kvot povečal. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je ta sprememba trgovinskih tokov povzročila vrsto negativnih učinkov na delovanje ukrepa v nekaterih kategorijah.

(182)

Komisija je ugotovila, da so bile trditve utemeljene za dve kategoriji izdelkov. Zato je bila potrebna prilagoditev delovanja ukrepa, da bi se zagotovila njegova učinkovitost in ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov v interesu Unije.

(183)

Kategorija izdelkov 1 (vroče valjani ploščati izdelki) je na splošno zelo pomembna kategorija izdelkov v okviru zaščitnega ukrepa iz različnih razlogov. Stalno predstavlja daleč največji delež uvoza (8,5 milijona ton v letu 2023), ki je leta 2023 predstavljal 31 % celotnega uvoza v okviru ukrepa. Predstavlja tudi 34 % celotne proizvodnje industrije Unije in približno 25 % njene domače prodaje po obsegu. Ta kategorija ima veliko uporab in se šteje za neke vrste blago, zato je še posebej občutljiva na spremembe cen. Vroče valjani ploščati izdelki se lahko med drugim uporabljajo kot končni izdelki v gradbeništvu ali avtomobilski industriji, vendar se uporabljajo tudi kot vhodni material za proizvodnjo izdelkov nižje v proizvodni verigi, zlasti izdelkov iz kategorije 2 (hladno valjani ploščati izdelki), ki se nato lahko nadalje predelajo na primer v izdelke iz kategorije 4 (pločevina s kovinsko prevleko), ki se nato lahko predelajo v izdelke iz kategorije 5 (jeklo, prevlečeno z organskimi premazi). Uporabljajo se tudi kot vhodni material za proizvodnjo nekaterih cevi. Zato je razvoj te kategorije zaradi njene teže v celotni proizvodnji zadevnega izdelka v Uniji in njene povezanosti z več drugimi kategorijami izdelkov še posebej pomemben za učinkovitost zaščitnega ukrepa.

(184)

Zato se z učinkovito upravljano tarifno kvoto za to kategorijo zaradi njenega posebnega pomena povečujejo možnosti za učinkovitost ukrepa na splošno. Zaradi tega je bil ta ukrep posebej pregledan in njegovo delovanje večkrat pregledano v prejšnjih pregledih, da bi se njegovo upravljanje prilagodilo prevladujočim tržnim razmeram.

(185)

Poleg tega je preostala kvota te kategorije največja posamična tarifna kvota v okviru ukrepa s približno 1 milijonom ton, ki je prvotno na voljo vsako četrtletje.

(186)

Kar zadeva trenutne razmere, je bila preostala tarifna kvota od oktobra 2023 (tri zaporedna četrtletja (125)) vedno izčrpana na prvi dan četrtletja.

(187)

To je povzročilo neravnovesje na trgu v preostalih četrtletjih, saj so bile takoj dane na voljo zelo velike količine, kar je povzročilo znaten pritisk uvoza.

(188)

Pritisk uvoza je bil še posebno močan v tej kategoriji izdelkov, saj se je uvoz kljub splošnemu znatnemu zmanjšanju potrošnje jekla v Uniji še naprej povečeval. Dejansko je tržni delež uvoza v tej kategoriji izdelkov leta 2023 dosegel 30 %, kar je precej nad povprečjem za zadevni izdelek kot celoto.

(189)

Pojav zgodnjega izčrpanja je zlasti posledica zelo močnega prodora Vietnama in Egipta, ki sta kategorijo izdelkov 1 v Unijo začela izvažati šele v drugi polovici leta 2022 in sta do konca leta 2023 predstavljala več kot 45 % uvoza v okviru te tarifne kvote. Posledično so bile v nekaterih od teh četrtletij izrinjene druge manjše, a tradicionalno prisotne države izvoznice v tej kategoriji, kot je Švica.

(190)

Da bi omogočili večjo stabilnost trga v tej pomembni kategoriji izdelkov in s tem zagotovili, da razvoj trga ne bi ogrozil učinkovitosti ukrepa, je Komisija ugotovila, da je ustrezno izvesti prilagoditev.

(191)

Komisija je na podlagi navedenega menila, da je najprimernejša rešitev uvedba omejitve največje količine, ki jo lahko posamezna država četrtletno izvozi v okviru preostale tarifne kvote.

