1.   Carina vključuje vse dajatve ali takse, ki se naložijo na blago ali v zvezi z uvozom blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s tem uvozom, ne vključuje pa:

(a)	taks, ki ustrezajo notranjim dajatvam na uvoženo in lokalno proizvedeno blago v skladu s členom 20;

(b)	protidampinških, izravnalnih ali zaščitnih ukrepov, uporabljenih v skladu z določbami naslova VI, ter

(c)	pristojbin ali drugih dajatev, naloženih v skladu s členom 8.

2.   Osnovna carina, za katero je treba uporabiti postopna znižanja, je carina iz časovnega razporeda liberalizacije carin vsake pogodbenice za vsak izdelek.

1.   Uvrstitev blaga, zajetega s tem sporazumom, je določena v carinskih nomenklaturah pogodbenic v skladu z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (HS).

2.   Pogodbenici si v roku treh (3) mesecev po spremembi tarife ali spremembi v HS izmenjata vse potrebne informacije o carinah, ki jih uporabljata, in ustreznih nomenklaturah za izdelke iz prilog I in II.

1.   V tem delu izraz „s poreklom“ pomeni, da so izpolnjeni pogoji glede porekla v skladu s pravom pogodbenice uvoznice, ki se uporablja (1), (2).

2.   Svet SGP, ustanovljen na podlagi člena 104 (v nadaljnjem besedilu: Svet SGP), najpozneje pet (5) let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma s sklepom sprejme protokol, ki ureja pravila o poreklu. Odstavek 1 tega člena se preneha uporabljati z začetkom uporabe takega protokola.

3.   Če v petletnem obdobju iz odstavka 2 pogodbenici ne sprejmeta takega protokola, Svet SGP oceni uporabo odstavka 1 in se lahko odloči za podaljšanje tega petletnega obdobja.

1.   Pogodbenici se dogovorita, da ne bosta povečali carin, ki se uporabljajo za izdelke, za katere velja liberalizacija v skladu s tem sporazumom, razen ukrepov, sprejetih v skladu s členi 48, 49 in 50.

2.   Da bi ohranili možnosti za širše procese regionalnega povezovanja v Afriki, se lahko pogodbenici v okviru Sveta SGP odločita, da bosta spremenili višino carin, predpisanih v prilogah II(a), II(b) in II(c) k temu sporazumu, ki se lahko uporabljajo za izdelke s poreklom iz EU pri uvozu v partnersko državo oziroma države EAC. Pogodbenici zagotovita, da nobena taka sprememba ne povzroči neskladnosti tega sporazuma z zahtevami iz člena XXIV GATT 1994.

1.   Carine za uvoz blaga s poreklom iz ene od pogodbenic na ozemlje druge pogodbenice se obračunajo le enkrat.

2.   Kakršna koli dajatev, plačana ob uvozu v partnersko državo EAC, se v celoti povrne, ko se blago izvozi iz partnerske države EAC prvega uvoza v drugo partnersko državo EAC. Dajatev se plača v partnerski državi EAC, v kateri se blago porabi.

3.   Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje z namenom, da se olajša pretok blaga in poenostavijo carinski postopki.

1.   Pogodbenica v zvezi z izvozom blaga v drugo pogodbenico ne uvede nobenih novih dajatev ali davščin, ki bi presegale tiste za podobne izdelke, namenjene za domačo prodajo.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko partnerska država oziroma države EAC po tem, ko o tem uradno obvestijo EU, naložijo začasno dajatev ali davščino v povezavi z izvozom blaga, in sicer za:

(a)	spodbujanje razvoja domače industrije;

(b)	ohranjanje stabilnosti valute, kadar povišanje svetovne cene blaga za izvoz ustvarja tveganje dviganja vrednosti valute, ali

(c)	zaščito dohodkov, prehranske varnosti in okolja.

3.   Take davščine se uvedejo za omejeno število izdelkov za omejeno obdobje, po oseminštiridesetih (48) mesecih pa jih mora Svet SGP ponovno proučiti zaradi morebitnega podaljšanja.

4.   Kakršna koli ugodnejša obravnava v zvezi z davščinami, ki jih partnerska država oziroma države EAC naložijo za izvoz izdelkov v katero koli večje tržno gospodarstvo, se od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma odobri za podobne izdelke, namenjene na ozemlje EU.

5.   Za namene tega člena in člena 15 „večje tržno gospodarstvo“ pomeni katero koli razvito državo ali katero koli državo, katere delež svetovnega blagovnega izvoza je v letu pred začetkom veljavnosti sporazuma o prosti trgovini iz člena 15 presegal 1 %, ali katero koli skupino držav, ki nastopajo posamično, skupno ali na podlagi sporazuma o prosti trgovini in katerih skupni delež svetovnega blagovnega izvoza je v letu pred začetkom veljavnosti sporazuma o prosti trgovini iz člena 15 presegal 1,5 % odstotka (3).

1.   EU v zvezi z blagom, ki ga zajema ta del, partnerski državi oziroma državam EAC odobri vsako ugodnejšo obravnavo, ki se uporablja zato, ker EU po podpisu tega sporazuma postane pogodbenica sporazuma o prosti trgovini s tretjo stranjo.

2.   Partnerska država oziroma države EAC v zvezi z blagom, ki ga zajema ta del, EU odobrijo vsako ugodnejšo obravnavo, ki se uporablja zato, ker partnerska država oziroma države EAC po podpisu tega sporazuma postanejo pogodbenice sporazuma o prosti trgovini s katerim koli večjim tržnim gospodarstvom. Če lahko EU dokaže, da ji je bila odobrena obravnava, ki je manj ugodna od tiste, ki jo partnerska država oziroma države EAC nudijo kateremu koli drugemu večjemu tržnemu gospodarstvu, se pogodbenici, kolikor je mogoče, posvetujeta in skupaj odločita o najboljšem načinu za izvajanje tega odstavka za vsak primer posebej.

3.   Določbe tega dela se ne razlagajo tako, kot da pogodbenici zavezujejo k vzajemni razširitvi kakršne koli prednostne obravnave, ki se uporablja, ker je ena od njiju na dan podpisa tega sporazuma pogodbenica sporazuma o prosti trgovini s tretjo stranjo.

4.   Odstavek 2 se ne uporablja v zvezi s trgovinskimi sporazumi med partnersko državo oziroma državami EAC in državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ali drugimi afriškimi državami in regijami.

5.   Za namene tega člena „sporazum o prosti trgovini“ pomeni sporazum, ki znatno liberalizira trgovino ter znatno odpravlja diskriminatorne ukrepe in/ali prepoveduje nove ali bolj diskriminatorne ukrepe med pogodbenicami ob začetku veljavnosti sporazuma ali v razumnem roku.

1.   Pogodbenici soglašata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega dela, in poudarjata svojo zavezo boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

2.   Če ena od pogodbenic na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, lahko začasno opusti prednostno obravnavo zadevnega izdelka v skladu s tem členom.

3.   Za namene tega člena nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a)	ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnih izdelkov;

(b)	stalno zavračanje ali neupravičeno zamudo pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu zadevnih izdelkov;

(c)	stalno zavračanje ali neupravičeno zamudo pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij, pomembnih za dodelitev zadevne prednostne obravnave.

4.   Nepravilnosti ali goljufije se med drugim ugotovijo, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

5.   Pri uporabi začasnih opustitev veljajo naslednji pogoji:

(a)

pogodbenica, ki je na podlagi objektivnih informacij ugotovila, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja, in/ali je ugotovila nepravilnosti ali goljufijo, o svojih ugotovitvah in objektivnih informacijah takoj uradno obvesti Odbor visokih uradnikov, ustanovljen v skladu s členom 106 (v nadaljnjem besedilu: Odbor visokih uradnikov), ter začne posvetovanja v okviru odbora na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev za iskanje rešitve, sprejemljive za obe pogodbenici;

(b)

kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru Odbora visokih uradnikov, kakor je navedeno v točki (a), in se v treh (3) mesecih po uradnem obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti prednostno obravnavo zadevnih izdelkov in o takšnih začasnih opustitvah se nemudoma uradno obvesti Svet SGP;

(c)

začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice inne presegajo obdobja šestih (6) mesecev, ki pa se lahko podaljša, o. opustitvah pa se redno posvetuje Odbor visokih uradnikov, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko prenehajo pogoji za njihovo uporabo.

6.   Hkrati z uradnim obvestilom Odboru visokih uradnikov iz odstavka 5(a) mora pogodbenica, ki pošlje tako uradno obvestilo, v svojem Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da so za zadevni izdelek na podlagi objektivnih informacij ugotovljeni neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

1.   Člen VII GATT 1994 in Sporazum o izvajanju člena VII GATT 1994 urejata pravila carinskega vrednotenja, ki se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi dosegli skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

1.   Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se odpravijo vse prepovedi ali omejitve uvoza, izvoza ali prodaje blaga za izvoz med pogodbenicama, razen carinskih dajatev in davščin ter pristojbin in drugih dajatev iz člena 6, ne glede na to, ali se uveljavljajo s kvotami, uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji ali drugimi ukrepi. V trgovini med pogodbenicama se ne uvedejo nobeni novi ukrepi te vrste. Ta člen ne posega v določbe naslova VI tega dela.

2.   Odstavek 1 tega člena se ne prenese na:

(a)	prepovedi izvoza ali začasne omejitve za preprečitev ali ublažitev kritičnega pomanjkanja hrane ali drugih izdelkov, ki so bistveni za pogodbenico izvoznico;

(b)	prepovedi uvoza in izvoza ali omejitve, ki so potrebne za uporabo standardov ali predpisov za klasifikacijo, razvrščanje po stopnjah ali trženje izdelkov v mednarodni trgovini.

1.   Za uvožene izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ne veljajo neposredni ali posredni notranji davki ali druge vrste notranjih dajatev, ki bi bile višje od tistih, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za podobne domače izdelke. Pogodbenici tudi sicer ne uporabljata notranjih davkov ali drugih notranjih dajatev za zaščito domače proizvodnje.

2.   Obravnava uvoženih izdelkov s poreklom iz ene od pogodbenic ne sme biti manj ugodna od tiste, ki je podobnim domačim izdelkom druge pogodbenice zagotovljena z vsemi zakoni, predpisi in zahtevami, ki vplivajo na prodajo teh izdelkov na notranjem trgu, ponudbe za prodajo, nakup, prevoz, distribucijo ali uporabo. Ta odstavek ne nasprotuje uporabi različnih notranjih prevoznih dajatev, ki temeljijo izključno na gospodarskem izkoriščanju prevoznih sredstev in ne na izvoru izdelka.

3.   Nobena pogodbenica ne uvede ali ohrani nobenega notranjega količinskega predpisa glede mešanja, predelave ali uporabe izdelkov v določenih količinah ali razmerjih, ki bi neposredno ali posredno zahteval, da je treba določeno količino ali razmerje katerega koli izdelka, za katerega velja predpis, dobaviti iz domačih virov. Pogodbenici ne uporabljata notranjih količinskih predpisov za zaščito domače proizvodnje.

4.   Ta člen ne preprečuje plačila subvencij izključno domačim proizvajalcem, vključno s plačili domačim proizvajalcem, ki izhajajo iz prihodka od notranjih davkov ali dajatev, ki se uporabljajo skladno s tem členom, in subvencij, ki se izvajajo prek vladnih odkupov domačih izdelkov.

5.   Ta člen se ne uporablja za zakone, predpise, postopke ali prakse, ki urejajo javna naročila.

1.   Pogodbenici priznavata pomen carinskega sodelovanja in olajševanja trgovine v razvijajočem se globalnem trgovinskem okolju in soglašata:

(a)	da bosta okrepili sodelovanje in zagotovili, da bodo zadevna zakonodaja in postopki ter upravne zmogljivosti zadevnih uprav izpolnjevali cilj spodbujanja olajševanja trgovine;

(b)	da partnerska država oziroma države EAC potrebujejo prehodno obdobje in krepitev zmogljivosti, da bi lahko nemoteno izvajale določbe tega naslova.

2.   Cilji tega naslova so:

(a)	olajševanje trgovine med pogodbenicama;

(b)	spodbujanje usklajevanja carinske zakonodaje in postopkov na regionalni ravni;

(c)	zagotavljanje podpore partnerski državi oziroma državam EAC pri izboljšanju olajševanja trgovine;

(d)	zagotavljanje podpore carinskim upravam partnerske države oziroma držav EAC pri izvajanju tega sporazuma in drugih mednarodnih dobrih praks na carinskem področju ter

(e)	okrepitev sodelovanja med carinskimi organi pogodbenic in drugimi mejnimi organi.

