(1)

V skladu s členom 258(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v povezavi s členom 143(1) navedene uredbe lahko institucije izračunajo svoje zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v zvezi s pozicijo v listinjenju z uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: pristop SEC-IRBA). V skladu s členom 143(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 se predhodno dovoljenje za uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: pristop IRB), vključno z lastnimi ocenami izgube ob neplačilu (LGD) in konverzijskimi faktorji, zahteva za vsako kategorijo izpostavljenosti in vsak bonitetni sistem ter vsak uporabljen pristop k ocenjevanju LGD in konverzijskih faktorjev.

(2)

V skladu s členom 258 Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije uporabljajo pristop SEC-IRBA, kadar lahko izračunajo „KIRB“ v skladu s členom 255, odstavki 2 do 5, navedene uredbe. Če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena, lahko institucije izračunajo KIRB v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi v skladu z določbami iz dela 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013 za izračun kapitalskih zahtev za odkupljene denarne terjatve. Za te namene se morajo izpostavljenosti na drobno obravnavati kot odkupljene denarne terjatve iz naslova izpostavljenosti na drobno, izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, pa kot odkupljene denarne terjatve do podjetij. Zaradi posebne narave strukture listinjenj in osnovnih izpostavljenosti teh listinjenj je treba sprejeti regulativne tehnične standarde, ki podrobneje določajo pogoje, pod katerimi lahko institucije izračunajo KIRB za skupine listinjenih izpostavljenosti. Določbe iz dela 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba prilagoditi, kolikor je potrebno, da bodo ustrezale določitvi zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti. Vendar uporaba nekaterih drugih določb glede pristopa IRB ni primerna za listinjenja, bodisi ker taka pravila niso relevantna, ker ne vodijo do preudarnih rezultatov, bodisi ker bi bila preveč obremenjujoča za institucije v zvezi z listinjenji. Zato bi bilo treba za vse take primere določiti alternativna pravila, ki so ustrezna za listinjenja.

(3)

Uporaba pristopa SEC-IRBA v skladu s pristopom za odkupljene denarne terjatve iz člena 255(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi morala biti na voljo samo za nekatere kvalificirane listinjene izpostavljenosti, v zvezi s katerimi imajo institucije omejen nadzor ali dostop do informacij in podatkov ali oboje, zaradi česar ne morejo neposredno uporabljati določb iz dela 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013 za te izpostavljenosti brez potrebnih prilagoditev. Upoštevati bi bilo treba omejen dostop do informacij in podatkov o listinjenih izpostavljenostih, kadar institucija ne servisira vseh teh izpostavljenosti, vključno s primeri, ko je institucija bodisi investitor v pozicije v listinjenju bodisi sponzor ali originator, ki zadrži pozicije v listinjenju v poslu listinjenja, in ne servisira vseh osnovnih izpostavljenosti tega posla. To se lahko zgodi tudi, kadar je institucija, ki izračuna KIRB, serviser listinjenja, vendar ni sodelovala pri izvorni pogodbi ali ni sklenila izvorne pogodbe, s katero so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti, ki predstavljajo listinjene izpostavljenosti. Vendar lahko pri listinjenjih z več originatorji vsak originator, ki zadrži pozicijo v listinjenju, izračuna KIRB v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi, ki jih je prispeval k listinjenju, v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato bi morali imeti originatorji tudi možnost, da izračunajo KIRB z uporabo navedenega poglavja za izpostavljenosti,ki niso odkupljene denarne terjatve, pri listinjenih izpostavljenostih, ki jih servisirajo ti originatorji in v zvezi s katerimi so bili vključeni v izvajanje izvorne pogodbe, s katero so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, ki predstavljajo listinjene izpostavljenosti.