(192)

Po skrbni preučitvi vseh zadevnih interesov, vključno z interesi prizadetih držav izvoznic in njihovih uporabnikov v Uniji, je Komisija menila, da je 15-odstotna zgornja meja na posamezno državo glede na količino tarifnih kvot, ki je bila prvotno na voljo v vsakem četrtletju, primerna (126).

(193)

Ta raven zgornje meje po eni strani zagotavlja, da bo prodor uvoza na prvi dan četrtletja po obsegu omejen v okviru preostale tarifne kvote, s čimer se bo zmanjšal pritisk uvoza na trg. Po drugi strani bo najbolj prizadetim državam izvoznicam omogočila, da še vedno izvažajo pomembne količine, ki presegajo njihove količine v okviru preteklih trgovinskih tokov pred uvedbo zaščitnega ukrepa, in na splošno tudi njihove količine, izvožene v prvih letih izvajanja zaščitnega ukrepa. Poleg tega ščiti interese tistih uporabnikov Unije in držav izvoznic, ki so bili doslej stalno izrinjeni.

(194)

Komisija je menila, da ta prilagoditev iz več razlogov ne pomeni tveganja za razpoložljivost kategorije izdelkov 1 na trgu Unije. Prvič, veliko je neporabljenih kvot za posamezne države pri drugih velikih dobaviteljih, obstajajo pa tudi drugi dobavitelji, ki bi lahko do neke mere povečali svojo prisotnost v okviru preostale tarifne kvote. Drugič, kot je prikazano v preglednici 5, ima industrija Unije na voljo zmogljivosti za povečanje domače proizvodnje. To bi prispevalo k bolj zdravi ravni izkoriščenosti zmogljivosti, kar bi industriji Unije pomagalo izboljšati splošno gospodarsko uspešnost. Nazadnje, glede na napovedane tržne projekcije se zdi zelo malo verjetno, da skupne količine neporabljenih kvot za posamezne države in razpoložljive zmogljivosti proizvajalcev Unije ne bi zadostovale za zadostitev povpraševanja v prihodnosti.

(195)

Zato je Komisija menila, da je prilagoditev v splošnem interesu Unije, saj izboljšuje delovanje ukrepa in povečuje njegovo učinkovitost, hkrati pa preprečuje neupravičeno izrivanje in zagotavlja zadostno raznolikost ponudbe za uporabnike Unije.

(196)

Komisija je poleg kategorije izdelkov 1 ugotovila tudi, da se je zaradi spremembe vzorca uvoza porušilo ravnovesje med državami porekla pri preostali tarifni kvoti za kategorijo izdelka 16, kar negativno vpliva na delovanje ukrepa. V tej kategoriji se je v dveh od zadnjih treh ocenjenih četrtletij preostala tarifna kvota začela zapolnjevati v prvih dneh četrtletja (127).

(197)

Ocena Komisije je pokazala, da je na splošno do četrtletja julij–september 2023 preostalo tarifno kvoto redno izčrpavalo več različnih držav izvoznic. Delež uvoza po državah se je razlikoval glede na četrtletje. Alžirija je v povprečju (128) uporabila 39 % celotne preostale količine tarifne kvote, Bosna in Hercegovina približno 23 %, Koreja 9 %, Japonska pa 7 %. Več drugih držav je v povprečju uporabilo preostalih 20 %.

(198)

Komisija si je pri oblikovanju dokončnega zaščitnega ukrepa in različnih pregledih delovanja prizadevala, da bi ohranila tradicionalne trgovinske tokove v smislu količin in držav porekla. Cilj ohranitve tradicionalnih količin je bil dosežen z izračunom tarifnih kvot na podlagi preteklih trgovinskih tokov, cilj ohranitve tradicionalnih držav porekla pa z določitvijo kvot za posamezne države.

(199)

Vendar so bile manjše tradicionalne države dobaviteljice, ki niso izpolnjevale pogojev za kvoto za posamezno državo v dani kategoriji izdelkov, potencialno izpostavljene nenadnim in velikim spremembam trgovinskih tokov v okviru svoje preostale tarifne kvote. Prav s tem so se soočale nekatere države izvoznice v kategoriji izdelkov 16, zaradi česar niso več mogle izvažati pomembnih količin, kar je škodilo njim in njihovim uporabnikom v Uniji.