1.   Za zagotovitev skladnosti z določbami tega naslova in učinkovit odziv na cilje iz člena 22 pogodbenici:

(a)	izmenjujeta informacije v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)	razvijata skupne pobude na skupno dogovorjenih področjih;

(c)

sodelujeta na naslednjih področjih: (i) posodobitev carinskih sistemov in postopkov ter skrajšanje postopkov carinjenja; (ii) poenostavitev in uskladitev carinskih postopkov in formalnosti v zvezi s trgovino, vključno s tistimi, ki so povezane z uvozom, izvozom in tranzitom; (iii) izboljšanje regionalnih tranzitnih sistemov; (iv) izboljšanje preglednosti v skladu s členom 24(3); (v) krepitev zmogljivosti, vključno s finančno in tehnično pomočjo partnerski državi oziroma državam EAC; (vi) drugi vidiki carinskega področja, o katerih se dogovorita pogodbenici;

(d)	vzpostavita, kolikor je mogoče, skupna stališča v mednarodnih organizacijah na področju carine in olajševanja trgovine, kot so STO, Svetovna carinska organizacija (WCO), Združeni narodi (ZN) in Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD);

(e)	spodbujata usklajevanje med vsemi povezanimi organi znotraj in zunaj meja.

2.   Ne glede na odstavek 1 si pogodbenici zagotovita medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola 1.

1.   Pogodbenici soglašata, da morajo njuni trgovinska in carinska zakonodaja in postopki temeljiti na mednarodnih instrumentih in standardih, ki veljajo na področju carine in trgovine, vključno z vsebinskimi elementi revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, podpisane 26. junija 1999 v Bruslju, vsebinskimi elementi Okvira WCO o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine, podatkovnim nizom WCO ter Konvencijo o harmoniziranem sistemu.

2.   Pogodbenici soglašata, da bodo njuni trgovinska in carinska zakonodaja in postopki temeljili na:

(a)	potrebi po zaščiti in olajševanju zakonite trgovine z učinkovitim izvrševanjem in izpolnjevanjem zahtev iz carinske zakonodaje;

(b)	potrebi po izogibanju nepotrebnim in diskriminatornim bremenom za gospodarske subjekte, zaščiti pred goljufijami in korupcijo ter zagotavljanju nadaljnjega olajševanja za subjekte, ki dosegajo visoke ravni skladnosti s carinsko zakonodajo in postopki;

(c)	potrebi po uporabi enotne upravne listine ali elektronskega ekvivalenta, da se pripravijo carinske deklaracije v EU oziroma partnerski državi oziroma državah EAC;

(d)	sodobnih carinskih tehnikah, vključno z oceno tveganja, poenostavljenimi postopki za vnos in prepustitev blaga, nadzorom po prepustitvi in revizijo;

(e)	postopnem razvoju sistemov, vključno s tistimi, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, za izvozne, uvozne in tranzitne postopke, da se olajša izmenjava informacij med gospodarskimi subjekti, carinskimi upravami in drugimi organi;

(f)	načelu, da morajo biti kazni za manjše kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in da ne povzročajo nepotrebnih zaostankov pri njihovi uporabi v postopkih carinjenja;

(g)	sistemu zavezujočih odločitev o carinskih zadevah, zlasti o tarifni uvrstitvi in pravilih o poreklu, v skladu s predpisi regionalne in/ali nacionalne zakonodaje;

(h)	potrebi po uporabi pristojbin in dajatev, ki so sorazmerne z opravljenimi storitvami v zvezi s kakršno koli specifično transakcijo in se ne izračunavajo na podlagi ad valorem. Pristojbine in dajatve se ne naložijo za konzularne storitve v zvezi z blagovno menjavo;

(i)	odpravi kakršnih koli zahtev za obvezno uporabo pregledov pred odpremo, kot so opredeljeni v Sporazumu STO o pregledih pred odpremo, ali drugih enakovrednih zahtev;

(j)	odpravi vseh zahtev za obvezno uporabo carinskih posrednikov ter preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih pravilih za njihovo licenciranje.

3.   Da bi izboljšali delovne metode in zagotovili preglednost in učinkovitost carinskih postopkov, pogodbenici:

(a)	sprejmeta nadaljnje ukrepe za poenostavitev in standardizacijo dokumentacije in formalnosti v zvezi s trgovino, da omogočita hitro prepustitev in carinjenje blaga;

(b)	zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki omogočajo pravico do pritožbe proti ukrepom, odločitvam in sklepom carinskih in drugih organov, odločitev in sklepov, ki vplivajo na uvoz, izvoz ali blago v tranzitu; taki postopki lahko dostopni za vsa podjetja;

(c)	ohranjata integriteto z uporabo ukrepov, ki odražajo načela ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov.

1.   Pogodbenici druga drugi zagotovita prost tranzit čez svoja ozemlja po najprimernejši poti. Omejitve, nadzor ali morebitne zahteve morajo biti nediskriminatorne, sorazmerne in se morajo uporabljati enotno.

2.   Pogodbenica lahko zahteva, da tranzitni promet vstopi na njeno ozemlje na ustreznem carinskem uradu po posebej določenih poteh. Če ena od pogodbenic zahteva uporabo takih poti, to stori v skladu s členom V(3) GATT 1994.

3.   Brez poseganja v zakonite carinske kontrole pogodbenica za blago v tranzitu z ozemlja druge pogodbenice odobri obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave domačega blaga.

4.   Pogodbenici izvajata postopke prevoza pod carinskim nadzorom, ki omogočajo tranzit blaga brez plačila carin ali drugih dajatev, ki imajo enak učinek, če so zagotovljena ustrezna jamstva v skladu z regionalno in/ali nacionalno carinsko zakonodajo.

5.   Pogodbenici spodbujata in izvajata regionalne tranzitne rešitve.

6.   Pogodbenici spodbujata usklajevanje med vsemi zadevnimi organi znotraj in zunaj meja.

7.   Zakonodaja pogodbenic temelji na mednarodnih standardih in instrumentih, povezanih s tranzitom.

1.   Za okrepitev zmogljivosti partnerske države oziroma držav EAC na področju carin in olajševanja trgovine ter brez poseganja v njihove zaveze v okviru STO se pogodbenici strinjata, da bo za partnersko državo oziroma države EAC za izpolnjevanje zahtev iz členov 23, 24 in 25 veljalo prehodno obdobje petih (5) let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   To prehodno obdobje se lahko z odobritvijo Sveta SGP podaljša.

1.   Pogodbenici ustanovita Posebni odbor za carine in olajševanje trgovine, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic:

(a)	odbor se sestane na dan in z dnevnim redom, o katerih se pogodbenici dogovorita vnaprej;

(b)	pogodbenici mu predsedujeta izmenično ter

(c)	odbor poroča Svetu SGP.

2.   Naloge Posebnega odbora za carine in olajševanje trgovine obsegajo:

(a)	spremljanje izvajanja in upravljanja tega naslova in člena 9;

(b)	zagotavljanje foruma za posvetovanje in razpravo o vseh zadevah v zvezi s carino, vključno s pravili o poreklu, splošnimi carinskimi postopki, carinskim vrednotenjem, tarifno uvrstitvijo, tranzitom in medsebojno upravno pomočjo v carinskih zadevah;

(c)	krepitev sodelovanja pri razvoju, uporabi in izvajanju pravil o poreklu in povezanih carinskih postopkov, splošnih carinskih postopkov in medsebojne upravne pomoči v carinskih zadevah;

(d)	izboljšanje sodelovanja na področju krepitve zmogljivosti in tehnične pomoči;

(e)	vsa druga vprašanja v zvezi s tem naslovom, o katerih se dogovorita pogodbenici.

1.   Določbe tega naslova se uporabljajo za ukrepe, ki jih zajema Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO SFS).

2.   Če ni določeno drugače, se za namene tega naslova uporabljajo opredelitve Sporazuma STO SFS, Komisije za Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

1.   Pogodbenici znova potrjujeta svoje pravice in obveznosti v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi, ki se nanašajo na ta naslov in katerih pogodbenici sta.

2.   Vsaka od pogodbenic:

(a)	ima suvereno pravico, da izvaja sanitarne in fitosanitarne ukrepe, če so ti ukrepi skladni z določbami Sporazuma STO SFS;

(b)	se pred uvedbo kakršnih koli novih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov posvetuje z drugo pogodbenico prek mehanizma uradnega obveščanja, ki ga določa Sporazum STO SFS, in po potrebi prek kontaktnih točk pogodbenic;

(c)	podpira drugo pogodbenico pri zbiranju informacij, potrebnih za sprejemanje informiranih odločitev;

(d)	spodbuja povezave, skupna podjetja, skupne raziskave in razvoj med partnersko državo oziroma državami EAC ter institucijami in laboratoriji EU.

1.   Pogodbenici si prizadevata za uskladitev svojih pravil in postopkov za oblikovanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s postopki pregleda, preskušanja in certificiranja, v skladu s Sporazumom STO SFS.

2.   Odbor visokih uradnikov pripravi načine za pomoč pri tem procesu usklajevanja in za njegovo spremljanje.

1.   Pogodbenici uporabljata sanitarne in fitosanitarne ukrepe na pregleden način v skladu s Sporazumom STO SFS.

2.   Pogodbenici priznavata pomen učinkovitih mehanizmov za posvetovanje, uradno obveščanje in izmenjavo informacij v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi v skladu s Sporazumom STO SFS.

3.   Pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o vseh spremembah sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev, ki bi lahko vplivale na trgovino, ki spada na področje uporabe tega naslova. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta vzpostavili mehanizme za izmenjavo takih informacij.

1.   Organi partnerske države oziroma držav EAC in EU, ki so pristojni za izvajanje ukrepov iz tega naslova, so organi pogodbenic, pristojni za sanitarno in fitosanitarno področje.

2.   Naloge pristojnih organov iz odstavka 1 so določene s Sporazumom STO SFS.

3.   Pogodbenici se medsebojno uradno obveščata o svojih pristojnih organih iz odstavka 1 in o njihovih morebitnih spremembah.

1.   Določbe tega naslova se uporabljajo za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanje skladnosti, kot določa Sporazum STO o tehničnih ovirah v trgovini (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TOT).

2.   V tem naslovu se uporabljajo opredelitve iz Sporazuma TOT.

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti na podlagi Sporazuma TOT ob upoštevanju svojih pravic in obveznosti na podlagi drugih mednarodnih dogovorov, katerih pogodbenice so tako partnerska država oziroma države EAC kot tudi EU, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varstvo okolja in biotske raznovrstnosti.

2.   V skladu z določbami Sporazuma TOT pogodbenici zagotovita, da se tehnični predpisi ne pripravijo, sprejmejo ali uporabijo z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za trgovino med njima.

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti v zvezi z uradnim obveščanjem in izmenjavo informacij o tehničnih predpisih, standardih in postopkih ugotavljanja skladnosti, kot določa Sporazum TOT.

2.   Pogodbenici si prek informacijskih točk izmenjujeta informacije v zvezi z vprašanji, ki bi lahko bila pomembna za njune trgovinske odnose, vključno s hitrim opozarjanjem, znanstvenimi mnenji in dogodki.

3.   Pogodbenici lahko sodelujeta pri vzpostavljanju in vzdrževanju informacijskih točk ter pri vzpostavljanju in vzdrževanju skupnih podatkovnih zbirk.

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze glede ugotavljanja skladnosti v skladu s Sporazumom TOT.

2.   Pogodbenici lahko ob upoštevanju obsega uskladitve svojih tehničnih predpisov, standardov in infrastrukture za ugotavljanje skladnosti proučita sklenitev sporazumov o vzajemnem priznavanju postopkov za ugotavljanje skladnosti.

1.   Regulativni organi partnerske države oziroma držav EAC so organi partnerske države oziroma držav EAC, ki so pristojni za izvajanje ukrepov iz tega naslova ter so odgovorni in pristojni za zagotavljanje ali nadzor izvajanja standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.

2.   V EU je za izvajane tega naslova pristojna Evropska komisija.

3.   Partnerska država oziroma države EAC uradno obvestijo EU o svojih tehničnih regulativnih organih v skladu s tem sporazumom.

1.   Ob upoštevanju tega člena nič v tem sporazumu EU ali partnerski državi oziroma državam EAC ne posamično ne kolektivno ne preprečuje sprejetja protidampinških ali izravnalnih ukrepov v skladu z ustreznimi sporazumi STO. Za namen tega člena se poreklo določi v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.

2.   Preden EU uvede dokončne protidampinške ali izravnalne dajatve za izdelke, uvožene iz katere koli od pogodbenic, morata pogodbenici proučiti možnost konstruktivnih rešitev, določenih v ustreznih sporazumih STO.

3.   Kadar katera od pogodbenic uvede protidampinški ali izravnalni ukrep, obstaja eno samo razsodišče za sodno presojo, vključno s pritožbeno stopnjo.

4.   Kadar se protidampinški ali izravnalni ukrepi lahko uvedejo na regionalni ali nacionalni ravni, kadar je to ustrezno, pogodbenici zagotovita, da regionalni organi na eni strani in državni organi na drugi strani ne uporabljajo teh ukrepov hkrati za isti izdelek.

5.   Pogodbenica uvoznica uradno obvesti pogodbenico izvoznico o prejemu pravilno dokumentirane pritožbe še pred začetkom kakršne koli preiskave.

6.   Ta člen se uporablja v vseh preiskavah, ki se sprožijo po začetku veljavnosti tega sporazuma.

7.   Za vse spore v zvezi s protidampinškimi ali izravnalnimi ukrepi se uporabljajo pravila STO o reševanju sporov.

1.   Ob upoštevanju tega člena nič v tem sporazumu partnerski državi oziroma državam EAC in EU ne preprečuje sprejetja ukrepov v skladu s členom XIX GATT 1994, Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih in členom 5 Sporazuma STO o kmetijstvu. Za namene tega člena se poreklo določi v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena EU ob upoštevanju splošnih razvojnih ciljev tega sporazuma in majhnosti gospodarstva partnerske države oziroma držav EAC uvoz iz katere koli partnerske države oziroma držav EAC izloči iz vseh ukrepov, sprejetih v skladu s členom XIX GATT 1994, Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih in členom 5 Sporazuma STO o kmetijstvu.

3.   Odstavek 2 se uporablja pet let, začenši z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma. Najpozneje 120 dni pred koncem tega obdobja Svet SGP prouči izvajanje odstavka 2 ob upoštevanju razvojnih potreb partnerske države oziroma držav EAC, da bi se odločil, ali naj se njihova uporaba podaljša.

4.   Za odstavek 1 se uporablja dogovor STO o pravilih in postopkih za reševanje sporov.

1.   Pogodbenica lahko po proučitvi alternativnih rešitev uporabi časovno omejene zaščitne ukrepe, ki odstopajo od členov 10 in 11, pod pogoji in v skladu s postopki iz tega člena.

2.   Zaščitni ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo, kadar se izdelek s poreklom iz ene pogodbenice uvaža na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:

(a)	resno škodo domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju pogodbenice uvoznice;

(b)	motnje v sektorju gospodarstva, zlasti tam, kjer te motnje povzročajo večje socialne probleme, ali težave, ki bi lahko privedle do resnega poslabšanja gospodarskih razmer v pogodbenici uvoznici, ali

(c)	motnje na trgih podobnih ali neposredno konkurenčnih kmetijskih proizvodov (4) ali v mehanizmih, ki te trge upravljajo.

3.   Zaščitni ukrepi iz tega člena ne smejo trajati dlje, kot je potrebno za odpravo ali preprečitev resne škode ali motenj, kot so opredeljene v odstavkih 2 in 5(b). Zaščitni ukrepi pogodbenice uvoznice lahko vključujejo le enega ali več naslednjih elementov:

(a)	opustitev nadaljnjega znižanja stopnje uvozne dajatve za zadevni izdelek, kot je opredeljeno v tem sporazumu;

(b)	povišanje carinskih dajatev za zadevni izdelek do ravni, ki ne presega carinske dajatve, ki se uporablja za druge članice STO, in

(c)	uvedbo tarifnih kvot za zadevni izdelek.

4.   Kadar se kateri koli izdelek s poreklom iz partnerske države oziroma držav EAC uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroči ali obstaja tveganje, da bo v eni ali več najbolj oddaljenih regijah EU povzročil eno od situacij, navedenih v odstavku 2, lahko EU brez poseganja v odstavke 1 do 3 sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe, omejene na zadevno regijo oziroma regije, v skladu s postopki iz odstavkov 6 do 9.

5.   (a) Kadar se kateri koli izdelek s poreklom iz EU uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroči ali obstaja tveganje, da bo v partnerski državi oziroma državah EAC povzročil eno od situacij, navedenih v odstavku 2, lahko partnerska država oziroma države EAC brez poseganja v odstavke 1 do 3 sprejmejo nadzorne ali zaščitne ukrepe, omejene na svoje ozemlje, v skladu s postopki iz odstavkov 6 do 9.

(b)

Partnerska država oziroma države EAC lahko sprejmejo zaščitne ukrepe v skladu s postopki iz odstavkov 6 do 9, kadar se izdelek s poreklom iz EU zaradi znižanja dajatev uvaža na njihovo ozemlje v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje v mladi gospodarski panogi, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne izdelke. Take določbe se uporabljajo samo 10 let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. To obdobje lahko Svet SGP podaljša za največ pet let.

6.   (a) Zaščitni ukrepi iz tega člena se ohranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode ali motenj, kakor so opredeljene v odstavkih 2, 4 in 5.

(b)

Zaščitni ukrepi iz tega člena se ne uporabljajo več kot dve leti. Kadar okoliščine, ki upravičujejo uvedbo zaščitnih ukrepov, še vedno obstajajo, se lahko taki ukrepi podaljšajo za nadaljnje obdobje največ dveh let. Kadar partnerska država oziroma države EAC uporabijo zaščitni ukrep ali kadar EU uporabi zaščitni ukrep, omejen na ozemlje ene ali več njenih najbolj oddaljenih regij, se lahko tak ukrep uporablja največ štiri leta in se lahko, če še vedno obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uvedbo zaščitnih ukrepov, podaljša za nadaljnja štiri leta.

(c)	Zaščitni ukrepi iz tega člena, ki veljajo več kot eno leto, morajo vsebovati jasne elemente, po katerih so postopoma, najpozneje pa po preteku določenega obdobja, odpravljeni.

(d)	Noben zaščitni ukrep iz tega člena se najmanj eno leto po izteku ukrepa ne sme uporabiti za uvoz izdelka, za katerega je prej veljal tak ukrep.

7.   Za izvajanje odstavkov 1 do 6 se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	kadar pogodbenica meni, da obstaja ena od okoliščin iz odstavkov 2, 4 ali 5, zadevo nemudoma predloži v proučitev Odboru visokih uradnikov.

(b)

odbor visokih uradnikov lahko pripravi priporočila, ki so potrebna za popravo okoliščin, ki so nastale; če v 30 dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Odboru visokih uradnikov, slednji ni pripravil nobenega priporočila za popravo okoliščin in ni bila dosežena nobena druga zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za popravo okoliščin v skladu s tem členom.

(c)

partnerska država oziroma države EAC še pred sprejetjem katerega koli ukrepa, predvidenega v tem členu, oziroma v primerih, za katere se uporablja odstavek 8 tega člena, Odboru visokih uradnikov čim prej predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja, z namenom, da se za zadevne pogodbenice poišče sprejemljiva rešitev.

(d)	pri izbiri zaščitnih ukrepov v skladu s tem členom je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo izvajanje tega sporazuma.

(e)	o vseh zaščitnih ukrepih, sprejetih na podlagi tega člena, se nemudoma pisno uradno obvesti Odbor visokih uradnikov, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom določitve časovnega razporeda za njihovo odpravo, takoj ko okoliščine to dopuščajo.

8.   Kadar izjemne okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje, lahko zadevna pogodbenica uvoznica sprejme začasne ukrepe, določene v odstavkih 3, 4 ali 5, ne da bi izpolnila zahteve iz odstavka 7. Taki ukrepi lahko trajajo največ 180 dni, kadar jih sprejme EU, in 200 dni, kadar jih sprejmejo partnerska država oziroma države EAC ali kadar so ukrepi, ki jih sprejme EU, omejeni na ozemlje ene ali več njenih najbolj oddaljenih regij. Trajanje katerega koli začasnega ukrepa se šteje kot del začetnega obdobja in vsakega podaljšanja, na katero se nanaša odstavek 6. Pri sprejemanju takih začasnih ukrepov se upoštevajo interesi vseh udeleženih pogodbenic, vključno z njihovo razvojno stopnjo. Zadevna pogodbenica uvoznica obvesti drugo pogodbenico in zadevo nemudoma predloži v proučitev Odboru visokih uradnikov.

9.   Če pogodbenica uvoznica pri uvozu izdelka uporablja upravni postopek, katerega namen je hitro zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, ki bi utegnili povzročiti probleme iz tega člena, o tem nemudoma obvesti Odbor visokih uradnikov.

10.   Sporazuma STO ni mogoče uporabiti tako, da bi se pogodbenici preprečilo sprejetje zaščitnih ukrepov v skladu s tem členom.

1.   Sodelovanje pri trgovini in razvoju v ribištvu zajema morsko ribištvo, ribištvo v celinskih vodah in akvakultura.

2.   Pogodbenici priznavata, da je ribištvo ključni gospodarski vir partnerske države oziroma držav EAC, znatno prispeva h gospodarstvu partnerske države oziroma držav EAC in ima velik potencial za prihodnji regionalni gospodarski razvoj in zmanjšanje revščine. Je tudi pomemben vir hrane in deviznih sredstev.

3.   Poleg tega pogodbenici priznavata, da so ribolovni viri zanimivi tako za EU kot tudi za partnersko državo oziroma države EAC, in se dogovorita za sodelovanje za trajnostni razvoj in upravljanje ribiškega sektorja v skupnem interesu ob upoštevanju gospodarskih in socialnih učinkov ter učinkov na okolje.

4.   Pogodbenici soglašata, da je povečanje obsega dejavnosti v ribiškem sektorju, ki povečujejo dodano vrednost, primerna strategija za spodbujanje gospodarske rasti v sektorju in povečanje njegovega prispevka h gospodarstvu partnerske države oziroma držav EAC ob hkratnem upoštevanju njegove dolgoročne trajnostnosti.

1.   Načela sodelovanja v ribištvu vključujejo:

(a)	podporo razvoju in krepitvi regionalnega povezovanja;

(b)	ohranjanje pravnega reda Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil;

(c)	zagotavljanje posebne in različne obravnave;

(d)	upoštevanje najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij za oceno in upravljanje virov;

(e)	zagotavljanje delujočih sistemov spremljanja učinkov na okolje ter gospodarskih in socialnih učinkov v partnerski državi oziroma državah EAC;

(f)	zagotavljanje skladnosti z veljavnimi nacionalnimi zakoni in ustreznimi mednarodnimi instrumenti, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, podpisano 10. decembra 1982 v Montego Bayu (UNCLOS), regionalnimi in podregionalnimi sporazumi;

(g)	zagotovitev ohranjanja in prednostne obravnave posebnih potreb malega/samooskrbnega ribištva.

2.   Ta vodilna načela bi morala prispevati k trajnostnemu in odgovornemu razvoju živih kopenskih in morskih virov in akvakulture ter k optimizaciji koristi tega sektorja za sedanje in prihodnje generacije s povečanjem naložb, krepitvijo zmogljivosti in boljšim dostopom do trga.

3.   Pogodbenici sodelujeta za zagotovitev finančne in druge podpore za izboljšanje konkurenčnosti in proizvodnih zmogljivosti predelovalnih obratov, diverzifikacijo ribiške industrije ter razvoj in izboljšave pristaniških zmogljivosti v partnerski državi oziroma državah EAC.

4.   Področja sodelovanja so podrobneje razdelana v naslovu IV dela V.

1.   Določbe tega naslova se uporabljajo za uporabo, ohranjanje in upravljanje virov morskega ribištva, da se optimizirajo koristi ribištva za partnersko državo oziroma države EAC z naložbami, krepitvijo zmogljivosti in izboljšanjem dostopa do trga.

2.   Cilji sodelovanja med pogodbenicama iz tega naslova so:

(a)	spodbujanje trajnostnega razvoja in upravljanje ribištva;

(b)

krepitev sodelovanja, da se zagotovi trajnostno izkoriščanje in upravljanje ribiških virov kot trden temelj za regionalno povezovanje, saj si obalna partnerska država oziroma države EAC delijo čezconske in migratorne vrste, poleg tega pa nobena posamična partnerska država EAC nima zmogljivosti za zagotovitev trajnostnosti virov;

(c)	zagotovitev pravičnejše delitve koristi, ki izhajajo iz ribiškega sektorja;

(d)	zagotovitev učinkovitega spremljanja, nadzora in opazovanja, ki je potrebno za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

(e)	spodbujanje učinkovitega izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja živih morskih virov v izključni ekonomski coni (IEC) in vodah v pristojnosti partnerske države oziroma držav EAC na podlagi mednarodnih instrumentov, vključno z UNCLOS, za socialno in gospodarsko korist pogodbenic;

(f)	spodbujanje in razvoj regionalne in mednarodne trgovine na podlagi najboljših praks;

(g)	ustvarjanje ugodnih razmer, vključno z gradnjo infrastrukture in krepitvijo zmogljivosti, za industrijsko in malo priobalno ribištvo, da bodo partnerska država oziroma države EAC lahko izpolnile stroge zahteve trga;

(h)	podpora nacionalnih in regionalnih politik, usmerjenih k povečanju produktivnosti in konkurenčnosti ribiškega sektorja, ter

(i)	vzpostavitev povezav z drugimi gospodarskimi sektorji.

1.   Pri določanju ravni trajnostnega ulova, ribolovne zmogljivosti in drugih strategij upravljanja se uporablja previdnostni pristop, da se preprečijo ali izničijo neželene posledice, na primer prevelike zmogljivosti in čezmerni ribolov, pa tudi neželeni učinki na ekosisteme in mali ribolov.

2.   Vsaka od partnerskih držav EAC lahko uvede primerne ukrepe, vključno s sezonskimi omejitvami in omejitvami glede opreme, za zavarovanje svojih ozemeljskih voda in zagotavljanje trajnostnosti priobalnega in obalnega ribolova.

3.   Pogodbenici spodbujata članstvo partnerske države oziroma držav EAC v Komisiji za tune v Indijskem oceanu (IOTC) in drugih ustreznih organizacijah za upravljanje ribištva. Partnerska država oziroma države EAC in EU bi morale uskladiti ukrepe za zagotavljanje upravljanja in ohranjanja vseh vrst rib, vključno s tuni in tunom podobnimi viri, ter spodbujati ustrezne znanstvene raziskave.

4.   Kadar ni zadostnih znanstvenih dokazov, da bi pristojni nacionalni organ upravljanja lahko določil meje in ciljne ravni trajnostnega ulova v IEC partnerske države EAC, obe pogodbenici v posvetovanju s pristojnim nacionalnim organom in z IOTC in, kadar je ustrezno, drugimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva podpreta znanstveno analizo.

5.   Pogodbenici se dogovorita, da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, kadar zaradi povečanja napora ulov preseže trajnostno raven, ki jo je opredelil pristojni nacionalni organ upravljanja.

6.   EU in partnerska država oziroma države EAC za ohranjanje in upravljanje čezconskih staležev in izrazito selivskih staležev zagotovijo, da so plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami, skladna z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in podregionalnimi ukrepi za upravljanje ribištva ter povezanimi nacionalnimi zakoni in predpisi.

1.   Pogodbenici bosta upoštevali upravljanje plovil in ribolovne ureditve, ki izhajajo iz IOTC ter drugih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Partnerska država oziroma države EAC in EU opredelijo minimalna načela in pogoje v zvezi s spremljanjem, kontrolo in nadzorom ribiških plovil EU v vodah partnerske države oziroma držav EAC, ta načela in pogoji pa morajo vključevati naslednje:

(a)	za partnersko državo oziroma države EAC bo vzpostavljen sistem spremljanja plovil in če partnerska država oziroma države EAC nimajo sistema spremljanja plovil, jim bo EU pomagala vzpostaviti združljiv sistem spremljanja plovil;

(b)

poleg obveznega združljivega sistema spremljanja plovil bodo partnerska država oziroma države EAC skupaj z EU razvile druge mehanizme za zagotavljanje učinkovitega spremljanja, kontrole in nadzora, EU pa bo partnersko državo oziroma države EAC podpirala pri vzpostavljanju dogovorjenega sistema in jim pomagala pri njegovem izvajanju;

(c)

EU in partnerska država oziroma države EAC imajo pravico do namestitve opazovalcev v nacionalnih ali mednarodnih vodah, pri čemer morajo biti postopki v zvezi z razporeditvijo opazovalcev dobro opredeljeni. Opazovalce plačujejo nacionalne vlade, vse stroške na krovu pa nosi lastnik ladje. EU bo krila stroške usposabljanja opazovalcev;

(d)	v regiji se bodo razvili in uporabljali skupni sistemi poročanja o ribolovu, pri čemer bodo določena minimalna načela poročanja;.

(e)

vsa plovila, ki iztovorijo ali pretovorijo ulov v partnerski državi EAC, to storijo v pristaniščih ali na območjih zunanjih pristanišč. Pretovarjanje na morju ni dovoljeno, razen v posebnih okoliščinah, ki jih predvidi ustrezna regionalna organizacija za upravljanje ribištva; pogodbenici sodelujeta pri razvoju in posodabljanju infrastrukture za raztovarjanje ali pretovarjanje v pristaniščih partnerske države oziroma držav EAC, vključno z razvojnimi zmogljivostmi ribiških proizvodov;

(f)	poročanje o zavržkih je obvezno; prednost je treba dati preprečevanju zavržkih z uporabo selektivnih metod ribolova v skladu z načeli IOTC in ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva; če je le mogoče, se prilov pripelje na obalo.

2.   Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje pri razvoju in izvajanju nacionalnih/regionalnih programov usposabljanja za državljane partnerske države oziroma držav EAC za pospeševanje njihovega učinkovitega sodelovanja v ribiški industriji. Če se je EU s pogajanji dogovorila za dvostranski sporazum o ribištvu, se spodbuja zaposlovanje državljanov partnerske države oziroma držav EAC. Za mornarje, ki jih zaposlijo plovila EU, se uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu.

3.   Pogodbenici se zavežeta usklajenim naporom za izboljšanje sredstev za preprečevanje, odvračanje in odpravo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter za to sprejmeta ustrezne ukrepe. Ribiška plovila, ki sodelujejo pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, bi bilo treba zapleniti, lastnike pa bi morali preganjati pristojni organi. Tem lastnikom bi moral biti prepovedan vsak nadaljnji ribolov v vodah zadevne partnerske države oziroma držav EAC, razen če država zastave in zadevna partnerska država oziroma države EAC, kadar je ustrezno, pa tudi zadevna regionalna organizacija za upravljanje ribištva, dajo predhodno dovoljenje.

1.   Področje uporabe tega naslova zajema ribištvo v celinskih vodah, obalni razvoj in razvoj akvakulture v partnerski državi oziroma državah EAC v zvezi s krepitvijo zmogljivosti, prenosom tehnologije, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, naložbami in financiranjem naložb ter varovanjem okolja, pa tudi pravnim in regulativnim okvirom.

2.   Cilji sodelovanja v ribištvu v celinskih vodah in razvoju akvakulture bodo spodbujanje trajne rabe ribolovnih virov v celinskih vodah in krepitev proizvodnje v akvakulturi, odprava omejitev na strani dobave, izboljšanje kakovosti rib in ribiških proizvodov za doseganje mednarodnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, izboljšanje dostopa do trga EU, odprava trgovinskih ovir v regiji, pritegnitev priliva kapitala in naložb v sektor, krepitev zmogljivosti in povečanje dostopa zasebnih vlagateljev do finančne podpore za ribištvo v celinskih vodah in za razvoj akvakulture.

1.   Sodelovanje pri gradnji fizične infrastrukture vključuje zlasti prevoz, energijo ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

2.   Cilji na tem področju so:

(a)	povečanje konkurenčnosti partnerske države oziroma držav EAC;

(b)	odpravljanje omejitev na strani ponudbe na institucionalni, nacionalni in regionalni ravni ter

(c)	spodbujanje razvoja javno-zasebnih partnerstev.

1.   Sodelovanje na področju prevoza vključuje cestni, železniški in letalski prevoz ter prevoz po vodnih poteh.

2.   Cilji na tem področju so:

(a)	izboljšanje nacionalne in regionalne povezljivosti za poglobitev regionalnega povezovanja;

(b)	razvoj, prestrukturiranje, rehabilitacija, izboljšanje in posodobitev trajnih in učinkovitih prevoznih sistemov partnerske države oziroma držav EAC;

(c)	izboljšanje pretoka ljudi in blaga ter

(d)	izboljšanje dostopa do trgov prek boljšega cestnega, letalskega in pomorskega prevoza ter prevoza po celinskih vodah.

3.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	upravljanje prevoznih sistemov;

(b)	izboljšanje, razvoj in posodobitev infrastrukture na vseh ravneh, vključno z razvojem intermodalnih infrastrukturnih omrežij;

(c)	krepitev institucionalnih, tehničnih in upravnih zmogljivosti partnerske države oziroma držav EAC na področju standardov, zagotavljanja kakovosti, meroslovja in storitev ugotavljanja skladnosti;

(d)	razvoj in prenos tehnologije, inovacije, izmenjava informacij in informacijska omrežja ter trženje;

(e)	spodbujanje partnerstev, povezav in skupnih podjetij med gospodarskimi subjekti;

(f)	izboljšanje varnosti in zanesljivosti prevoznega sektorja, vključno z vremenskim napovedovanjem, upravljanjem nevarnega blaga in ukrepanjem ob nesrečah;

(g)	razvoj regionalnih prometnih politik in regulativnih okvirov.

1.   Sodelovanje v energetskem sektorju vključuje udeležbo javnega in zasebnega sektorja pri proizvodnji, prenosu in distribuciji energije ter čezmejno trgovino z energijo.

2.   Cilji na tem področju so:

(a)	razvoj, povečanje in razširitev zmogljivosti za proizvodnjo energije v regiji;

(b)	povečanje števila alternativnih virov energije;

(c)	razvoj, povečanje in razširitev omrežij;

(d)	razvoj, povečanje in razširitev distribucije in prenosa;

(e)	izboljšanje dostopa partnerske države oziroma držav EAC do sodobnih, učinkovitih, zanesljivih, diverzificiranih, trajnostnih in obnovljivih virov čiste energije po konkurenčnih cenah;

(f)	povečanje zmogljivosti za proizvodnjo, distribucijo in upravljanje energetike na nacionalni in regionalni ravni;

(g)	spodbujanje energetske povezanosti znotraj in zunaj partnerske države oziroma držav EAC za največji izkoristek energije ter

(h)	podpora ustvarjanju ugodnega okolja za privabljanje naložb v sektorju.

3.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	zmogljivosti za proizvodnjo, prenos in distribucijo obstoječih energetskih virov, zlasti vodne energije, nafte in biomase;

(b)	diverzifikacija mešanice energetskih virov, tako da ta vključuje druge potencialne energetske vire, ki so socialno in okoljsko sprejemljivi in zmanjšujejo odvisnost od nafte;

(c)	razvoj energetske infrastrukture, tudi za podeželje;

(d)	razvoj ustreznih energetskih regulativnih reform in reform politik, vključno s komercializacijo in privatizacijo;

(e)	medsebojna regionalna povezljivost in sodelovanje pri proizvodnji in distribuciji energije;

(f)	usposabljanje človeških virov ter izboljšanje upravljanja, standardov storitev in institucionalnih struktur;

(g)	razvoj in prenos tehnologije, raziskave in razvoj, inovacije, izmenjava informacij, razvoj baz podatkov in omrežij;

(h)	partnerstva, povezave in skupna podjetja.

1.   Sodelovanje v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) vključuje razvoj IKT, konkurenčnost in inovacije ter nemoten prehod v informacijsko družbo.

2.   Cilji na tem področju so:

(a)	razvoj sektorja IKT ter

(b)	povečanje prispevka IKT pri olajševanju trgovine prek e-storitev, e-trgovanja, e-uprave, e-zdravja, varnih transakcij in drugih družbenogospodarskih sektorjev.

3.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	povezljivost IKT in stroškovna učinkovitost na nacionalni, regionalni in globalni ravni;

(b)	razširjanje novih IKT;

(c)	razvoj pravnih in regulativnih okvirov na področju IKT;

(d)	razvoj, prenos in aplikacije tehnologije, raziskave in razvoj, inovacije, izmenjava informacij in informacijska omrežja ter trženje;

(e)	usposabljanje človeških virov, izboljšanje standardov storitev in institucionalnih struktur

(f)	partnerstva, povezave in skupna podjetja med gospodarskimi subjekti;

(g)	spodbujanje in podpora razvoja tržnih niš za storitve, ki temeljijo na IKT.

1.   Sodelovanje iz tega naslova se nanaša na poljščine in živino, vključno z gospodarsko pomembnimi insekti.

2.   Pogodbenici soglašata, da je glavni cilj tega naslova trajnostni razvoj kmetijstva, ki med drugim vključuje prehransko varnost, varnost sredstev za preživljanje, razvoj podeželja in zmanjšanje revščine v partnerski državi oziroma državah EAC.

3.   Drugi cilji tega naslova so določeni v členu 58.

1.   Pogodbenici priznavata pomen kmetijskega sektorja za gospodarstvo partnerske države oziroma držav EAC in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju njegovega preoblikovanja, da se poveča njegova konkurenčnost, zagotovijo prehranska in hranilna varnost ter razvoj podeželja in spodbuja prilagoditev kmetijstva in podeželskega gospodarstva na učinke izvajanja tega sporazuma s posebno pozornostjo malim kmetom.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali na naslednjih področjih:

(a)	regionalno povezovanje: izboljšanje dostopa do regionalnih in mednarodnih trgov za kmetijske proizvode, vključno z razvojem tržnih sistemov in strategij razvoja trga.

(b)

politike omogočanja: (i) razvoj nacionalnih in regionalnih kmetijskih politik, pravnih in regulativnih okvirov, krepitev potrebnih zmogljivosti in podpora institucionalnemu razvoju; (ii) krepitev zmogljivosti partnerske države EAC, da se bodo v celoti izkoristile priložnosti za trgovino in zagotovile čim večje koristi trgovinskih reform.

(c)

trajnostni razvoj kmetijstva: (i) skupne dejavnosti na regionalni ravni, vključno s proizvodnjo gnojil, proizvodnjo semen, razvojem živinoreje ter nadzorom bolezni rastlin in živali; (ii) spodbujanje in izboljšanje predelave, trženja, distribucije in prevoza ter ravnanja s kmetijskimi proizvodi; (iii) krepitev zmogljivosti za izpolnjevanje mednarodnih standardov za kmetijsko proizvodnjo, pakiranje ter sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

(d)

kmetijska infrastruktura: (i) razvoj podporne kmetijske infrastrukture, vključno s trajnostnimi namakalnimi sistemi, zbiranjem, shranjevanjem in upravljanjem vode, trženjem in razvrščanjem; (ii) razvoj infrastrukture za raziskave in usposabljanje, skladišč, dovoznih cest in skupnih cest za dostop; (iii) krepitev predelovalnih zmogljivosti; (iv) vzpostavitev agrometeorološkega centra za kmetovalce v partnerski državi oziroma državah EAC; (v) razvoj sodobne tržne infrastrukture za povečanje domačih in regionalnih trgov;

(e)

prehranska in hranilna varnost: (i) krepitev zmogljivosti v podeželskih in mestnih skupnostih za izboljšanje sredstev za preživljanje, odpravljanje revščine in trajnostni razvoj; (ii) diverzifikacija kmetijske produkcije in razvoj proizvodov, ki ustrezajo potrebam partnerske države oziroma držav EAC glede prehranske in hranilne varnosti; (iii) priprava in izvajanje programov, ki vodijo k večji proizvodnji in produktivnosti kmetijskega sektorja s posebnim poudarkom na malih kmetih; (iv) krepitev zmogljivosti za skladnost z zahtevami glede varne hrane na nacionalni in regionalni ravni ter (v) priprava in izvajanje programov socialnega prilagajanja v regijah, ki so jih prizadele naravne nesreče.

(f)

upravljanje vrednostne verige: (i) spodbujanje uporabe trajnostnih kmetijskih tehnologij in zagotavljanje potrebnih kmetijskih surovin; (ii) izboljšanje proizvodnje, produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja s spodbujanjem industrij, ki temeljijo na kmetijstvu; (iii) povečanje dodane vrednosti v celotni dobavni verigi kmetijskih proizvodov, da se izpolnijo zahteve nacionalnih, regionalnih in mednarodnih trgov, ter (iv) spodbujanje razvoja dejavnosti na področju predelave, trženja, distribucije in prevoza kmetijskih proizvodov.

(g)

sistemi zgodnjega opozarjanja: (i) krepitev zmogljivosti za pravočasno ocenjevanje in razširjanje informacij o verjetnih učinkih neizbežnih nesreč, da se sprejmejo izredni ukrepi in hiter odziv; (ii) razvoj in upravljanje informacijskih sistemov na nacionalni in regionalni ravni; (iii) razvoj, krepitev in povezovanje sistemov zgodnjega opozarjanja ter kriznih načrtov in strategij za upravljanje odzivanja na nesreče na nacionalni in regionalni ravni, ter (iv) podpora možnostim za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v partnerski državi oziroma državah EAC.

(h)

proizvodnja in trženje primarnih kmetijskih proizvodov: (i) razvoj zmogljivosti za dostop do nišnih trgov in spodbujanje skladnosti s standardi za primarne proizvode za izpolnjevanje takih tržnih zahtev; (ii) diverzifikacija kmetijske proizvodnje in proizvodov za izvoz v partnerski državi oziroma državah EAC; (iii) razvoj sodobne tržne infrastrukture za povečanje domačih in regionalnih trgov ter (iv) razvoj programov pakiranja in označevanja proizvodov, ki proizvajalcem iz partnerske države oziroma držav EAC omogočajo, da si zagotovijo premijske cene za izvoz primarnih proizvodov.

(i)

razvoj podeželja: (i) krepitev zmogljivosti združenj kmetov v celotni vrednostni verigi v kmetijstvu; (ii) izboljšanje prevoznih, komunikacijskih in tržnih zmogljivosti za trženje osnovnih sredstev in proizvodov; (iii) obravnava družbeno-kulturnih ovir, kot so jezikovne ovire, stopnje pismenosti, razlike med spoloma, zdravje v skupnosti, ki vplivajo na naravo sistemov kmetovanja; (iv) izboljšanje dostopa kmetov do posojil ter upravljanje naravnih in kulturnih virov ter (v) priprava ustreznih ukrepov politike za podporo pravočasni razpoložljivosti ustreznih osnovnih kmetijskih sredstev za male kmete.

(j)	države neto uvoznice hrane: odpravljanje omejitev za proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo hrane v partnerski državi oziroma državah EAC.

(k)

zaščita sredstev za preživljanje: (i) krepitev zmogljivosti za razvoj socialnih storitev za prebivalstvo na podeželskih in primestnih območjih; (ii) izboljšanje skupnih prihodkov gospodinjstev iz kmetijske proizvodnje, med drugim z diverzifikacijo, dodajanjem vrednosti, zaposlovanjem izven kmetij in uvajanjem novih trajnostnih kmetijskih tehnologij, med drugim v partnerski državi oziroma državah EAC; (iii) povečanje produktivnosti kmetijskega sektorja v partnerski državi oziroma državah EAC ter (iv) povečanje uporabe trajnostnih kmetijskih tehnologij;

(l)

storitve tehnične podpore: EU se zavezuje, da bo na naslednjih področjih zagotovila ustrezne vire in tehnično pomoč za krepitev zmogljivosti v partnerski državi oziroma državah EAC na predvidljiv in trajnosten način: (i) krepitev inovacij in prenosa tehnologije, znanja, raziskave in razvoja; (ii) razvoj in povečanje uporabe mehanizacije v kmetijskem sektorju partnerske države oziroma držav EAC; (iii) vzpostavitev obratov za osnovna sredstva v kmetijstvu in distribucijskega sistema v partnerski državi oziroma državah EAC; (iv) spodbujanje in krepitev naložb v raziskave v kmetijstvu, storitve širitve, usposabljanje in povezovanje širitve raziskav in kmetov; (v) po potrebi vzpostavitev in krepitev regionalnih centrov odličnosti, vključno z meteorološkim centrom, biotehnologijo, analitičnimi in diagnostičnimi laboratoriji za poljščine, živinorejo in zemljo, ter (vi) izboljšanje dostopa do storitev pri pridelavi proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, vključno s storitvami vzreje živine, veterinarskimi storitvami in službami za varstvo rastlin.

(m)

Storitve financiranja v kmetijstvu: (i) krepitev finančnih storitev na podeželju za male pridelovalce, predelovalce in trgovce; (ii) razvoj mehanizmov v regionalni lasti ali sklada za razvoj kmetijstva in podeželja; (iii) razvoj institucij za mikrofinanciranje v kmetijstvu in shem zavarovanja; (iv) olajševanje dostopa do posojil bank in drugih finančnih institucij za kmetijske predelovalce, trgovce in kmete ter (v) podpora finančnim institucijam partnerske države oziroma držav EAC, ki delujejo v kmetijskem sektorju, in olajševanje dostopa zasebnega sektorja do kapitalskih trgov za zbiranje kratkoročnega in dolgoročnega kapitala.

(n)

geografske označbe: (i) priprava politik in pravnih okvirov o geografskih označbah; (ii) priprava predpisov o geografskih označbah; (iii) priprava kodeksa ravnanja za opredelitev proizvodov glede na njihovo poreklo; (iv) spodbujanje lokalnih organizacij in institucij za usklajevanje lokalnih interesnih skupin na področju geografskih označb in skladnosti proizvodov; (v) krepitev zmogljivosti za identifikacijo, registracijo, trženje, sledljivost in skladnost proizvodov z geografsko označbo ter (vi) razvoj vseh drugih področij sodelovanja pod tem naslovom, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

1.   Sodelovanje pri razvoju zasebnega sektorja vključuje spodbujanje naložb in razvoja podjetij.

2.   Cilji tega naslova so:

(a)	vzpostavitev ugodnega okolja za spodbujanje naložb in zasebnih podjetij, vključno z razvojem novih industrij, neposrednih tujih naložb in prenosa tehnologije;

(b)	izboljšanje dobavnih zmogljivosti, konkurenčnosti in dodane vrednosti;

(c)	izboljšanje dostopa do financiranja naložb s strani finančnih institucij EU, kot je Evropska investicijska banka;

(d)	krepitev zmogljivosti in zagotavljanje institucionalne podpore za razvoj zasebnega sektorja, kot so agencije za spodbujanje naložb, krovni organi, gospodarske zbornice, združenja, kontaktne točke in institucije za olajševanje trgovine;

(e)	priprava in/ali krepitev političnega, pravnega in regulativnega okvira, ki spodbuja in ščiti naložbe;

(f)	izboljšanje mehanizmov za podporo in izvedbo za zasebni sektor s strani skupnih institucij AKP in EU, vključno s Centrom za razvoj kmetijstva, med drugim za spodbujanje naložb v partnerski državi oziroma državah EAC ter

(g)	vzpostavitev ali krepitev partnerstev, skupnih podjetij, najemanje podizvajalcev, zunanje izvajanje in povezave.

1.   Sodelovanje v morskem ribištvu vključuje:

(a)	vprašanja v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem ribištva;

(b)	upravljanje plovil in ribolovne ureditve;

(c)	finančne in trgovinske ukrepe ter

(d)	razvoj ribištva, ribiških proizvodov in morske akvakulture.

2.   EU prispevala k mobilizaciji virov za izvajanje sodelovanja na opredeljenih področjih na nacionalni in regionalni ravni, kar bo vključevalo tudi podporo za regionalno krepitev zmogljivosti.

3.   Ob upoštevanju določb dela III in člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	razvoj in izboljšanje infrastrukture za skladiščenje, trženje in distribucijo rib in ribjih proizvodov;

(b)

krepitev zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni za izpolnitev tehničnih zahtev glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov/TOT/kritičnih kontrolnih točk analize tveganj, razvoj sistemov za spremljanje in nadzor IEC partnerske države oziroma držav EAC ter uvedba in upravljanje sistemov certificiranja za specifično morsko ribištvo;

(c)	naložbe in prenos tehnologije v ribolovnih operacijah, predelava rib, pristaniške storitve, razvoj in izboljšave pristaniških objektov, diverzifikacija ribištva, da bo vključevalo tudi druge vrste razen tuna, ki so premalo izkoriščene ali neizkoriščene;

(d)	skupna podjetja in povezave, zlasti z mikro, malimi in srednjimi podjetji in malim ribolovom v dobavni verigi ribištva;

(e)	dodana vrednost za ribe ter

(f)	raziskave in razvoj o oceni staležev in ravni trajnostnosti.

4.   Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje pri spodbujanju ustanavljanja skupnih podjetij v ribolovnih operacijah, predelavi rib, pristaniških storitvah, krepitvi proizvodnih zmogljivosti, izboljšanju konkurenčnosti ribiške industrije in povezanih industrij in storitev, nadaljnji predelavi, razvoju in izboljšavah pristaniških objektov in diverzifikaciji ribištva, da bo vključevalo tudi druge vrste razen tuna, ki so premalo izkoriščene ali neizkoriščene.

1.   Sodelovanje v okviru tega naslova vključuje naravne vire, zlasti vodo, okolje in biotsko raznovrstnost.

2.   Cilji sodelovanja v okviru tega naslova so:

(a)	spodbujanje povezav med trgovino in okoljem;

(b)	podpora izvajanju mednarodnih okoljskih sporazumov, konvencij in pogodb;

(c)	zagotovitev ravnovesja med okoljskim upravljanjem in zmanjševanjem revščine;

(d)	varstvo okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje genskih virov;

(e)	spodbujanje pravične in trajnostne rabe naravnih virov;

(f)	olajševanje in spodbujanje trajnostne rabe skupnih virov;

(g)	spodbujanje udeležbe javnega in zasebnega sektorja pri upravljanju naravnih virov.

1.   Sodelovanje na področju vodnih virov vključuje namakanje, proizvodnjo električne energije iz hidroenergije, pridobivanje in dobavo vode ter zaščito vodnih prispevnih površin.

2.   Cilji sodelovanja na tem področju so:

(a)	razvoj trajnostne rabe in upravljanja vodnih virov v partnerski državi oziroma državah EAC za izboljšanje sredstev za preživljanje njihovega prebivalstva;

(b)	spodbujanje regionalnega sodelovanja za trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov;

(c)	razvoj infrastrukture za oskrbo z vodo za proizvodne namene.

3.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	razvoj infrastrukture za oskrbo z vodo v regiji;

(b)	priprava ustreznih pravnih in regulativnih okvirov;

(c)	integrirano upravljanje vodnih virov;

(d)	usposabljanje človeških virov, izboljšanje standardov storitev, gospodarjenja z vodnimi viri in institucionalnih struktur;

(e)	vzpostavljanje partnerstev, povezav in skupnih podjetij med gospodarskimi subjekti;

(f)	spodbujanje razvoja, prenosa in uporabe tehnologije, raziskave in razvoj, inovacije, izmenjava informacij in informacijska omrežja;

(g)	razvoj nadzora onesnaževanja vode, čiščenje in varovanje vode, obdelava odpadne vode in zdravstveni ukrepi;

(h)	spodbujanje trajnostnih namakalnih načrtov.

1.   Sodelovanje na področju okolja vključuje varovanje in trajnostno upravljanje okolja in izvajanje okoljskih politik, povezanih s trgovino.

2.   Cilji sodelovanja na tem področju so:

(a)	varovanje, obnavljanje in ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti (rastlinstvo, živalstvo in mikrobni genski viri, vključno z njihovimi ekosistemi);

(b)	razvoj industrij partnerske države oziroma držav EAC, ki se poslužujejo okolju prijaznih tehnologij;

(c)	spodbujanje razvoja, prenosa in uporabe tehnologije, raziskav in razvoja, inovacij in izmenjave informacij.

3.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	izvajanje mednarodnih okoljskih sporazumov, konvencij in pogodb;

(b)	krepitev in spodbujanje pravične in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja okolja in biotske raznovrstnosti, vključno z gozdovi, prostoživečim živalstvom in rastlinstvom;

(c)	krepitev institucionalnih in pravnih okvirov ter zmogljivosti za razvoj, izvajanje, uporabo in izvrševanje okoljskih zakonov, predpisov, standardov in politik;

(d)	vzpostavljanje partnerstev, povezav in skupnih podjetij med gospodarskimi subjekti;

(e)	preprečevanje in blažitev posledic naravnih nesreč in izgube biotske raznovrstnosti;

(f)	spodbujanje razvoja, prilagajanja, prenosa in uporabe tehnologije, raziskav in razvoja ter inovacij;

(g)	varstvo in upravljanje obalnih in morskih virov ter domačih in divjih avtohtonih bioloških in genskih virov;

(h)	razvoj alternativnih okolju prijaznih dejavnosti in sredstev za preživljanje;

(i)	proizvodnja ter olajševanje trgovine z blagom in storitvami, za katere je pomembno okoljsko označevanje;

(j)	izmenjava informacij in mrežno povezovanje na področju izdelkov ter njihove zahteve glede proizvodnega procesa, prevoza, trženja in označevanja;

(k)	razvoj infrastrukturnih zmogljivosti na področju okolju prijaznih proizvodov;

(l)	povezovanje lokalnih skupnosti na področju upravljanja biotske raznovrstnosti, gozdov, prostoživečega živalstva in rastlinstva;

(m)	razvoj ravnanja z odpadki ter varno odstranjevanje industrijskih in strupenih odpadkov;

(n)	spodbujanje vključenosti interesnih skupin v mednarodni okoljski dialog.

1.   Sodelovanje v okviru tega naslova vključuje podporo in krepitev zmogljivosti na področju usklajevanja, določanja območij in kompartmentalizacije, ugotavljanje skladnosti, izmenjavo informacij in preglednost trgovinskih pogojev.

2.   Cilji sodelovanja v okviru tega naslova so:

(a)	spodbujanje medregijske in znotrajregijske trgovine ob zaščiti življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin v skladu s Sporazumom STO SFS;

(b)	reševanje težav, ki nastanejo zaradi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov za dogovorjene prednostne sektorje in izdelke ob ustreznem upoštevanju regionalnega povezovanja;

(c)	določitev postopkov in načinov za spodbujanje sodelovanja pri zadevah v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi;

(d)	zagotovitev preglednosti glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama in znotraj njiju;

(e)	spodbujanje znotrajregijskega usklajevanja ukrepov z mednarodnimi standardi v skladu s Sporazumom STO SFS in priprava ustreznih politik ter zakonodajnih, regulativnih in institucionalnih okvirov v partnerski državi oziroma državah EAC;

(f)	spodbujanje učinkovitega sodelovanja partnerske države oziroma držav EAC v Komisiji za Codex Alimentarius, Svetovni organizaciji za zdravje živali in pri Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin;

(g)	spodbujanje posvetovanja in izmenjave med EAC ter laboratoriji in institucijami EU;

(h)	spodbujanje krepitve zmogljivosti za določitev in izvajanje regionalnih in nacionalnih standardov v skladu z mednarodnimi zahtevami za olajšanje regionalnega povezovanja;

(i)	vzpostavitev in krepitev zmogljivosti partnerske države oziroma držav EAC za izvajanje in spremljanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v skladu s tem členom ter

(j)	spodbujanje prenosa tehnologije.

3.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)

podpora partnerski državi oziroma državam EAC pri izpolnjevanju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s pripravo ustreznih regulativnih okvirov, politik, vprašanj v zvezi z delom ustreznih mednarodnih organov za določanje standardov, usposabljanjem, informativnimi dogodki, krepitvijo zmogljivosti in tehnično pomočjo;

(b)

podpora usklajevanju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v partnerski državi oziroma državah EAC, vzpostavitev nacionalnih usklajevalnih odborov za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ter spodbujanje zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja za sanitarni nadzor; prednostna področja vključujejo razvoj in izvajanje kakovostnega programa, usposabljanje, informativne prireditve, gradnjo, nadgradnjo, posodobitev in akreditiranje laboratorijev;

(c)	podpora zadevam v zvezi z delom ustreznih mednarodnih organov za določanje standardov; pri čemer lahko to sodelovanje vključuje usposabljanje, informativne prireditve, krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč;

(d)	podpora na področju ribištva, da se pripravijo usklajena regionalna pravila, zakonodaja in standardi za ribje proizvode za spodbujanje trgovine med pogodbenicama in v regiji EAC;

(e)	podpora, katere namen je spodbujanje sodelovanja med sanitarnimi in fitosanitarnimi organi partnerske države oziroma držav EAC in ustreznimi organi EU;

(f)	podpora izvajanju Sporazuma STO SFS, zlasti s krepitvijo pristojnih organov, uradnim obveščanjem in informacijskimi točkami partnerske države oziroma držav EAC;

(g)	podpora izmenjavi informacij.

1.   Pogodbenici si prizadevata za uskladitev svojih pravil in postopkov za oblikovanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s postopki pregleda, preskušanja in certificiranja, v skladu s Sporazumom STO SFS.

2.   Partnerska država oziroma države EAC bodo ob podpori EU pripravile program in časovni okvir za uskladitev svojih sanitarnih in fitosanitarnih standardov.

3.   Odbor visokih uradnikov bo po potrebi pripravil načine za pomoč pri tem procesu usklajevanja in za njegovo spremljanje v regiji.

1.   EU se strinja, da bo zagotovila tehnično pomoč ter posebno in različno obravnavo v skladu s členoma 9 in 10 Sporazuma STO SFS.

2.   Pogodbenici sodelujeta za obravnavo posebnih potreb partnerske države oziroma držav EAC, ki izhajajo iz izvajanja določb iz tega naslova.

3.   Pogodbenici soglašata o naslednjih prednostnih področjih za tehnično pomoč:

(a)	krepitev tehničnih zmogljivosti v javnem in zasebnem sektorju partnerske države oziroma držav EAC, da se omogoči sanitarni in fitosanitarni nadzor, vključno z usposabljanjem in informacijskimi dogodki za inšpekcijske preglede, certificiranje in nadzor;

(b)	izboljšanje tehničnih zmogljivosti za izvajanje in spremljanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s spodbujanjem večje uporabe mednarodnih standardov;

(c)

razvoj zmogljivosti za analizo tveganja, usklajevanje, skladnost, testiranje, certificiranje, nadzor ostankov, sledljivost in akreditacijo, vključno s posodobitvijo ali vzpostavitvijo laboratorijev in druge opreme za pomoč partnerski državi oziroma državam EAC pri vzpostavljanju skladnosti z mednarodnimi standardi;

(d)	podpora za sodelovanje partnerske države oziroma držav EAC pri delu ustreznih mednarodnih organov za določanje standardov;

(e)	razvoj zmogljivosti partnerske države oziroma držav EAC za učinkovito udeležbo v postopkih uradnega obveščanja.

1.   Sodelovanje v okviru tega naslova vključuje pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti, kot določa Sporazum TOT.

2.   Cilji sodelovanja v okviru tega naslova so:

(a)	postopna odprava tehničnih ovir v trgovini, da se olajša trgovina med pogodbenicama in v partnerski državi oziroma državah EAC;

(b)	tesnejše regionalno povezovanje med partnersko državo oziroma državami EAC z uskladitvijo standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, ki veljajo v partnerski državi oziroma državah EAC, v skladu s Sporazumom TOT;

(c)	spodbujanje večje uporabe mednarodnih tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno z ukrepi, specifičnimi za določene sektorje;

(d)	razvoj funkcionalnih povezav, skupnih podjetij ter skupnih dejavnosti na področju raziskav in razvoja med organi partnerske države oziroma držav EAC in EU za standardizacijo, ugotavljanje skladnosti in regulativo;

(e)	izboljšanje dostopa do trga za izdelke s poreklom iz partnerske države oziroma držav EAC z boljšo varnostjo, kakovostjo in konkurenčnostjo izdelkov;

(f)	spodbujanje večje uporabe mednarodnih dobrih praks za tehnične predpise, mednarodne standarde in postopke ugotavljanja skladnosti;

(g)	zagotovitev, da so priprava, sprejetje in uporaba standardov ter tehničnih predpisov pregledni in da ne ustvarjajo nepotrebnih ovir v trgovini med pogodbenicama v skladu z določbami Sporazuma TOT;

(h)	podpora razvoju ustreznega regulativnega okvira, politik in reform v partnerski državi oziroma državah EAC, da bodo izpolnjene mednarodno sprejete prakse;

(i)	pomoč partnerski državi oziroma državam EAC pri izvajanju Sporazuma TOT in izpolnjevanju zahtev TOT njihovih trgovinskih partnerjev v okviru Sporazuma TOT.

3.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	spodbujanje večje uporabe mednarodnih standardov, tehničnih predpisov in ugotavljanja skladnosti, vključno z ukrepi, specifičnimi za določene sektorje, na ozemlju pogodbenic;

(b)	podpora krepitvi zmogljivosti partnerske države oziroma držav EAC na področju standardizacije, meroslovja, akreditacije in postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno s pomočjo pri posodobitvi in vzpostavitvi laboratorijev in relevantnih organov ter nabavo ustrezne opreme;

(c)	podpora upravljanju in zagotavljanju kakovosti v izbranih sektorjih, ki so pomembni za partnersko državo oziroma države EAC;

(d)	podpora polnemu sodelovanju organov za standarde in drugih tehničnih regulativnih organov partnerske države oziroma držav EAC pri polni udeležbi v mednarodnih organih za določanje standardov in krepitev vloge mednarodnih standardov kot podlage za tehnične predpise;

(e)	podpora prizadevanjem organov za ugotavljanje skladnosti partnerske države oziroma držav EAC za pridobitev mednarodne akreditacije;

(f)	razvoj funkcionalnih povezav med organi pogodbenic za standardizacijo, ugotavljanje skladnosti in certificiranje;

(g)

podpora skupnemu dogovoru o dobrih regulativnih praksah, ki vključujejo: (i) preglednost pri pripravi, sprejemanju in uporabi tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti; (ii) nujnost in sorazmernost regulativnih ukrepov in z njimi povezanih postopkov ugotavljanja skladnosti, ki lahko vključujejo uporabo dobaviteljevih izjav o skladnosti; (iii) uporabo mednarodnih standardov kot podlage za določitev tehničnih predpisov, razen kadar bi bili takšni mednarodni standardi neučinkovito ali neustrezno sredstvo za uresničevanje legitimnih ciljev; (iv) uveljavljanje tehničnih predpisov in dejavnosti tržnega nadzora ter (v) vzpostavitev mehanizmov in metod za pregled tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(h)	identifikacija, prednostna razvrstitev in podpora pri razvoju potrebne tehnične infrastrukture in prenosu tehnologije, in sicer kar zadeva meroslovje, standardizacijo, testiranje, certificiranje in akreditacijo, v podporo tehničnim predpisom;

(i)	spodbujanje regulativnega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja, med drugim z izmenjavo informacij, izkušenj in podatkov, da se izboljšata kakovost in raven ustreznih tehničnih predpisov ter da se regulativni viri učinkovito uporabljajo;

(j)	razvoj usklajenih in poenotenih tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti;

(k)	spodbujanje dvostranskega sodelovanja med organizacijami pogodbenic, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, testiranje, certificiranje in akreditacijo;

(l)	spodbujanje sodelovanja med pogodbenicama in v EAC na področju dela ustreznih mednarodnih institucij in organizacij ter forumov, ki obravnavajo vprašanja o tehničnih ovirah v trgovini.