(4)

Del 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013 vsebuje terminologijo, ki se uporablja samo za odkupljene denarne terjatve, ne pa za listinjene izpostavljenosti. Da bi se pooblastilo iz člena 255(9) Uredbe (EU) št. 575/2013 v celoti izvajalo, je treba terminologijo, uporabljeno v navedenem poglavju, prilagoditi posebnemu okviru poslov listinjenja.

(5)

Za ločen izračun KIRB za vsako skupino bi moralo biti institucijam, ki izračunajo KIRB, dovoljeno, da skupine kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti razdelijo na homogene podskupine. Ta prožnost je potrebna, ker je sestava osnovnih izpostavljenosti listinjenja pogosto heterogena. Vendar bi morala vsaka podskupina v celoti izpolnjevati zahteve iz člena 255(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo za skupine kvalificiranih listinjenih sredstev.

(6)

Servisiranje listinjenih izpostavljenosti s strani tretjih oseb ter omejen dostop do informacij in podatkov v zvezi s časom nastanka teh izpostavljenosti lahko pomembno vplivajo na povzročitelje tveganja, ki se štejejo za pomembne za razlikovanje tveganja, in na količinsko opredelitev parametrov tveganja, dodeljenih posameznim bonitetnim razredom ali skupinam. Institucije, ki izračunajo KIRB v skladu s členom 255(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, bi zato morale uporabljati notranji model, ki se uporablja izključno za izpeljavo ocen verjetnosti neplačila (PD), izgube ob neplačilu (LGD), pričakovane izgube (EL) ali konverzijskih faktorjev za posebni namen izračuna KIRB v skladu z navedenim členom. Navedeni notranji model se zato ne bi smel uporabljati za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za listinjene ali nelistinjene izpostavljenosti, ki jih institucija servisira in v zvezi s katerimi je originator, kot je opredeljen v členu 2, točka 3(a), Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ali prvotni kreditodajalec, kot je opredeljen v členu 2, točka 20, navedene uredbe. Takšna ločitev bonitetnih sistemov za splošno modeliranje kreditnega tveganja in za notranje modele za izračun KIRB v zvezi z imetji kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti v skladu s členom 255(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 je potrebna tudi za zagotovitev, da standardi ocenjevanja po pristopu IRB, doseženi pri izpostavljenostih, ki jih institucija servisira in v zvezi s katerimi je prvotni kreditodajalec ali originator, niso pristranski, ogroženi ali kako drugače poslabšani zaradi različnih standardov upravljanja in podatkov, ki se uporabljajo v zvezi s kvalificiranimi listinjenimi izpostavljenostmi. Kljub temu bi bilo treba v primeru listinjenih izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, instituciji, ki izračuna KIRB, dovoliti, da za oceno PD uporabi odobreni obstoječi bonitetni sistem, ki se uporablja za izpostavljenosti, ki izvirajo iz nje, v čigar obseg uporabe bi spadale listinjene izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, pod pogojem, da ima institucija dovolj informacij za uporabo tega bonitetnega sistema, kar bi lahko veljalo za izpostavljenosti do velikih podjetij. Ker pa se lahko prakse izterjave in standardi servisiranja razlikujejo, se v takih primerih instituciji, ki izračuna KIRB, ne bi smelo dovoliti, da se zanaša na oceno LGD iz odobrenega obstoječega bonitetnega sistema, ki se uporablja za izpostavljenosti, ki izvirajo iz nje, kadar ni serviser.

(7)

Člen 255(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da lahko institucije izračunajo Kirb v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi listinjenja, med drugim v skladu s členom 143 navedene uredbe. Navedeni člen od institucij zahteva, da za vsak bonitetni sistem pridobijo dovoljenje zadevnega pristojnega organa za uporabo pristopa IRB in dovoljenje za pomembne spremembe obsega uporabe bonitetnega sistema, za katerega je institucija prejela dovoljenje za uporabo. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 529/2014 (3) določa pogoje za oceno pomembnosti razširitev in sprememb pristopa IRB, vključno z načini uradnega obveščanja o takih razširitvah in spremembah. Iz tega sledi, da se Delegirana uredba (EU) št. 529/2014 uporablja tudi v primeru sprememb notranjega modela za izračun KIRB za kvalificirane listinjene izpostavljenosti. Poleg tega člen 143(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva predhodno dovoljenje pristojnega organa za uporabo pristopa IRB za vsak bonitetni sistem. Vendar v zvezi z izračunom KIRB za namene te uredbe institucija ne bi mogla izpolniti navedene zahteve v zvezi s skupino kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti, ker takih izpostavljenosti nikoli ne bi bilo mogoče obravnavati enako v okviru običajnega bonitetnega sistema IRB kot podobne izpostavljenosti, bodisi listinjene bodisi nelistinjene, ki jih servisira zadevna institucija in izvirajo iz nje. Zato je treba določiti, da bi moralo biti dovoljenje za uporabo pristopa SEC-IRBA v skladu z notranjim modelom za izračun KIRB pogojeno samo s tem, da je institucija, ki izračuna KIRB, dobila dovoljenje za uporabo pristopa IRB v zvezi z vsaj enim bonitetnim sistemom znotraj kategorije izpostavljenosti, v katero so razvrščene kvalificirane listinjene izpostavljenosti.

(8)

Kadar institucija, ki izpolnjuje zahteve iz člena 258(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zaprosi za dovoljenje za uporabo notranjega modela za izračun KIRB v zvezi s kvalificiranimi listinjenimi izpostavljenostmi, se zahteva iz člena 145(1) navedene uredbe, da mora institucija ta notranji model uporabljati vsaj tri leta, preden zaprosi za dovoljenje, ne bi smela uporabljati za namene pristopa SEC-IRBA, saj bi se morale izkušnje, ki jih je institucija pridobila z uporabo vsaj enega bonitetnega sistema v zadevni kategoriji izpostavljenosti IRB, šteti za zadostne za te namene.

(9)

Namen zahtev iz člena 184 Uredbe (EU) št. 575/2013 je zagotoviti, da institucija, ki kupuje denarne terjatve, pri količinskem opredeljevanju parametrov tveganja za odkupljene denarne terjatve redno izvaja zadostno minimalno raven nadzora nad temi denarnimi terjatvami, da ima stalen dostop do podatkov in informacij v zvezi s tveganostjo denarnih terjatev, vključno s podatki prodajalca in serviserja denarnih terjatev, ter da redno upošteva značilnosti in ravnanje prodajalca in serviserja, ki lahko vplivajo na tveganost denarnih terjatev. Te operativne zahteve in zahteve glede skrbnega pregleda morajo biti izpolnjene, da se zagotovi dovolj preudarna in natančna uporaba pristopa IRB za odkupljene denarne terjatve. Za zagotovitev, da za kvalificirane listinjene izpostavljenosti veljajo podobne zahteve, je treba zahteve iz člena 184 Uredbe (EU) št. 575/2013 prilagoditi institucijam, ki izračunajo KIRB v zvezi s temi izpostavljenostmi. Kadar obstaja subjekt s posebnim namenom pri listinjenju (v nadaljnjem besedilu: SSPE), bi moral imeti SSPE lastništvo nad listinjenimi izpostavljenostmi in izvajati nadzor nad denarnimi nakazili neposredno ali prek skrbnika ali subjekta, ki v njegovem imenu opravlja podobne naloge. Institucija, ki izračuna KIRB, bi morala opraviti skrbni pregled pri serviserju listinjenih izpostavljenosti in, kadar sama institucija ni originator posla, pri originatorju listinjenja, saj so standardi in ravnanje originatorja in serviserja povzročitelji tveganja v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi posla listinjenja. Možno je, da ima institucija, ki izračuna KIRB, v skladu s členoma 153 in 154 Uredbe (EU) št. 575/2013 v svoji bilanci stanja odkupljene denarne terjatve in da je prejela vračljivi popust za odkup, zavarovanje s premoženjem ali delna jamstva, ki zagotavljajo varovanje pred prvo izgubo v primeru izgube iz naslova neplačila, izgube iz naslova zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev ali obojega. V tem primeru bi moralo biti institucijam dovoljeno, da te odkupljene denarne terjatve obravnavajo kot kvalificirane listinjene izpostavljenosti, in kadar uporabijo to možnost, bi se moralo od njih zahtevati, da izvedejo skrbni pregled serviserja, kadar je ustrezno, in prodajalca, saj so standardi in ravnanje serviserja in prodajalca povzročitelji tveganja v zvezi s temi kvalificiranimi listinjenimi izpostavljenostmi.