(200)

Sestava držav porekla v okviru preostale tarifne kvote v tej kategoriji izdelkov se je v četrtletju julija–september 2023 nenadoma spremenila, saj sta Malezija in Egipt nenadoma začela izvažati zelo velike količine. Njuna skupna povprečna uporaba te tarifne kvote pred navedenim četrtletjem je bila 0-odstotna. Vendar je bil v zadnjih treh četrtletjih, za katera so bili na voljo popolni podatki, njun skupni povprečni delež uvoza do 76-odstoten. To je povzročilo veliko zmanjšanje dajatev prostega uvoza iz vseh drugih držav izvoznic, ki so prej ohranjale stabilno prisotnost na trgu Unije. Dejansko so nekatere od njih praktično prenehale izvažati v okviru te tarifne kvote. Zlasti se je zmanjšal delež uporabe tarifnih kvot Bosne in Hercegovine, in sicer na 2 %, Koreje na 4 %, Japonske na 1 % in drugih držav na 1 %.

(201)

Zato sta Malezija in Egipt s tem agresivnim prodorom na trg Unije jasno izrinila druge države porekla, ki so redno izvažale v okviru te tarifne kvote, saj sta znatno zmanjšala njihovo prisotnost (Alžirija) ali jih skoraj popolnoma odpravila (npr. Bosna in Hercegovina, Japonska, Koreja), kar je škodilo njim in njihovim uporabnikom v Uniji.

(202)

Komisija je na podlagi zgornjih ugotovitev menila, da je omejitev največjega obsega dajatev prostega uvoza na državo porekla in četrtletje najprimernejši ukrep za ponovno vzpostavitev bolj uravnotežene porazdelitve držav porekla v tej preostali tarifni kvoti in s tem za zagotovitev boljšega delovanja ukrepa. Menila je, da je primerno, da se ta omejitev za posamezno državo določi na 15 % tarifne kvote, ki je bila prvotno na voljo na začetku vsakega četrtletja.

(203)

Komisija želi s to prilagoditvijopreprečiti neupravičene učinke izrivanja manjših tradicionalnih držav porekla dobave in s tem zagotoviti, da so uporabnikom Unije na voljo količine iz teh držav porekla. Po drugi strani bi 15-odstotna zgornja meja najbolj prizadetim državam izvoznicam še naprej omogočala, da še naprej izvažajo pomembne dajatev proste količine, ki znatno presegajo njihove pretekle ravni, ki jih v nekaterih primerih sploh ni bilo. Poleg tega bi uporabnikom Unije omogočila zadostno raznolikost držav porekla. Nazadnje, glede na dosledno preteklo uspešnost drugih držav v okviru preostale tarifne kvote Komisija meni, da je razumno domnevati, da se bo preostala tarifna kvota v tej kategoriji še naprej v celoti uporabljala.

(204)

Komisija meni, da je ta prilagoditev v interesu Unije, saj zagotavlja, da so uporabnikom Unije na voljo različni viri dobave, hkrati pa preprečuje razdiralne tokove v korist stabilnosti trga.

(205)

Komisija je na podlagi točke 2.C obvestila o začetku napovedala, da bo preverila, ali je uvoz iz države v razvoju, ki je članica STO, v zadevnem obdobju (tj. v letu 2023) presegel prag 3 %, in po potrebi posodobila seznam držav v razvoju, ki so članice STO in bi morale biti vključene v področje uporabe ukrepa ali izključene iz njega.

(206)

Več strani je zahtevalo posodobitev seznama držav v razvoju, ki so članice STO in so izvzete iz področja uporabe ukrepa, z uporabo najnovejših podatkov o uvozu. Industrija Unije je poleg tega zahtevala izključitev obsega uvoza iz Ukrajine iz podatkov, ki se uporabljajo za izračun, s katerim se določi, katere države članice v razvoju, ki so članice STO, so izključene iz področja uporabe ukrepa.

(207)

V skladu s členom 9 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členom 18 osnovne uredbe o zaščitnih ukrepih se zaščitni ukrep ne uporablja za izdelek s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če je njen delež uvoza manjši od 3 % celotnega uvoza v dani kategoriji izdelkov. Če delež uvoza vseh držav v razvoju, ki so članice STO, pod triodstotnim pragom predstavlja več kot 9 % celotnega uvoza v dani kategoriji, se zaščitni ukrep uporablja za vse države v razvoju, ki so članice STO. Komisija redno pregleduje in posodablja seznam držav v razvoju.