1.   Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri olajševanju carine in trgovine v razvijajočem se globalnem trgovinskem okolju.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta okrepili sodelovanje, da bi zagotovili, da bodo zadevna zakonodaja in postopki ter upravne zmogljivosti zadevnih uprav izpolnjevali cilj spodbujanja olajševanja trgovine.

3.   Pogodbenici priznavata potrebo po ustreznih upravnih zmogljivostih za izpolnjevanje teh ciljev. Strinjata se, da bodo partnerska država oziroma države EAC potrebovale prehodno obdobje in krepitev zmogljivosti, da bi lahko nemoteno izvajale določbe tega naslova.

4.   Cilji sodelovanja v okviru tega naslova so:

(a)	olajšanje trgovine med pogodbenicama;

(b)	spodbujanje usklajevanja carinske zakonodaje in postopkov na regionalni ravni;

(c)	zagotavljanje podpore partnerski državi oziroma državam EAC pri izboljšanju olajševanja trgovine;

(d)	zagotavljanje podpore carinski upravi partnerske države oziroma držav EAC pri izvajanju tega sporazuma in drugih mednarodnih dobrih praks na carinskem področju;

(e)	krepitev sodelovanja med carinskimi organi pogodbenic in drugimi mejnimi organi.

5.   Ob upoštevanju člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)	izmenjava informacij v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)	razvoj skupnih pobud na skupno dogovorjenih področjih;

(c)

podpora: (i) posodobitvi carinskih sistemov in postopkov ter skrajšanju postopkov carinjenja; (ii) poenostavitev in uskladitev carinskih postopkov in formalnosti v zvezi s trgovino, vključno s tistimi, ki so povezane z uvozom, izvozom in tranzitom; (iii) izboljšanju regionalnih tranzitnih sistemov; (iv) izboljšanju preglednosti v skladu s členom 134; (v) krepitvi zmogljivosti, vključno s finančno in tehnično pomočjo za partnersko državo oziroma države EAC na tem področju, ter (vi) drugim vidikom carinskega področja, o katerih se dogovorita pogodbenici tega sporazuma;

(d)	kolikor je to mogoče, vzpostavitev skupnih stališč v mednarodnih organizacijah na področju carine in olajševanja trgovine, kot so STO, WCO, ZN in UNCTAD;

(e)	spodbujanje usklajevanja med vsemi povezanimi organi znotraj in zunaj meja.

6.   Pogodbenici sodelujeta v carinskih zadevah in glede pravil o poreklu prek:

(a)	uvedbe postopkov in praks, ki odražajo mednarodne instrumente in standarde, ki veljajo na področju carine in olajševanja trgovine, vključno s pravili STO ter instrumenti in standardi WCO;

(b)	izvajanja dejavnosti, katerih namen je okrepiti usklajevanje carinskih standardov in ukrepov za olajševanje trgovine;

(c)	uporabe sodobnih carinskih tehnik, vključno z ocenjevanjem tveganja, zavezujočimi odločitvami, poenostavljenimi postopki, nadzorom po sprostitvi in metodami revizije;

(d)	avtomatizacije carinskih in drugih trgovinskih postopkov, vključno z elektronsko izmenjavo carinskih in trgovinskih podatkov;

(e)	usposabljanja carinskih in drugih uradnikov v javnem in zasebnem sektorju na področju carine in olajševanja trgovine ter

(f)	drugih področij, ki jih lahko določita pogodbenici.

1.   Pogodbenici priznavata, da bo odprava in/ali bistveno zmanjšanje carin, kakor so določene v tem sporazumu, izziv za partnersko državo oziroma države EAC. Pogodbenici soglašata, da se ta posebni izziv obravnava z oblikovanjem kompenzacijskega okvira v skladu z določbami Priloge VI, ki prevladajo.

2.   Pogodbenici prav tako priznavata, da lahko izvajanje tega sporazuma povzroči izzive za gospodarstvo partnerske države oziroma držav EAC, med drugim na socialnem, ekonomskem in okoljskem področju. Pogodbenici soglašata, da se ti izzivi obravnavajo v okviru ukrepov gospodarskega in razvojnega sodelovanja.

3.   Sodelovanje v okviru tega naslova je namenjeno reševanju dejanskih in potencialnih izzivov prilagoditev, ki izhajajo iz izvajanja tega sporazuma.

1.   V zvezi z izgubo prihodkov, povezano z znižanjem tarif, je EU ob upoštevanju določb Priloge VI, ki prevladajo:

(a)	vključena v poglobljen dialog o ukrepih fiskalnega prilagajanja in reformah;

(b)	določi načine sodelovanja za podporo fiskalni reformi;

(c)	zagotovi finančna sredstva za prehodno kritje dogovorjenih izgub vladnih prihodkov, ki nastanejo zaradi odprave in/ali občutnega zmanjšanja carinskih tarif.

2.   Da lahko gospodarstvo partnerske države oziroma držav EAC v polni meri izkoristi ugodnosti tega sporazuma, EU soglaša, da si bo v sodelovanju s partnersko državo oziroma državami EAC prizadevala za ustrezno sodelovanje za:

(a)	izboljšanje konkurenčnosti proizvodnih sektorjev v partnerski državi oziroma državah EAC;

(b)	izboljšanje proizvodnih in profesionalnih zmogljivosti delovne sile partnerske države oziroma držav EAC, vključno z usposabljanjem delavcev ob zaprtju podjetij in/ali pridobivanjem novih znanj za nove dejavnosti itd.;

(c)	podporo ukrepom za doseganje trajnostnega okolja;

(d)	krepitev zmogljivosti za izboljšanje makroekonomske discipline;

(e)	ublažitev morebitnih učinkov na prehransko in hranilno varnost, razvoj podeželja, zaščito sredstev za preživljanje in prihodkov iz izvoza v partnerski državi oziroma državah EAC;

(f)	proučitev drugih možnih področij sodelovanja, povezanih z izzivi pri izvajanju tega sporazuma.

1.   Ob priznavanju zavezanosti EU podpori izvajanju tega sporazuma in prizadevanj partnerske države oziroma držav EAC za financiranje svojih razvojnih potreb pogodbenici soglašata, da si bosta skupaj in vsaka posebej prizadevali za mobilizacijo finančnih sredstev v podporo izvajanju tega sporazuma, regionalnega povezovanja in razvojne strategije partnerske države oziroma držav EAC.

2.   Cilj skupne mobilizacije sredstev je dopolnjevanje, podpiranje in spodbujanje, v duhu medsebojne odvisnosti, prizadevanj partnerske države oziroma držav EAC pri iskanju alternativnih virov financiranja za podporo regionalnemu povezovanju in razvojnim strategijam, zlasti razvojni matriki SGP iz Priloge III(a), ob upoštevanju določb Priloge VI, ki prevladajo.

1.   Ob upoštevanju določb Priloge VI, ki prevladajo, partnerska država oziroma države EAC:

(a)	pravočasno in na predvidljiv način dodelijo sredstva iz svojih mehanizmov financiranja za podporo regionalnemu povezovanju, razvojnim strategijam v zvezi s SGP in projektom iz razvojne matrike SGP;

(b)	pripravijo razvojne strategije ob upoštevanju pravice partnerske države oziroma držav EAC, da določijo usmeritev in zaporedje svojih razvojnih strategij in prednostnih nalog;

(c)	ustanovijo sklad SGP za usmerjanje sredstev v zvezi s SGP;

(d)	vključijo prednostne naloge razvojne matrike SGP v regionalne in nacionalne strategije.

2.   Partnerska država oziroma države EAC ob upoštevanju določb Priloge VI, ki prevlada, pripravijo pravila in predpise za upravljanje sklada SGP za zagotovitev preglednosti, odgovornosti in stroškovne učinkovitosti pri porabi teh sredstev. Brez poseganja v prispevke drugih partneric v sklad SGP usmerjanje sredstev EU začasno poteka na podlagi uspešne ocene operativnih postopkov sklada SGP s strani EU.

3.   EU ob upoštevanju določb Priloge VI, ki prevlada, pravočasno in na predvidljiv način dodeli sredstva ob upoštevanju zlasti omejitev partnerske države oziroma držav EAC na strani ponudbe v povezavi z izvajanjem tega sporazuma, vključno z vrzelmi v financiranju, opredeljenimi v razvojni matriki SGP, in sicer prek:

(a)	proračuna EU;

(b)	drugih instrumentov, ki se bodo uporabljali za izvajanje uradne razvojne pomoči EU.

4.   Pogodbenici se skupaj zavezujeta, da si bosta prizadevali za mobilizacijo naslednjih sredstev:

(a)	sredstev drugih (večstranskih in dvostranskih) donatorjev;

(b)	nepovratnih sredstev, ugodnih posojil, javno-zasebnih partnerstev ter specializiranih sredstev;

(c)	kakršnih koli drugih virov uradne razvojne pomoči, ki jih dajo na voljo razvojne partnerice.

1.   Pogodbenici začneta posvetovanja in si prizadevata rešiti vse spore v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma v dobri veri z namenom, da dosežeta sporazumno rešitev.

2.   Pogodbenica zahteva pogajanja s predložitvijo pisnega zahtevka drugi pogodbenici, v katerem opredeli sporni ukrep in določbe Sporazuma, s katerimi ukrep po njenem mnenju ni skladen; kopijo zahtevka predloži Odboru visokih uradnikov.

3.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, potekajo pogajanja na ozemlju pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, skličejo pa se v 20 dneh od datuma prejema zahtevka. Posvetovanja se štejejo za zaključena 60 dni od datuma prejema zahtevka pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če se pogodbenici dogovorita za nadaljevanje posvetovanj. Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

4.   Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago, se skličejo čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje v 15 dneh od datuma prejema zahtevka, za zaključena pa štejejo po 30 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če se pogodbenici dogovorita za nadaljevanje posvetovanj.

5.   Če se pogodbenica, ki ji je predložen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odzove v desetih (10) dneh od datuma prejema ali če se posvetovanja ne opravijo v rokih iz odstavkov 3 in 4 tega člena ali če po končanih posvetovanjih ni bil dosežen dogovor o sporazumni rešitvi, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi, da se spor reši z arbitražo v skladu s členom 112.

6.   Pogodbenici se lahko dogovorita za spremembo rokov iz odstavkov 3 do 5 zaradi težav katere koli od pogodbenic ali zapletenosti primera.

1.   Če s posvetovanji ni dosežena sporazumna rešitev, se lahko pogodbenici na podlagi dogovora obrneta na mediatorja. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, so pristojnosti in naloge pri mediaciji zadeva, navedena v zahtevku za pogajanja.

2.   Vsaka od pogodbenic se lahko posluži arbitraže v skladu s členom 112 brez uporabe mediacije.

3.   Če se pogodbenici v 15 dneh od datuma predložitve zahtevka za mediacijo ne dogovorita o mediatorju, predsednik Odbora visokih uradnikov ali njegov pooblaščenec z žrebom izbere posrednika iz skupine posameznikov, ki so na seznamu iz člena 125 in niso državljani nobene od pogodbenic. Izbor se opravi v 25 dneh od datuma predložitve dogovora o zahtevku za mediacijo v navzočnosti predstavnika vsake od pogodbenic. Mediator skliče sejo s pogodbenicama najpozneje 30 dni po tem, ko je bil izbran. Mediator prejme vloge vsake od pogodbenic najpozneje 15 dni pred sejo, svoje mnenje pa uradno sporoči najpozneje 45 dni po tem, ko je bil izbran.

4.   Mnenje mediatorja lahko vključuje priporočilo o tem, kako rešiti spor v skladu z določbami tega sporazuma. Mnenje mediatorja ni zavezujoče.

5.   Pogodbenici se lahko dogovorita za spremembo rokov iz odstavka 3. Mediator se lahko prav tako odloči za spremembo teh rokov na zahtevo katere koli od pogodbenic ali na lastno pobudo zaradi težav, ki jih ima zadevna pogodbenica, ali zapletenosti primera.

6.   Postopki, povezani z mediacijo, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih zavzameta pogodbenici med temi postopki, so zaupni.

1.   Kadar pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj iz člena 110, lahko pogodbenica pritožnica predloži obvestilo o začetku postopka za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 113.

2.   Obvestilo o ustanovitvi arbitražnega sveta se predloži v pisni obliki pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in Odboru visokih uradnikov. Pogodbenica pritožnica v svojem obvestilu navede konkretne sporne ukrepe in jasno razloži, kako ti ukrepi kršijo določbe tega sporazuma.

1.   Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2.   V 10 dneh od dneva predložitve obvestila o ustanovitvi arbitražnega sveta Odboru visokih uradnikov se pogodbenici posvetujeta in dogovorita o sestavi arbitražnega sveta.