(10)

Pri poslih listinjenja so kreditni standardi in značilnosti originatorja ali, kadar je ustrezno, prvotnega kreditodajalca ter standardi in značilnosti serviserja glede servisiranja bistveni povzročitelji tveganja v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi listinjenja. Zato bi bilo treba pri razvoju notranjega modela za izračun KIRB v zvezi s kvalificiranimi listinjenimi izpostavljenostmi te dejavnike tveganja vedno oceniti kot potencialne povzročitelje tveganja, razen če se upravičeno ne upoštevajo. Učinek takih povzročiteljev tveganja bi se lahko odražal bodisi z njihovim upoštevanjem pri razvrščanju izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine bodisi z uporabo različnih umeritvenih segmentov za različne originatorje in različne serviserje. Kadar je institucija, ki izračuna KIRB v zvezi s kvalificiranimi listinjenimi izpostavljenostmi, sama originator ali prvotni kreditodajalec ali serviser listinjenja, se od nje ne bi smelo zahtevati, da svoje standarde in značilnosti upošteva kot dodaten povzročitelj tveganja.

(11)

Člen 259(6) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucijam omogoča, da za izračun parametra p formule SEC-IRBA z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD po pristopu SEC-IRBA določijo v višini 50 %, kadar delež največje osnovne izpostavljenosti v skupini ni večji od 3 %. Za zagotovitev skladnosti z navedenim členom bi bilo treba institucijam, ki izračunajo KIRB za kvalificirane listinjene izpostavljenosti, dovoliti, da za listinjene izpostavljenosti na drobno določijo z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD skupine v višini 50 %. V tem primeru je primerno uporabiti vrednost LGD v višini 50 %, ker imajo listinjene izpostavljenosti na drobno običajno visoko stopnjo razdrobljenosti. Člen 161(1), točki (e) in (f), Uredbe (EU) št. 575/2013 določa LGD za nadrejene in podrejene odkupljene denarne terjatve do podjetij, kadar institucija ne more oceniti PD ali kadar te ocene ne izpolnjujejo nekaterih zahtev. V okviru listinjenja bi bilo treba te LGD prilagoditi nadrejenim in podrejenim kvalificiranim listinjenim izpostavljenostim, pri čemer LGD nadrejenih listinjenih izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, ne bi smela biti nižja od določene LGD listinjenih izpostavljenosti na drobno ob upoštevanju na splošno višje ravni razdrobljenosti skupin listinjenih izpostavljenosti na drobno.

(12)

Člen 153(6) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucijam omogoča, da, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 154(5) navedene uredbe, za svoje odkupljene denarne terjatve do podjetij uporabljajo standarde za količinsko opredelitev tveganja za izpostavljenosti na drobno, če bi bila uporaba standardov za količinsko opredelitev tveganja za izpostavljenosti do podjetij za te institucije pretirano obremenjujoča. Enaka obravnava bi morala biti na voljo tudi za kvalificirane listinjene izpostavljenosti, za te namene pa bi bilo treba izrecno določiti merila primernosti, ki so ustrezna za te izpostavljenosti.

(13)

V skladu s členom 154(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 je, da bi bile odkupljene denarne terjatve primerne za obravnavo v okviru kategorije izpostavljenosti na drobno iz odstavka 1 navedenega člena, med drugim potrebno, da institucija odkupi te denarne terjatve od nepovezanih tretjih oseb, da izpostavljenost institucije do dolžnika denarnih terjatev ne vključuje nobenih izpostavljenosti, ki neposredno ali posredno izvirajo iz same institucije, da so odkupljene denarne terjatve ustvarjene na podlagi strogo poslovnih odnosov med prodajalcem in dolžnikom ter da je portfelj dovolj razpršen. Te zahteve bi morale biti prilagojene kvalificiranim listinjenim izpostavljenostim. Zato je primerno zahtevati, da institucije, ki izračunajo KIRB, preverijo, da so listinjene izpostavljenosti kupljene od nepovezanih tretjih oseb, da neposredno ali posredno ne izvirajo iz institucije, ki izračuna KIRB, in da so ustvarjene na podlagi strogo poslovnih odnosov.

(14)

Ker so standardi za količinsko opredelitev tveganja za izpostavljenosti na drobno manj obremenjujoči kot standardi za količinsko opredelitev tveganja, ki ni povezano z izpostavljenostmi na drobno, člen 154(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucijam onemogoča uporabo teh manj obremenjujočih standardov za količinsko opredelitev tveganja za izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, ki izvirajo iz njih v okviru odkupljenih denarnih terjatev, razen če izpolnjujejo niz pogojev. Vendar v okviru kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti na drobno institucija, ki izračuna KIRB, ne bi mogla izpolnjevati člena 154(5), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013, ki zahteva, da izpostavljenost ne izvira iz same institucije, kar originatorju preprečuje uporabo standardov za količinsko opredelitev tveganja, povezanega z izpostavljenostmi na drobno, za listinjene izpostavljenosti, ki jih ne servisira, vendar izvirajo iz nje in jih je razvrstila kot izpostavljenosti na drobno v skladu z okvirom za kreditno tveganje iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato je treba določiti merila primernosti, ki instituciji v vlogi originatorja, ki izračuna KIRB, omogočajo uporabo standardov za količinsko opredelitev tveganja, povezanega z izpostavljenostmi na drobno, za listinjene izpostavljenosti na drobno, ki jih ne servisira, vendar izvirajo iz nje in jih je razvrstila kot izpostavljenosti na drobno v skladu z okvirom kreditnega tveganja iz Uredbe (EU) št. 575/2013. V ta namen bi bilo treba zahtevati samo, da navedene izpostavljenosti izpolnjujejo pogoje iz člena 154(5), točke (b) do (d), in člena 184 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki so ustrezno prilagojeni posebnim značilnostim kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti. In nasprotno, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 184 Uredbe (EU) št. 575/2013, prilagojeni posebnostim listinjenih izpostavljenosti, vendar listinjene izpostavljenosti na drobno niso primerne za standarde za količinsko opredelitev tveganja, povezanega z izpostavljenostmi na drobno, bi bilo treba od institucije, ki izračuna KIRB, zahtevati, da izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti na način, določen za izpostavljenosti do podjetij, iz člena 153 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(15)

Za kvalificirane listinjene izpostavljenosti, ki niso na izpostavljenosti drobno in so primerne za obravnavo kot izpostavljenosti na drobno, bi bilo treba od institucij, ki izračunajo KIRB, zahtevati, da preverijo in izračunajo vrednosti neporavnanih izpostavljenosti do skupine povezanih strank, da bi izpolnile zahtevo o razpršenosti skupine. Takšno preverjanje in izračun pa sta lahko težavna zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov. Od institucije, ki izračuna KIRB, bi se zato moralo zahtevati samo, da tako preverjanje in izračun opravi po najboljši vednosti, na primer na podlagi informacij o dolžnikih, ki jih je pridobila od originatorja, prodajalca ali prvotnega kreditodajalca v času nastanka izpostavljenosti, ali informacij, pridobljenih od serviserja, bodisi pri servisiranju izpostavljenosti bodisi med njegovim postopkom upravljanja tveganj.

(16)

Za točnost količinske opredelitve parametrov tveganja, ki se povežejo z osnovnimi izpostavljenostmi v listinjenju, bi morali biti populacija izpostavljenosti, zastopana v podatkih, uporabljenih za ocenjevanje, in kreditni standardi, s katerimi so bili ti podatki ustvarjeni, primerljivi s skupino kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti in kreditnimi standardi, ki so se uporabljali pri nastanku teh izpostavljenosti. Primerljivost podatkov, uporabljenih za ocenjevanje, in kreditnih standardov, uporabljenih ob nastanku, bi bilo treba oceniti le glede na izpostavljenosti in standarde institucije, ki izračuna KIRB, če je bila ta institucija vključena v izvorno pogodbo, na podlagi katere so nastale osnovne izpostavljenosti v listinjenju, ali jo je sklenila, vendar ni serviser teh izpostavljenosti.

(17)

Člen 180(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva, da institucije pri izpostavljenostih na drobno notranje podatke za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine upoštevajo kot primarni vir informacij za ocenjevanje značilnosti izgub. Kadar pa institucija, ki izračuna KIRB, ni bila vključena v izvorno pogodbo, na podlagi katere so nastale kvalificirane listinjene izpostavljenosti, ali je ni sklenila in ni serviser teh izpostavljenosti, se notranji podatki institucije, ki izračuna KIRB, ne bi smeli šteti za najboljše razpoložljive podatke za primerjavo s kvalificiranimi listinjenimi izpostavljenostmi za količinsko opredelitev parametrov tveganja. Zato bi bilo treba zunanje podatke v zvezi s kvalificiranimi listinjenimi izpostavljenostmi šteti za primarni vir informacij za te namene.

(18)

Člen 255(9), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 omogoča uporabo približnih podatkov, kadar ni na voljo dovolj točnih ali zanesljivih podatkov o skupini osnovnih izpostavljenosti. Približne podatke za te namene bi bilo treba razumeti kot vse podatke, ki se ne nanašajo neposredno na listinjene izpostavljenosti ali portfelj osnovnih izpostavljenosti, sklenjenih na podlagi podobnih standardov za odobravanje kreditov originatorja ali prvotnega kreditodajalca, iz katerih so bili pridobljeni. Poleg tega del 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da se lahko za izračun kapitalskih zahtev za odkupljene denarne terjatve v skladu s pristopom kreditnega tveganja uporabijo notranji, zunanji in skupni podatki. Zato bi bilo treba dovoliti, da se tudi ti podatki uporabljajo kot približni podatki za izračun KIRB kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti.

(19)

V členu 171(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 je določeno, da manj informacij, kot jih ima institucija, bolj konservativne morajo biti njene razvrstitve izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine dolžnikov in izpostavljenosti. Razvrstitvi listinjenih izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine je zato treba nameniti posebno pozornost pri uporabi približnih podatkov. To je še pomembneje, kadar obstaja razlika med opredelitvijo neplačila, ki jo uporablja institucija, ki izračuna KIRB, v svojem notranjem modelu za izračun KIRB, in opredelitvijo neplačila, ki se uporablja v zunanjih podatkih, ki ustrezajo listinjenim izpostavljenostim, portfelju, izdanem na podlagi podobnih standardov izdaje originatorja ali prvotnega kreditodajalca, iz katerega so bili pridobljeni, ali približnim podatkom. Zato je treba določiti pravila o potrebnih prilagoditvah podatkov in o meri konservativnosti, ki jo je treba sprejeti pri ocenjevanju parametrov tveganja v okviru izračuna KIRB za kvalificirane listinjene izpostavljenosti.

(20)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA).

(21)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(a)

„razvoj modela“ pomeni del postopka ocenjevanja parametrov tveganja, ki vodi k primernemu razlikovanju tveganja z določitvijo ustreznih povzročiteljev tveganja, oblikovanjem statističnih ali mehanskih metod za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine dolžnikov in izpostavljenosti ter oceno vmesnih parametrov modela, kadar je to ustrezno;

(b)

„umeritveni segment“ pomeni enolično opredeljeno podskupino iz področja uporabe modela verjetnosti neplačila (PD) ali modela izgube ob neplačilu (LGD), ki je skupno umerjen;

(c)

„kvalificirane listinjene izpostavljenosti“ pomeni katero koli od naslednjih vrst listinjenih izpostavljenosti:

(d)

„notranji model za izračun KIRB“ pomeni bonitetni sistem za izračun KIRB iz člena 255(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

razlikovanje in količinsko opredelitev lastnih ocen PD, kadar se taki podatki in metode uporabljajo za oceno tveganja neplačila za vsakega dolžnika ali izpostavljenost, zajeto z modelom PD;

(b)

razlikovanje in količinsko opredelitev lastnih ocen LGD ter najboljšo oceno pričakovanih izgub (ELBE), kadar se taki podatki in metode uporabljajo za oceno ravni izgube v primeru neplačila za vsak izpostavljenost, zajeto z modelom LGD.

(a)

obseg uporabe bonitetnega sistema, specifičnega za KIRB, vključuje samo kvalificirane listinjene izpostavljenosti;

(b)

institucija je prejela dovoljenje za uporabo pristopa IRB v zvezi z vsaj enim bonitetnim sistemom v kategoriji izpostavljenosti, v katero so razvrščene kvalificirane listinjene izpostavljenosti;

(c)

izpolnjene so vse zahteve iz dela 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z bonitetnimi sistemi ob upoštevanju točke (d) tega člena;

(d)

institucija izpolnjuje pogoje iz členov 5 do 15 te uredbe namesto ustreznih pogojev iz Uredbe (EU) št. 575/2013, kot so določeni v vsakem od navedenih členov te uredbe.

(a)

bonitetni sistem se uporablja samo za izračun PD kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno;

(b)

če ne bi bile listinjene, bi kvalificirane listinjene izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, spadale v obseg uporabe bonitetnega sistema, ki se bo uporabljal;

(c)

institucija, ki izračuna KIRB, uporablja vrednosti LGD iz člena 8(3) te uredbe;

(d)

izpolnjene so vse zahteve iz dela 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z bonitetnimi sistemi ob upoštevanju točke (e) tega člena;

(e)

izpolnjene so zahteve iz člena 7 in člena 12(3) te uredbe v zvezi z uporabo zahtev glede odkupljenih denarnih terjatev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v posebnem okviru listinjenja namesto ustreznih zahtev iz navedene uredbe, kot so določene v vsakem od navedenih členov te uredbe;

(f)

izpolnjene so zahteve iz členov 14 in 15 te uredbe v zvezi z uporabo podatkov.

(a)

kvalificirane listinjene izpostavljenosti so bile ustvarjene na podlagi strogo poslovnih odnosov med originatorjem in dolžnikom ter zato ne vsebujejo denarnih terjatev do drugih podjetij v skupini in denarnih terjatev, ki so predmet medsebojnega pobotanja med podjetji, ki kupujejo in prodajajo drugo drugemu;

(b)

SSPE ali institucija, ki izračuna KIRB, je upravičena do vseh prihodkov od nekvalificiranih listinjenih izpostavljenosti ali do sorazmernega deleža v teh prihodkih;

(c)

skupina kvalificiranih listinjenih izpostavljenosti je dovolj razpršena.

(a)

informacije o dolžnikih, pridobljene ob nastanku izpostavljenosti od originatorja, prodajalca ali prvotnega kreditodajalca;

(b)

informacije, pridobljene od serviserja med servisiranjem izpostavljenosti ali med njegovim postopkom upravljanja tveganj.