(208)

Seznam je bil nazadnje posodobljen junija 2023 v okviru preiskave v zvezi s pregledom za oceno morebitne predčasne ukinitve zaščitnega ukrepa (129). Komisija je kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom posodobila seznam držav v razvoju, za katere velja ukrep ali ki so iz njega izključene, na podlagi izračuna njihovega deleža uvoza z uporabo najnovejših razpoložljivih konsolidiranih podatkov o uvozu, tj. statističnih podatkov o uvozu za leto 2023 (130). Štelo se je, da sprememba metodologije, uporabljene v prejšnjih pregledih, ni primerna.

(209)

Spremembe, ki izhajajo iz te posodobitve in se uporabljajo od 1. julija 2024, so naslednje (posodobljena preglednica v Prilogi II (III.2) k tej uredbi):

(210)

V skladu s pravili STO (131) in EU (132) članica STO, ki uporablja zaščitni ukrep, ta ukrep po enem letu od njegove uvedbe postopno liberalizira v rednih časovnih presledkih v obdobju njegove uporabe. Cilj liberalizacije je postopoma omogočiti več uvozne konkurence na trgu, medtem ko se domača industrija prilagaja na večji obseg uvoza.

(211)

Pravo STO ne določa nobene posebne zahteve glede oblike ali konkretne hitrosti liberalizacije, razen tega, da bi morala liberalizacija potekati postopoma in v rednih časovnih presledkih v obdobju uporabe.

(212)

Zaščitni ukrep EU za jeklo se od leta 2019 vsako leto liberalizira, ustreznost ravni liberalizacije pa je bila večkrat ocenjena in spremenjena (133). Trenutna letna raven liberalizacije od julija 2022 je 4-odstotna.

(213)

Komisija se je v okviru preiskave zavezala, da bo ocenila, ali je sedanja raven liberalizacije še vedno ustrezna oziroma ali bi jo bilo treba spremeniti.

(214)

Nekatere zainteresirane strani (zlasti proizvajalci izvozniki in uporabniki Unije) so zahtevale, naj Komisija raven liberalizacije zviša nad 4 %. Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da je položaj industrije Unije trden in da ni prišlo do preusmeritve trgovine oziroma da se je tveganje zanjo zmanjšalo. Industrija Unije je zahtevala zmanjšanje hitrosti liberalizacije na podlagi dokazov o zmanjšanju ravni potrošnje in obetov za prihodnje mesece. Na tej podlagi je trdila, da na trgu Unije ne bo tveganja pomanjkanja.

(215)

Da bi Komisija določila ustreznost trenutne ravni liberalizacije, je izvedla analizo, usmerjeno v preteklost, in analizo, usmerjeno v prihodnost.

(216)

V zvezi z njeno oceno, usmerjeno v preteklost, podatki kažejo, da je raven liberalizacije prehitela razvoj potrošnje. Medtem ko so se tarifne kvote povečale za skoraj 25 % (vključno s 5-odstotnim dodatnim povečanjem, ki se uporablja od februarja 2019), se je potrošnja v istem obdobju zmanjšala za 17 %. Zaradi teh nasprotujočih si trendov se je zato znatno povečala vrzel med ravnjo tarifnih kvot in povpraševanjem na trgu.

(217)

Kar zadeva v prihodnost usmerjeno oceno, trg jekla, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.2(h) zgoraj, kaže jasne znake upočasnjevanja. Svetovna potrošnja jekla se je leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala za 1,1 % (134). V Uniji se je potrošnja zmanjšala še veliko bolj, in sicer za 6 % (135). V najnovejših tržnih obetih glede svetovne potrošnje jekla je predvideno le skromno okrevanje v višini 1,7 % v letu 2024 (ki bo komajda doseglo vrednosti iz leta 2022) in 1,2 % v letu 2025 (kar pomeni, da bodo ravni potrošnje ostale pod količinami iz leta 2021). Kot je prikazano v oddelku 3.2.2(h), se pričakuje, da bodo obeti za trg Unije sledili podobnemu trendu.