3.   Če se pogodbenici v roku iz odstavka 2 tega člena ne moreta dogovoriti o sestavi arbitražnega sveta, vsaka od njiju v roku petih dni izbere arbitra s seznama arbitrov, pripravljenega v skladu s členom 125. Če pogodbenica ne imenuje svojega arbitra, ga na zahtevo druge pogodbenice izbere predsednik Odbora visokih uradnikov ali njegov pooblaščenec, in sicer z žrebom izmed arbitrov s podseznama pogodbenice, pripravljenega v skladu s členom 125.

4.   Če pogodbenici v roku iz odstavka 2 tega člena ne dosežeta dogovora v zvezi s predsednikom arbitražnega sveta, arbitra v petih (5) dneh od svojega imenovanja za predsednika sveta imenujeta tretjega arbitra, in sicer s seznama, pripravljenega v skladu s členom 125, ter o tem uradno obvestita Odbor visokih uradnikov. Če predsednik sveta ni imenovan, lahko katera koli od pogodbenic predsednika Odbora visokih uradnikov zaprosi, da v petih (5) dneh izbere predsednika arbitražnega sveta, in sicer z žrebom s seznama predsednikov, pripravljenega v skladu s členom 125.

5.   Datum ustanovitve arbitražnega sveta je dan, ko so izbrani vsi trije arbitri, ki so sprejeli svoje imenovanje v skladu s poslovnikom, sprejetim na podlagi člena 120.

1.   Arbitražni svet pogodbenici uradno obvesti o vmesnem poročilu, ki vključuje tako opisni del kot njegove ugotovitve in sklepe, praviloma najpozneje 90 dni od datuma svoje ustanovitve. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, mora predsednik arbitražnega sveta o tem pisno uradno obvestiti pogodbenici ter Odbor visokih uradnikov, pri tem pa navesti razloge za odlog in datum, ko namerava svet predložiti svoje vmesno poročilo. V nobenem primeru se vmesno poročilo ne predloži pozneje kot 120 dni od datuma ustanovitve arbitražnega sveta. Katera koli od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisne pripombe glede določenih vidikov njegovega vmesnega poročila v 15 dneh od uradnega obvestila o poročilu.

2.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 30 dneh oziroma v vsakem primeru najpozneje 45 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v sedmih (7) dneh od njegove predložitve.

3.   Po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi kakršen koli nadaljnji pregled, ki se mu zdi potreben. Končna odločitev arbitražnega sveta zajema razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in daje jasen odgovor na vprašanja in stališča obeh pogodbenic.

1.   Arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov v 120 dneh od datuma svoje ustanovitve.

Kadar tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta ne glede na prvi pododstavek o tem pisno uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov, pri tem pa navede razloge za odlog in datum, ko namerava predložiti svojo odločitev. Uradno obvestilo o odločitvi se nikakor ne predloži pozneje kot 150 dni od datuma ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim in sezonskim blagom, arbitražni svet:

(a)	o svoji odločitvi uradno obvesti v 60 dneh od datuma svoje ustanovitve;

(b)	lahko takoj, ko je to mogoče, v vsakem primeru pa v sedmih (7) dneh od svoje ustanovitve, sprejme predhodno odločitev, ali se mu zdi zadeva nujna.

3.   Odločitev arbitražnega sveta vključuje priporočila v zvezi s tem, kako bi lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, odpravila neskladnost.

4.   Ne glede na odstavke 6 do 10 o razumnem obdobju pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe, da se hitro in v dobri veri doseže skladnost z odločitvijo arbitražnega sveta.

5.   Če takojšnja skladnost ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor, v kolikšnem času mora biti odločitev izpolnjena. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje v 21 dneh od tega, ko arbitražni svet pogodbenici uradno obvesti o svoji odločitvi, pogodbenico pritožnico in Odbor visokih uradnikov uradno obvesti o obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev odločitve.

6.   Če pride med pogodbenicama do razhajanja glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenica pritožnica v 14 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 od arbitražnega sveta pisno zahteva, da določi dolžino tega obdobja. O zahtevku se hkrati uradno obvestita pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba in Odbor visokih uradnikov. Arbitražni svet o svoji odločitvi v 21 dneh od datuma predložitve zahtevka uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov.

7.   Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 113. Rok za uradno obvestitev o odločitvi je 35 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 6 tega člena.

8.   Pri določitvi razumnega obdobja arbitražni svet upošteva, koliko časa naj bi pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, potrebovala za sprejetje zakonodaje ali upravnih ukrepov, primerljivih s tistimi, za katere ta pogodbenica meni, da so potrebni za izpolnitev odločitve, upošteva pa tudi težave, s katerimi se lahko soočajo partnerska država oziroma države EAC zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti.

9.   Razumno obdobje se lahko po dogovoru med pogodbenicama podaljša.

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico pritožnico in Odbor visokih uradnikov uradno obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2.   Če ob izteku razumnega obdobja pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ni izpolnila zahtev iz odstavka 1 tega člena, lahko pogodbenica pritožnica po uradnem obvestilu pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba in Odboru visokih uradnikov sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 118(2).

3.   Če pride do nesoglasja med pogodbenicama glede tega, ali je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, dosegla skladnost z določbami tega sporazuma, lahko katera koli od pogodbenic od arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. V takem zahtevku mora biti opredeljen konkretni sporni ukrep in razloženo, v čem je tak ukrep neskladen ali skladen z določbami tega sporazuma in odločitvijo arbitražnega sveta.

4.   Arbitražni svet si prizadeva, da o svoji odločitvi uradno obvesti v 45 dneh od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 3. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim in sezonskim blagom, arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti v 30 dneh od datuma predložitve zahtevka.

5.   Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani v 15 dneh ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 113. V takih primerih je rok za uradno obvestilo o odločitvi 80 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 3 tega člena.

1.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred iztekom razumnega obdobja ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, ali če arbitražni svet odloči, da ukrep, o katerem je bilo poslano uradno obvestilo v skladu s členom 116(1), ni skladen z obveznostmi pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, na podlagi tega sporazuma, je pogodbenica pritožnica po uradni obvestitvi pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, upravičena, da sprejme ustrezne ukrepe.

2.   Pri sprejemanju takih ukrepov si pogodbenica pritožnica prizadeva izbrati ukrepe, ki najmanj vplivajo na doseganje ciljev tega sporazuma, ter upošteva njihov vpliv na gospodarstvo pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba. Poleg tega EU, če dobi pravico, da sprejme take ukrepe, izbere ukrepe, ki so namenjeni posebej temu, da partnerske države EAC, za ukrepe katerih je bilo ugotovljeno, da kršijo ta sporazum, izpolnijo odločitev.

3.   Kadar koli po izteku razumnega obdobja lahko pogodbenica pritožnica od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, zahteva, da predloži ponudbo za začasno nadomestilo in pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži tako ponudbo.

4.   Kompenzacijski ali povračilni ukrepi so začasni in se uporabljajo samo, dokler se ukrepi, s katerimi se kršijo določbe tega sporazuma, ne odpravijo oziroma spremenijo tako, da so v skladu s temi določbami, ali dokler se pogodbenici ne dogovorita za rešitev spora.

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, drugo pogodbenico in Odbor visokih uradnikov uradno obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, in o svoji zahtevi, da pogodbenica pritožnica opusti izvajanje ustreznih ukrepov.

2.   Če pogodbenici v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o skladnosti priglašenega ukrepa z določbami tega sporazuma, lahko pogodbenica pritožnica od arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. O zahtevku uradno obvesti pogodbenico, proti kateri je vložena pritožba in Odbor visokih uradnikov. Arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov v 45 dneh od datuma predložitve zahtevka.

3.   Če arbitražni svet odloči, da kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, ni skladen z določbami tega sporazuma, se odloči, ali lahko pogodbenica pritožnica nadaljuje z izvajanjem ustreznih ukrepov. Če arbitražni svet odloči, da je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, skladen z določbami tega sporazuma, se ustrezni ukrepi opustijo takoj po datumu odločitve.

4.   Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 113. Rok, da se pošlje uradno obvestilo o odločitvi, je 60 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 2 tega člena.

1.   Pisni in ustni prispevki pogodbenic se predložijo v katerem koli od uradnih jezikov pogodbenic.

2.   Pogodbenici si za specifične postopke na podlagi tega dela prizadevata za dogovor o skupnem delovnem jeziku. Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o skupnem delovnem jeziku, vsaka od njiju poskrbi in krije stroške za prevod svojih pisnih prispevkov in tolmačenje na obravnavah v jezik po izboru pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če je tak jezik uradni jezik te pogodbenice (5).

1.   Arbitražni sveti razlagajo določbe tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno s tistimi, ki so določena v Dunajski konvenciji o pogodbenem pravu, podpisana 23. maja 1969 na Dunaju.

2.   Razlage in odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti, določenih v tem sporazumu.

1.   Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje odločitev s soglasjem. Kadar odločitve ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov.

2.   Vse odločitve arbitražnega sveta zajemajo ugotovitve o dejstvih, uporabo ustreznih določb tega sporazuma ter utemeljitev ugotovitev, priporočil ali sklepov, ki jih sprejme. Odbor visokih uradnikov objavi odločitve arbitražnega sveta.

3.   Odločitve arbitražnega sveta so dokončne in zavezujoče za pogodbenici.

1.   Odbor visokih uradnikov najpozneje šest (6) mesecev od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam najmanj 15 oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo arbitrov in so zanjo primerne. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: po enega podseznama arbitrov za vsako pogodbenico in podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki bodo na voljo za opravljanje funkcije predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Odbor visokih uradnikov zagotovi, da se seznam vedno vodi na tej ravni v skladu s poslovnikom, sprejetim na podlagi člena 120.

2.   Če kateri od podseznamov v času obvestila iz člena 113(2) ni pripravljen ali ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo izmed posameznikov, ki jih za zadevni seznam formalno predlagata ena ali obe pogodbenici. Če imena predlaga samo ena pogodbenica, se trije arbitri izberejo z žrebom izmed teh imen.

3.   Če ni seznama arbitrov, pripravljenega v skladu z odstavkom 1, ali niso predlagana imena arbitrov v skladu z odstavkom 2, pogodbenica, ki začne arbitražni postopek, zaprosi generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča, da prevzame nalogo imenovanja.

4.   Arbitri morajo imeti strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. Biti morajo samostojni, delujejo v svojem imenu, ne smejo sprejemati navodil od nobene organizacije ali vlade ali biti povezani z vlado katere koli od pogodbenic in ravnati morajo v skladu s kodeksom ravnanja, priloženim k poslovniku, sprejetim na podlagi člena 120.

1.   Arbitražni sveti, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma, ne razrešujejo sporov o pravicah ali obveznostih pogodbenic v okviru sporazumov STO.

2.   Uporaba določb o reševanju sporov iz tega sporazuma ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno z reševanjem sporov. Kadar pa pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom sproži postopek reševanja spora v skladu s tem naslovom ali Sporazumom STO, ne sproži postopka reševanja spora glede istega ukrepa pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Poleg tega si pogodbenica ne prizadeva, da bi pri obeh razsodiščih odpravila kršitev obveznosti, ki v enaki obliki obstaja v skladu s tem sporazumom in Sporazumom STO. V tem primeru velja, da po začetku postopka za reševanje spora pogodbenica ne vloži zahtevka za popravo enake kršitve obveznosti v okviru drugega sporazuma pri drugem razsodišču, razen če izbrano razsodišče iz postopkovnih ali jurisdikcijskih razlogov ne pride do ugotovitev v zvezi z zahtevkom za popravo kršitve te obveznosti.

3.   Pogodbenica lahko v zvezi z določenim ukrepom sproži postopek reševanja spora na podlagi tega dela ali na podlagi Sporazuma STO, kot sledi:

(a)

postopki reševanja sporov na podlagi tega dela se začnejo, ko pogodbenica predloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 112, ter zaključijo, ko arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov v skladu s členom 115 ali ko se doseže sporazumna rešitev v skladu s členom 119;

(b)

postopki reševanja sporov na podlagi Sporazuma STO se začnejo, ko pogodbenica predloži zahtevek za ustanovitev ugotovitvenega sveta v skladu s členom 6 dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov, ter zaključijo, ko organ STO za reševanje sporov sprejme poročilo ugotovitvenega sveta STO in poročilo pritožbenega organa, odvisno od primera, v skladu s členoma 16 in 17(14) dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov.

4.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje opustitve obveznosti, ki jo odobri Organ STO za poravnavo sporov. Sporazum STO pogodbenici ne preprečuje opustitev obveznosti v skladu s tem sporazumom.

1.   Vsi roki, določeni v tem delu, vključno z roki, v katerih morajo arbitražni sveti uradno obvestiti o svojih odločitvah, se štejejo v koledarskih dnevih od dneva, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo.

2.   Vsi roki iz tega dela se lahko podaljšajo z medsebojnim soglasjem pogodbenic.