(1)

V Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2015/2290 (2) je bilo določeno, da se solventnostni režim, ki velja med drugim v Združenih državah in se uporablja za zavarovalnice in pozavarovalnice s sedežem v tej tretji državi, šteje za začasno enakovrednega režimu iz naslova I, poglavje VI, Direktive 2009/138/ES. Ta začasna enakovrednost je bila odobrena 1. januarja 2016 in za obdobje desetih let. Člen 227(6), drugi pododstavek, Direktive 2009/138/ES določa možnost podaljšanja te začasne enakovrednosti za nadaljnja obdobja desetih let, če so merila iz člena 227(5) navedene direktive še naprej izpolnjena in če Komisija v ta namen sprejme delegirani akt. Poleg tega Komisiji pri sprejemanju takega sklepa pomaga Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

(2)

Organi Združenih držav Amerike in organi Unije imajo redne dialoge, da bi izboljšali medsebojno razumevanje svojih regulativnih in nadzornih ureditev na področju zavarovalništva. Iz teh dialogov in pomoči EIOPA je bilo razvidno, da veljavni solventnostni režim v Združenih državah še naprej izpolnjuje merila iz člena 227(5) Direktive 2009/138/ES.

(3)

V Združenih državah morajo zavarovatelji spoštovati veljavne zakone vsake zvezne države, v kateri sklepajo pogodbe, zavarovalniški nadzor pa je v rokah neodvisnih zveznih nadzornikov, ki so podrejeni zavarovalniškim komisarjem. Zvezne zahteve glede kapitalske ustreznosti temeljijo na vzorčnem zakonu o kapitalskih zahtevah na podlagi tveganj Nacionalnega združenja zavarovalniških komisarjev (National Association of Insurance Commissioners – NAIC), ki so ga sprejele vse zvezne države. Standardna formula za kapitalske zahteve na podlagi tveganj zajema večino bistvenih tveganj za vsako vrsto primarnega zavarovanja (življenjsko, premoženjsko in nezgodno, zdravstveno), pri čemer dovoljuje uporabo notranjih modelov za določene produkte in module tveganja. Kapitalske zahteve na podlagi tveganj se izračunajo z uporabo faktorjev za različne postavke sredstev, premij, zahtevkov, izdatkov in rezervacij. Obstajajo štiri ravni kvantitativnih kapitalskih zahtev z različnimi nadzornimi posegi v posameznem primeru: raven ukrepanja v podjetju (Company Action Level), raven ukrepanja s strani regulatorja (Regulatory Action Level), raven pooblaščenega nadzora (Authorized Control Level) in raven obveznega nadzora (Mandatory Control Level). Režim Združenih držav ima lastno oceno tveganj in solventnosti za zavarovatelje, ki je primerljiva z oceno iz Direktive 2009/138/ES. Za poročanje in preglednost obstajajo standardizirane zahteve glede poročanja, ki zajemajo predvsem: poslovanje in rezultate, profil tveganja, uporabljene metode in predpostavke pri vrednotenju, kapitalske zahteve in upravljanje. Računovodski izkazi, vključno z mnenjem aktuarja in revizorjevo izjavo, se javno objavijo. Zvezni zavarovalniški komisarji lahko izmenjujejo zaupne informacije s tujimi nadzorniki pod pogojem, da se prejemnik strinja, da bo ohranil zaupnost teh informacij. Ti zvezni zavarovalniški komisarji lahko tudi sklepajo pogodbe, ki urejajo izmenjavo in uporabo zaupnih informacij.

(4)

Nadzorniki Unije in zavarovalni oddelki ameriških držav so podpisali več memorandumov o soglasju o izmenjavi informacij. Od sprejetja Delegiranega sklepa (EU) 2015/2290 je k večstranskemu memorandumu o soglasju Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov pristopilo še enajst ameriških držav. Pravila o zaupnosti, ki temeljijo na vzorčnih zakonih NAIC, so vključena v državno zakonodajo in od državnih nadzornikov in njihovega osebja zahtevajo, da ohranijo zaupnost informacij, ki jih prejmejo od tujih nadzornikov.

(5)

Na podlagi pomoči EIOPA in glede na zahteve glede solventnosti, ki se uporabljajo v Združenih državah, je jasno, da veljavni solventnostni režim v Združenih državah, ki se uporablja za podjetja s sedežem v tej tretji državi, še naprej izpolnjuje merila iz člena 227(5) Direktive 2009/138/ES. Zato je primerno podaljšati določitev iz Delegiranega sklepa (EU) 2015/2290, da je navedeni solventnostni režim začasno enakovreden tistemu iz naslova I, poglavje VI, Direktive 2009/138/ES. Vendar lahko Komisija kadar koli opravi poseben pregled, če je treba zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost, določeno s tem sklepom, vključno z mednarodnim razvojem dogodkov. Redni ali posebni pregledi bi lahko privedli do spremembe ali razveljavitve tega sklepa. Komisija bi morala zato ob podpori EIOPA še naprej spremljati razvoj veljavnega solventnostnega režima v Združenih državah in izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(6)

Da bi podjetjem Unije zagotovili potrebno pravno varnost, bi bilo treba začasne sklepe podaljšati dovolj zgodaj v skladu s prakso Komisije. Ta sklep zajema Združene države, ker ima Komisija vse informacije, potrebne za podaljšanje določitve, da je solventnostni režim, ki velja v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, poglavje VI, Direktive 2009/138/ES. Komisija bo začela postopek podaljšanja sklepov o začasni enakovrednosti za druge tretje države in bo sprejela končno odločitev o posebnih podaljšanjih, potem ko bo prejela ocene EIOPA o zadevnih tretjih državah –