(218)

Čeprav so se ravni uporabe tarifnih kvot razlikovale od države do države in od kategorije do kategorije, so bile ob koncu vsakega leta zaščitnega ukrepa neporabljene znatne količine, kar se je nadaljevalo tudi v tekočem šestem letu zaščitnega ukrepa (136).

(219)

Glede na nedavne negativne trende in obete glede potrošnje jekla v svetu in na trgu jekla Unije ter dejstvo, da so tarifne kvote široko dostopne za vse kategorije izdelkov, je Komisija menila, da ni v interesu Unije, da bi se sedanja velika razlika med hitrostjo povečevanja količin tarifnih kvot in hitrostjo potrošnje jekla še povečala.

(220)

Glede na vse večjo vrzel med potrošnjo (vključno s pričakovano potrošnjo) in količinami tarifnih kvot ter obstoječe visoke ravni pritiska uvoza, ki se bodo zelo verjetno nadaljevale, je Komisija menila, da bi ohranitev ali zvišanje 4-odstotne ravni resno ogrozilo učinkovitost ukrepa. Poleg tega je potrdila, da je na splošno na voljo dovolj tarifnih kvot za vse kategorije izdelkov.

(221)

Glede na navedeno je Komisija menila, da je določitev ravni liberalizacije na 1 % ustrezna za zagotovitev učinkovitosti ukrepa.

(222)

Zato se bodo tarifne kvote od 1. julija 2024 za vse kategorije izdelkov še naprej vsako leto povečevale za 1 %. Specifične količine za obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2026 (četrtletno) so določene v Prilogi IV.1 k tej uredbi.

(223)

Skupaj z drugimi prilagoditvami, predstavljenimi v tej uredbi, bo ta raven liberalizacije prispevala k izboljšanju učinkovitosti ukrepa v obdobju, ko je trg Unije izpostavljen velikim napetostim zaradi uvoza, ki jih povzročajo negativni učinki presežne zmogljivosti in posledični odzivi nanjo po vsem svetu v razmerah šibkega povpraševanja. Uporabniki Unije bodo imeli v okviru obstoječih tarifnih kvot še naprej na voljo zadostne dajatev proste količine.

(224)

Komisija je v obvestilu o začetku obseg trditev iz tega poglavja opredelila kot vsa druga vprašanja, ki ne spadajo v oddelke 7.1 do 7.2 in 7.4 do 7.5 zgoraj, kolikor se nanašajo na trajne spremembe okoliščin v primerjavi z okoliščinami, ki so prevladovale med prvotno preiskavo, katerih učinke bi bilo morda treba pregledati in ki lahko med drugim upravičijo prilagoditev ravni ali dodelitve tarifnih kvot za določene kategorije izdelkov. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo zadostna dokazila v podporo svojim trditvam ter konkretne predloge, kako obravnavati morebiten razvoj dogodkov, ki vpliva na kategorijo izdelkov.

(225)

Zahtevke, prejete v zvezi s tem, je mogoče razdeliti na dve vrsti. Prva vrsta se je nanašala na trajne spremembe povpraševanja po nekaterih kategorijah izdelkov, druga vrsta pa na trajne spremembe v zvezi z novimi državami dobaviteljicami.

(226)

Zahtevki v okviru te vrste so se nanašali na spremembe obsega izdelkov, običajno na izključitev kategorij izdelkov iz področja uporabe ukrepa, povečanje dodeljenih tarifnih kvot ali dodelitev kvote za posamezno državo določeni državi porekla na podlagi napovedi hitrega povečanja povpraševanja po določeni kategoriji in kadar industrija Unije domnevno ni bila sposobna dobaviti zadostnih količin.

(227)

V zvezi s tem dokazi, ki so jih predložile zainteresirane strani, niso upravičili nobene prilagoditve na podlagi trditev v zvezi s spremembami okoliščin. Trditve so se običajno nanašale na specifične države porekla znotraj določenih kategorij izdelkov. V vseh primerih so bile v zadnjih treh četrtletjih (julij 2023–marec 2024) na voljo dajatev proste količine. Zato takšne trditve niso bile v skladu s splošnim interesom Unije, temveč so se nanašale na specifične preference danih deležnikov. Trditve o razpoložljivosti dobave proizvajalcev Unije je obsežno ovrgla tudi industrija Unije, Komisija pa je menila, da dokazi, ki so na voljo v dokumentaciji, vključno z uporabo tarifnih kvot, ne podpirajo trditev v zvezi z morebitnim pomanjkanjem jekla.

(228)

Zato je Komisija sklenila, da ni zadostnih dokazov, ki bi upravičevali prilagoditve delovanja zaščitnega ukrepa za jeklo na podlagi spremenjenih okoliščin zaradi domnevnega prihodnjega povečanega povpraševanja v določenih kategorijah izdelkov.

(229)

Več strani (industrija Unije, izvozniki in uporabniki) je navedlo, da so se trgovinski tokovi spremenili in da to pomeni trajno spremembo okoliščin. Po mnenju nekaterih strani (industrija Unije) je ta sprememba trgovinskih tokov posledica nove in zapletene regionalne dinamike svetovnih presežnih jeklarskih zmogljivosti, zaradi katerih bi bilo treba spremeniti upravljanje tarifnih kvot.

(230)

Trditve v zvezi s spremembo trgovinskih tokov so bile predložene tudi v oddelku 7.1 (Dodelitev in upravljanje tarifnih kvot) in oddelku 7.2 (Izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov) zgoraj.

(231)

Zainteresirane strani so trdile, da nekatere kvote za posamezne države v nekaterih kategorijah izdelkov sicer ostajajo večinoma neporabljene, vendar pa na trg Unije prek preostalih kvot vstopajo novi tokovi. Zato so od Komisije zahtevale, naj izvede nekatere prilagoditve upravljanja tarifnih kvot.

(232)

Komisija je v preiskavi opredelila nove trgovinske tokove, ki vstopajo na trg v nekaterih kategorijah izdelkov. Te trditve je obravnavala s prilagoditvami, opisanimi v oddelku 7.3 zgoraj.

(233)

Zaradi posodobitev (137) carinske nomenklature Unije (KN) so bile 1. januarja 2022 spremenjene nekatere oznake KN v zvezi z jeklenimi cevmi, za katere velja zaščitni ukrep za jeklo (138). Zadevne kategorije izdelkov so bile 22 (nerjavne brezšivne cevi), 24 (druge brezšivne cevi) in 26 (druge varjene cevi).

(234)

Ta sprememba ni bila upoštevana v zadnjem pregledu ukrepa (139) junija 2023, zato obseg uvoza, ki je bil v navedenem pregledu uporabljen za izračun seznama držav v razvoju, za te kategorije ni bil povsem točen.

(235)

Zato je seznam držav v razvoju, za katere velja ukrep, ki se uporablja od 1. julija 2023, pomembno vplival na dve od treh zgoraj navedenih kategorij. Če bi Komisija v svojem zadnjem pregledu uporabila posodobljene oznake KN, bi bile spremembe seznama držav v razvoju glede na seznam, ki je bil dejansko objavljen 1. julija 2023 (in se uporablja do 30. junija 2024), naslednje:

(236)

Spremembe seznama držav v razvoju, za katere velja ukrep zaradi spremembe oznak, so povzete, kot sledi:

(237)

Posodobljeni seznam držav v razvoju, za katere velja ukrep, ki se uporablja v obdobju od 1. julija 2023 do 30. junija 2024, je v Prilogi III (III.2) k tej uredbi.

(238)

Praktične posledice teh sprememb seznama držav v razvoju, za katere velja ukrep, ki se uporablja od 1. julija 2023 do 30. junija 2024, so naslednje:

(239)

Na podlagi navedenega Komisija priznava pravico uvoznikov, ki so od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 plačali dajatve v kategoriji 26 v zvezi z uvozom iz določenih držav, da od nacionalnih carinskih organov zahtevajo povračilo teh dajatev v skladu z veljavno carinsko zakonodajo. Te države so:

(240)

Sprejem zahtevkov za povračilo za tekoče četrtletje (1. april 2024–30. junij 2024) bo predmet dodatnega preverjanja, ali je bilo plačilo dajatev posledica tega, da Komisija pri izračunu za države v razvoju ni upoštevala novih oznak, ali ne.

(241)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (142) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(242)

Ta uredba o spremembi veljavnega zaščitnega ukrepa je skladna tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami.

(243)

Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) osnovne uredbe EU o zaščitnih ukrepih in člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –