1.   Organ izvaja naslednje naloge v zvezi s tveganji PDFT, s katerimi se sooča notranji trg:

2.   Organ izvaja naslednje naloge v zvezi z izbranimi zavezanci:

3.   Organ izvaja naslednje naloge v zvezi s finančnimi nadzorniki:

4.   Organ izvaja naslednje naloge v zvezi z nefinančnimi nadzorniki:

Kadar je nadzor nad določenimi sektorji na nacionalni ravni prenesen na samoregulativne organe, Organ izvaja naloge iz prvega pododstavka v zvezi z nadzornimi organi, ki nadzorujejo dejavnost teh organov.

5.   Organ izvaja naslednje naloge v zvezi s FIU in njihovimi dejavnostmi v državah članicah:

6.   Organ za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, uporablja vse zadevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del prava Unije, ki se uporablja. Kadar pravo Unije, ki se uporablja, sestavljajo uredbe in kadar trenutno te uredbe državam članicam izrecno dovoljujejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno zakonodajo, s katero se te možnosti izvajajo.

1.   V zvezi z izbranimi zavezanci ima Organ nadzorna in preiskovalna pooblastila, kot je določeno v členih 17 do 21, ter pooblastilo za naložitev denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni, kot je določeno v členih 22 in 23.

Organ ima tudi pooblastila in obveznosti, ki jih na podlagi prava Unije, ki se uporablja, imajo finančni nadzorniki na področju PPDFT, razen če ni v tej uredbi določeno drugače.

Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, sme Organ od finančnih nadzornikov z navodili zahtevati, naj uporabijo svoja pooblastila na področju PPDFT na podlagi in v skladu s pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, kadar ta uredba teh pooblastil ne prenese na Organ.

Za namene izvajanja pooblastil iz prvega in drugega pododstavka lahko Organ izda zavezujoče odločitve, naslovljene na posamezne izbrane zavezance. Organ je pooblaščen za uporabo upravnih ukrepov in nalaganje denarnih kazni zaradi neupoštevanja odločitev, sprejetih pri izvajanju pooblastil, določenih v členu 21, v skladu s členom 22.

2.   V zvezi z nadzorniki in nadzornimi organi ima Organ pooblastila, da:

3.   V zvezi s FIU v državah članicah ima Organ pooblastila, da:

4.   Za izvajanje nalog iz člena 5(1) ima Organ pooblastila, da:

1.   Organ je odgovoren za učinkovito in dosledno delovanje nadzornega sistema za PPDFT.

2.   Za Organ in nadzorne organe velja dolžnost sodelovanja v dobri veri in obveznost izmenjave informacij za namene PPDFT v skladu s to uredbo, Uredbo (EU) 2023/1113, Uredbo (EU) 2024/1624 in Direktivo (EU) 2024/1640.

3.   Nadzorni organi Organu na zahtevo zagotovijo vse informacije o zavezancih, ki ostajajo pod neposrednim nadzorom na nacionalni ravni, kar je potrebno za izpolnjevanje nalog Organa na podlagi člena 5(1), (3) in (4), kadar imajo nadzorni organi zakonit dostop do teh informacij.

4.   Nadzorni organi pomagajo Organu opredeliti in upoštevati posebnosti njihovega nacionalnega pravnega okvira, zlasti kadar Organ uporablja nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša pravo Unije, kot je navedeno v členu 1(2).

1.   Organ v sodelovanju z nadzornimi organi razvije in vzdržuje posodobljeno in usklajeno metodologijo nadzora na področju PPDFT, v kateri je podrobno opredeljen pristop k nadzoru zavezancev v Uniji, ki temelji na tveganju. Ta metodologija je sestavljena iz smernic, priporočil, mnenj ter drugih ukrepov in instrumentov, kakor je ustrezno, vključno zlasti z regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, na podlagi pooblastil, določenih v aktih iz člena 1(2).

2.   Organ pri razvoju metodologije nadzora razlikuje med zavezanci, med drugim na podlagi njihovih dejavnosti in vrste oziroma narave tveganj PDFT, ki so jim izpostavljeni. Metodologija nadzora temelji na tveganjih in vključuje vsaj naslednje elemente:

3.   Organ pripravi strukturirane vprašalnike in druga spletna ali nespletna orodja, ki jih bodo Organ in nadzorniki uporabljali za zahtevanje, pridobivanje, zbiranje in analiziranje podatkov in informacij od zavezancev, vključno s podatki, na katere se je treba opreti pri uporabi elementov metodologije nadzora iz odstavka 2.

Orodja, ki jih razvije Organ, zagotavljajo zbiranje objektivnih in primerljivih podatkov in informacij v zvezi z PPDFT od zavezancev ter omogočajo učinkovito in hitro izmenjavo informacij med nadzorniki in Organom.

Organ si prizadeva razviti ta orodja takoj, ko se bo metodologija nadzora uporabljala v celotnem nadzornem sistemu PPDFT.

4.   Metodologija nadzora odraža visoke nadzorne standarde na ravni Unije ter temelji na ustreznih mednarodnih standardih in smernicah. Organ redno pregleduje in posodablja svojo metodologijo nadzora, pri čemer upošteva razvoj tveganj, ki vplivajo na notranji trg, vključno s tveganji in grožnjami, ki jih opredelijo nacionalni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter FIU. Pri metodologiji nadzora se v največji možni meri upoštevajo najboljše prakse in smernice, ki jih razvijejo mednarodni organi za določanje standardov.

1.   Nadzorni organi najpozneje 1. decembra vsako leto predložijo Organu informacije o tematskih nadzornih pregledih, ki jih nameravajo izvesti v naslednjem letu ali nadzornem obdobju in katerih cilj je oceniti tveganja PDFT ali določen vidik takih tveganj, ki jim je izpostavljenih več zavezancev hkrati. Zagotovijo se naslednje informacije:

2.   Ob koncu vsakega leta predsednik Organa predloži splošnemu odboru v nadzorni sestavi iz člena 57(2) usklajen načrt tematskih pregledov, ki jih nadzorni organi nameravajo izvesti v naslednjem letu.

3.   Kadar obseg tematskih pregledov in njihova pomembnost za celotno Unijo upravičujeta usklajevanje na ravni Unije, preglede skupaj izvajajo ustrezni nadzorni organi in jih usklajuje Organ. Izvršilni odbor lahko predlaga skupne tematske preglede na podlagi analize groženj, ranljivosti in tveganj na notranjem trgu. Splošni odbor v nadzorni sestavi pripravi seznam skupnih tematskih pregledov. Splošni odbor v nadzorni sestavi pripravi poročilo o izvedbi, vsebini in rezultatu vsakega skupnega tematskega pregleda. Organ to poročilo objavi na svojem spletnem mestu.

4.   Organ usklajuje dejavnosti nadzornih organov ter olajšuje načrtovanje in izvajanje skupnih tematskih pregledov iz odstavka 3. Vsaka neposredna interakcija z zavezanci, ki niso izbrani zavezanci, v okviru katerega koli tematskega pregleda ostane v izključni pristojnosti nadzornega organa, odgovornega za nadzor nad temi zavezanci, ter se ne razlaga kot prenos nalog in pooblastil v zvezi s takimi subjekti v okviru nadzornega sistema za PPDFT.

5.   Kadar se za načrtovane tematske preglede na nacionalni ravni ne uporablja usklajen pristop na ravni Unije, Organ skupaj z nadzornimi organi preuči potrebo po prilagoditvi ali uskladitvi časovnega okvira zadevnih tematskih pregledov in možnost take prilagoditve ali uskladitve ter olajša izmenjavo informacij in medsebojna pomoč med nadzornimi organi, ki izvajajo zadevne tematske preglede. Organ olajša tudi vse dejavnosti, ki jih zadevni nadzorni organi morda želijo izvajati skupaj ali na podoben način v okviru svojih zadevnih tematskih pregledov.

6.   Organ zagotovi, da se rezultati in ugotovitve tematskih pregledov, ki jih na nacionalni ravni izvede več nadzornih organov, delijo z vsemi nadzornimi organi, z izjemo zaupnih informacij, ki se nanašajo na posamezne zavezance. Taka izmenjava informacij vključuje vse skupne ugotovitve, ki so rezultat izmenjav informacij ali izhajajo iz skupnih ali usklajenih dejavnosti, v katerih sodeluje več nadzornih organov.

1.   Organ lahko po potrebi razvije:

2.   Organ olajšuje in spodbuja vsaj naslednje dejavnosti:

3.   Vsak nadzorni organ lahko Organu predloži prošnjo za medsebojno pomoč v zvezi s svojimi nadzornimi nalogami, pri čemer navede vrsto pomoči, ki jo želi pridobiti od osebja Organa, osebja enega ali več nadzornih organov ali kombinacije obojih. Če se prošnja nanaša na dejavnosti, povezane z nadzorom nad določenimi zavezanci, nadzorni organ prosilec Organu posreduje informacije in podatke, potrebne za zagotavljanje pomoči. Organ hrani in redno posodablja informacije o posameznih strokovnih področjih in zmogljivostih nadzornih organov za zagotavljanje medsebojne pomoči, povezane z njihovimi nadzornimi nalogami.

4.   Kadar se na Organ naslovi prošnja za zagotovitev pomoči za izvajanje posebnih nadzornih nalog na nacionalni ravni v zvezi z zavezanci, ki niso izbrani zavezanci, nadzorni organ prosilec v svoji prošnji podrobno opredeli naloge, za katere prosi za podporo. Pomoč se ne razlaga kot prenos nadzornih nalog, pooblastil ali odgovornosti za nadzor nad zavezanci, ki niso izbrani zavezanci, z nadzornega organa prosilca na Organ.

5.   Kadar Organ meni, da je prošnja razumna in izvedljiva, si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti zaprošeno pomoč, tudi z mobilizacijo lastnih človeških virov in z zagotavljanjem prostovoljne mobilizacije virov nadzornih organov.

6.   Ob koncu vsakega leta predsednik Organa obvesti splošni odbor v nadzorni sestavi o človeških virih, ki jih bo Organ naslednje leto dodelil za zagotavljanje pomoči, za katero je bilo zaprošeno na podlagi odstavka 3 tega člena. Kadar se razpoložljivost človeških virov zaradi opravljanja nalog iz člena 5(2), (3) in (4) spremeni, predsednik Organa o spremembah obvesti splošni odbor v nadzorni sestavi.

7.   Vsaka interakcija med osebjem Organa in zavezancem ostane v izključni pristojnosti nadzornega organa, odgovornega za nadzor nad zadevnim subjektom. Takšna interakcija se ne razlaga kot prenos nalog in pooblastil v zvezi s posameznimi zavezanci v okviru nadzornega sistema za PPDFT.

1.   Organ vzpostavi in posodablja osrednjo podatkovno zbirko informacij na podlagi tega člena.

Organ da informacije na voljo nadzornim organom, organom, ki niso organi PPDFT, drugim nacionalnim organom in telesom, pristojnim za zagotavljanje skladnosti z Direktivo 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29), Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30), Direktivo 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta (31), Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (32), Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta (33), Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34) ali Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (35), ter evropskim nadzornim organom, in sicer Evropskemu bančnemu organu (EBA), Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (v nadaljnjem besedilu skupaj: evropski nadzorni organi), če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog.

Organ zbrane informacije tudi analizira in lahko z rezultati analize na lastno pobudo seznani nadzorne organe, če bi jim bilo to v pomoč pri nadzornih dejavnostih, in po potrebi z njimi seznani tudi zavezance.

2.   Nadzorni organi posredujejo Organu vsaj naslednje informacije, vključno s podatki v zvezi s posameznimi zavezanci, da Organ te informacije vnese v podatkovno zbirko:

Informacije, predložene na podlagi prvega pododstavka, ne zajemajo konkretnih sumov, sporočenih na podlagi člena 69 Uredbe (EU) 2024/1624.

Organ v podatkovno zbirko vnese tudi informacije, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti na področju neposrednega nadzora in ki ustrezajo kategorijam informacij iz prvega pododstavka, ter rezultate postopka ocenjevanja tveganja, ki ga Organ izvede na podlagi člena 12.

3.   Organ lahko od nadzornih organov zahteva, naj poleg informacij iz odstavka 2 predložijo tudi druge informacije. Nadzorni organi posodobijo vse predložene informacije takoj, ko je posodobitev potrebna, ali na zahtevo Organa.

4.   Organ v podatkovno zbirko vnese vse podatke ali informacije, pomembne za namene nadzornih dejavnosti PPDFT, ki jih zagotovijo organi, ki niso organi PPDFT, drugi nacionalni organi in telesa, pristojni za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz Direktive 2008/48/ES, Direktive 2009/110/ES, Direktive 2009/138/ES, Direktive 2014/17/EU, Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2014/56/EU, Direktive 2014/65/EU ali Direktive (EU) 2015/2366, ali evropski nadzorni organi.

Informacije iz prvega pododstavka vključujejo primere, ko imajo organi in telesa iz navedenega pododstavka utemeljene razloge za sum, da gre za poskus ali izvrševanje PDFT ali da obstaja večje tveganje PDFT v povezavi z zavezancem, in kadar do takih utemeljenih razlogov pridejo pri opravljanju svojih nalog. Podatkovna zbirka vsebuje tudi ustrezne informacije, ki so jih organi ali telesa, ki nadzorujejo kreditne institucije v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (36), vključno z ECB, kadar deluje v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, pridobili v okviru stalnega nadzora, vključno z informacijami o ocenah poslovnih modelov, ocenah ureditev upravljanja, postopkih izdaje dovoljenj, ocenah pridobitev kvalificiranih deležev, ocenah sposobnosti in primernosti ter postopkih v zvezi z odvzemom dovoljenj.

5.   Organi in telesa iz odstavka 1, drugi pododstavek, lahko na Organ naslovijo obrazloženo zahtevo po informacijah, zbranih na podlagi tega člena, če so te informacije potrebne za njihove nadzorne dejavnosti. Organ te zahteve oceni in zahtevane informacije pravočasno predloži, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Organ obvesti zadevni organ ali telo, ki je prvotno predložil zahtevane informacije, o identiteti organa ali telesa prosilca, identiteti vseh zadevnih zavezancev, razlogu za zahtevo po informacijah ter o tem, ali so bile organu ali telesu prosilcu informacije zagotovljene. Kadar se Organ odloči, da zahtevanih informacij ne bo predložil, za svojo odločitev poda obrazložitev.

6.   Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

Organ te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 27. decembra 2025.

Komisija je pooblaščena za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 49 te uredbe.

7.   Osebni podatki, zbrani v skladu s tem členom, se lahko v določljivi obliki hranijo največ 10 let po datumu, ko jih Organ zbere, po izteku tega obdobja pa se izbrišejo. Osebni podatki se lahko izbrišejo pred iztekom tega obdobja na podlagi redne ocene njihove potrebnosti, ki se opravi za vsak primer posebej.

1.   Organ za izvajanje svojih nalog iz člena 5(2) v sodelovanju s finančnimi nadzorniki redno ocenjuje kreditne institucije in finančne institucije ter skupine kreditnih institucij in finančnih institucij, kadar delujejo v vsaj šestih državah članicah, vključno z matično državo članico, prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev, ne glede na to, ali se dejavnosti izvajajo prek infrastrukture na zadevnem ozemlju ali na daljavo.

2.   Nadzorni organi in zavezanci, ki so predmet rednega ocenjevanja, Organu predložijo vse informacije, potrebne za izvedbo rednega ocenjevanja iz odstavka 1.

3.   Profile inherentnega in preostalega tveganja zavezanca, ocenjenega na podlagi odstavka 1, Organ razvrsti kot nizke, srednje, precejšnje ali visoke, in sicer na podlagi referenčnih meril in v skladu z metodologijo, določeno v regulativnem tehničnem standardu iz odstavka 7. Kadar je ocenjevani zavezanec del skupine kreditnih institucij ali finančnih institucij, se profil tveganja razvrsti na ravni celotne skupine.

4.   Metodologija za razvrstitev profilov inherentnega in preostalega tveganja se vzpostavi ločeno za vsaj naslednje kategorije zavezancev:

5.   Za vsako kategorijo zavezancev iz odstavka 4 referenčna merila za oceno inherentnega tveganja v metodologiji ocenjevanja temeljijo na kategorijah dejavnikov tveganja, povezanih s strankami, produkti, storitvami, transakcijami, distribucijskimi potmi in geografskimi območji. Referenčna merila se določijo vsaj za naslednje kazalnike inherentnega tveganja v kateri koli državi članici, kjer zavezanci delujejo:

6.   Ocena preostalega tveganja za vsako kategorijo zavezanca iz odstavka 4 v metodologiji ocenjevanja vključuje referenčna merila za oceno kakovosti notranjih politik, kontrol in postopkov, ki jih zavezanci vzpostavijo za zmanjšanje inherentnega tveganja.

7.   Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje do 1. januarja 2026.

Komisija je pooblaščena za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 49 te uredbe.

8.   Organ pregleda referenčna merila in metodologijo vsaj vsaka tri leta. Kadar so potrebne spremembe, Organ predloži Komisiji spremenjene osnutke regulativnih tehničnih standardov.

1.   Merila za izbrane zavezance izpolnjujejo kreditne institucije, finančne institucije ter skupine kreditnih institucij in finančnih institucij, katerih profil preostalega tveganja je na podlagi člena 12 opredeljen kot visok.

2.   Vendar se lahko Organ v posvetovanju z nadzornimi organi dogovori o omejitvi izbire na drugo število subjektov ali skupin, ki je večje od 40, kadar je na podlagi odstavka 1 opredeljenih več kot 40 subjektov.

Organ pri odločanju o drugem številu izbranih zavezancev iz prvega pododstavka upošteva lastna sredstva v smislu svoje zmogljivosti za dodelitev ali dodatno zaposlitev potrebnega števila nadzornega in podpornega osebja ter zagotovi, da je potrebno povečanje finančnih in človeških virov res izvedljivo.

Na podlagi odločitve o največjem številu so izbrani zavezanci tisti, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi odstavka 1, ki delujejo v največjem številu držav članic, prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev.

Kadar se z merilom iz tretjega pododstavka pridobi več kot največje določeno število izbranih zavezancev, Organ izmed zavezancev, ki bi bili izbrani v skladu z navedenim pododstavkom in ki delujejo v najmanjšem številu držav članic, izbere tiste, ki imajo največje razmerje med obsegom transakcij s tretjimi državami in skupnim obsegom transakcij, izmerjenim v zadnjem poslovnem letu.

3.   Kadar v državi članici nobena kreditna institucija, finančna institucija ali skupina kreditnih ali finančnih institucij, ki ima sedež, dovoljenje ali je registrirana ali ima tam odvisno podjetje in katere profil tveganja je razvrščen kot visok, ne izpolnjuje pogojev za izbranega zavezanca na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena, Organ v tej državi članici izvede dodaten izbirni postopek na podlagi metodologije iz člena 12(7), točka (b).

Po dodatnem izbirnem postopku se za izbranega zavezanca šteje kreditna institucija, finančna institucija ali skupina kreditnih institucij ali finančnih institucij, ki ima sedež ali je registrirana v tej državi članici in katere profil tveganja je razvrščen kot visok.

Kadar ima več kreditnih institucij ali finančnih institucij ali skupin kreditnih institucij ali finančnih institucij v zadevni državi članici profil tveganja razvrščen kot visok, se za izbranega zavezanca šteje subjekt, ki deluje v največjem številu držav članic prek poslovnih subjektov ali v okviru svobode opravljanja storitev. Če več kreditnih institucij ali finančnih institucij ali skupin kreditnih institucij ali finančnih institucij deluje v enakem številu držav članic, se kot izbrani zavezanec šteje subjekt z najvišjim razmerjem med obsegom transakcij s tretjimi državami in skupnim obsegom transakcij, izmerjenim v zadnjem poslovnem letu.

4.   Organ začne prvi izbirni postopek do 1. julija 2027 in zaključi izbor v šestih mesecih od datuma začetka. Izbor se opravi vsaka tri leta po datumu začetka prvega izbora in se zaključi v šestih mesecih za vsak izbirni postopek. Organ po zaključku izbirnega postopka brez nepotrebnega odlašanja objavi seznam izbranih zavezancev. Organ začne neposredni nadzor nad izbranimi zavezanci šest mesecev po objavi seznama.

5.   Organ pred objavo seznama izbranih zavezancev o rezultatih postopka ocenjevanja ter razvrstitvi inherentnega in preostalega tveganja zavezancev, ki so predmet ocenjevanja, obvesti zadevne organe, ki niso pristojni za PPDFT.

6.   Izbrani zavezanec ostane pod neposrednim nadzorom Organa, dokler Organ ne začne izvajati neposrednega nadzora nad izbranimi zavezanci na podlagi seznama, pripravljenega za naslednje obdobje izbora, ki ne vključuje več zadevnega zavezanca.

1.   Finančni nadzornik lahko Organu predloži obrazloženo zahtevo, da Organ prevzame neposredni nadzor in izvajanje nalog iz člena 5(2) v zvezi z določenim neizbranim zavezancem.

Zahteva iz prvega pododstavka se predloži le v izjemnih okoliščinah, da bi se na ravni Unije obravnavalo povečano tveganje PDFT ali neizpolnjevanje obveznosti pri neizbranem zavezancu in da bi se zagotovila dosledna uporaba visokih nadzornih standardov.

2.   V zahtevi iz odstavka 1 se:

3.   Finančni nadzornik zahtevi priloži poročilo o preteklem nadzoru in profilu tveganja zadevnega neizbranega zavezanca. Neizbrani zavezanec se obvesti o zahtevi in časovnem okviru, ki je v njej predlagan.

4.   Organ oceni zahtevo iz odstavka 1 v dveh mesecih ali v roku, ki omogoča prenos nalog in pooblastil do datuma, predlaganega v zahtevi, kar od tega je dlje. Organ se lahko z zahtevanim prenosom neposrednega nadzora strinja samo, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

5.   Kadar izvršilni odbor Organa ugotovi, da so pogoji iz odstavkov 1, 2 in 4 izpolnjeni, sprejme odločitev, naslovljeno na finančnega nadzornika, ki je predložil zahtevo, in na zadevnega neizbranega zavezanca ter ju obvesti o sprejetju zahteve. V odločitvi se navedeta datum, ko mora Organ prevzeti neposredni nadzor, in trajanje takega nadzora. Od datuma, ko Organ prevzame neposredni nadzor, se zadevni neizbrani zavezanec za namene te uredbe šteje za izbranega zavezanca.

Ko se obdobje neposrednega nadzora, ki ga izvaja Organ in je določeno v odločitvi iz prvega pododstavka izteče, se naloge in pooblastila, povezana z neposrednim nadzorom nad zadevnim zavezancem, samodejno prenesejo nazaj na finančnega nadzornika, razen če Organ podaljša izvajanje te odločitve na podlagi ustrezne zahteve finančnega nadzornika v skladu z odstavki 1 do 4.

6.   Kadar izvršilni odbor Organa zavrne zahtevo finančnega nadzornika, poda pisno obrazložitev, v kateri jasno navede, kateri pogoji iz odstavkov 1, 2 in 4 niso bili izpolnjeni. Organ se pred sprejetjem odločitve posvetuje s finančnim nadzornikom in zagotovi, da je neizbrani zavezanec obveščen o izidu postopka.

1.   Brez poseganja v pristojnost Organa na podlagi člena 21(3), točka (a), da neposredno prejema informacije, ki jih redno sporočajo izbrani zavezanci, ali ima neposreden dostop do njih, finančni nadzorniki zagotovijo Organu vse informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog, prenesenih na Organ v skladu s to uredbo in drugim pravom Unije, ki se uporablja.

2.   Kadar je to primerno, finančni nadzorniki pomagajo Organu pri pripravi in izvajanju vseh aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 5(2), točka (b), kar zadeva vse izbrane zavezance, vključno s pomočjo pri dejavnostih preverjanja. Pri izvajanju takih nalog upoštevajo navodila Organa.

3.   Organ pripravi izvedbene tehnične standarde, v katerih določi:

Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2026.

Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 53.

1.   Skupna nadzorniška skupina se ustanovi za nadzor nad vsakim izbranim zavezancem. Vsaka skupna nadzorniška skupina je sestavljena iz osebja Organa in osebja finančnih nadzornikov, pristojnih za nadzor nad izbranim zavezancem na nacionalni ravni. Člani skupne nadzorniške skupine se imenujejo v skladu z odstavkom 4, njihovo delo pa usklajuje imenovani član osebja Organa (v nadaljnjem besedilu: koordinator skupne nadzorniške skupine).

2.   Koordinator skupne nadzorniške skupine zagotavlja usklajevanje dela v skupni nadzorniški skupini. Člani skupne nadzorniške skupine upoštevajo navodila koordinatorja skupne nadzorniške skupine v zvezi s svojimi nalogami v skupni nadzorniški skupini. To ne vpliva na njihove naloge in dolžnosti, ki jih opravljajo v okviru njihovih zadevnih finančnih nadzornikov.

Vsak finančni nadzornik, ki v skupno nadzorniško skupino na podlagi odstavka 4 imenuje več kot enega člana osebja, lahko enega izmed njih imenuje za podkoordinatorja (v nadaljnjem besedilu: nacionalni podkoordinator). Nacionalni podkoordinatorji pomagajo koordinatorju skupne nadzorniške skupine pri organizaciji in usklajevanju nalog v skupni nadzorniški skupini, zlasti v zvezi s člani osebja, ki jih imenuje isti finančni nadzornik kot ustrezne nacionalne podkoordinatorje. Nacionalni podkoordinator lahko daje navodila članom skupne nadzorniške skupine, ki jih imenuje isti finančni nadzornik, če niso v nasprotju z navodili koordinatorja skupne nadzorniške skupine.

3.   Naloge skupne nadzorniške skupine vključujejo naslednje:

4.   Organ je odgovoren za ustanovitev in sestavo skupnih nadzorniških skupin. Organ in zadevni finančni nadzorniki izmed svojega osebja imenujejo eno ali več oseb za člana ali člane skupne nadzorniške skupine. Član je lahko imenovan za člana več kot ene skupne nadzorniške skupine.

5.   Organ in finančni nadzorniki se medsebojno posvetujejo in dogovorijo o uporabi osebja v zvezi s skupnimi nadzorniškimi skupinami.

6.   Organ oblikuje notranja operativna pravila in postopke v zvezi s sestavo skupnih nadzorniških skupin, zlasti v zvezi z osebjem vsakega finančnega nadzornika, statusom tega osebja in dodelitvijo človeških virov s strani Organa skupnim nadzorniškim skupinam, kar zagotavlja, da skupine tvori osebje z zadostno ravnjo znanja, strokovnega znanja in izkušenj ter z dovolj raznolikim znanjem, ozadjem, strokovnim znanjem in izkušnjami.

1.   Organ lahko od izbranih zavezancev in fizičnih ali pravnih oseb, ki so pri njih zaposlene ali jim pripadajo, ter tretjih oseb, ki so jim izbrani zavezanci oddali v zunanje izvajanje operativne funkcije ali dejavnosti, in fizičnih ali pravnih oseb, povezanih z njimi, zahteva, naj mu predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, prenešenih nanj s to uredbo in drugim pravom Unije, ki se uporablja.

2.   Zahtevane informacije brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje, in poskrbijo, da so zagotovljene informacije jasne, točne in popolne. Te informacije lahko v imenu svojih strank predložijo ustrezno pooblaščeni pravni zastopniki. Kadar so predložene informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče, so za to še vedno v celoti odgovorne stranke.

3.   Kadar Organ pridobi zahtevane informacije na podlagi odstavka 1, jih da na voljo zadevnemu finančnemu nadzorniku.

1.   Organ lahko za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, izvede vse potrebne preiskave katerega koli izbranega zavezanca ali katere koli fizične osebe, ki jo izbrani zavezanec zaposluje, ali katere koli pravne osebe, ki mu pripada, ter ima sedež ali je locirana v državi članici.

V ta namen lahko Organ:

2.   Pri osebah iz člena 17 se opravijo preiskave, ki se uvedejo na podlagi odločitve Organa. Če oseba ovira preiskavo, finančni nadzornik države članice, v kateri se nahajajo zadevni prostori, v skladu z nacionalnim pravom zagotovi potrebno pomoč, vključno z olajšanjem dostopa Organa do poslovnih prostorov fizičnih in pravnih oseb iz člena 17, da se lahko uveljavijo pooblastila iz odstavka 1 tega člena.

1.   Organ lahko za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, ob predhodnem uradnem obvestilu zadevnemu finančnemu nadzorniku, opravi vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih fizičnih in pravnih oseb iz člena 17. V zvezi s fizičnimi osebami, katerih poslovni prostori so enaki njihovemu zasebnemu prebivališču, Organ za inšpekcijski pregled na kraju samem zahteva in pridobi sodno odobritev. Organ lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi, ne da bi zadevne fizične in pravne osebe o njem predhodno obvestil, kadar to terjata pravilna izvedba in učinkovitost inšpekcijskega pregleda.

2.   Organ se lahko odloči, da izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem zaupa skupni nadzorniški skupini v skladu s členom 16 ali namenski skupini, ki bi lahko po potrebi zajemala člane skupne nadzorniške skupine. Organ je odgovoren za ustanovitev in sestavo skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem v sodelovanju s finančnimi nadzorniki.

3.   Osebje Organa in druge osebe, ki jih organ pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče fizičnih ali pravnih oseb, ki so predmet odločitve o preiskavi, ki jo sprejme Organ, glede fizičnih oseb, katerih poslovni prostori so enaki njihovemu zasebnemu prebivališču, pa po pridobitvi sodne odobritve za inšpekcijski pregled na kraju samem na podlagi odstavka 1 tega člena. Osebje Organa in druge osebe, ki imajo dovoljenje Organa, imajo pooblastila iz člena 21.

4.   Pri fizičnih in pravnih osebah iz člena 17 se opravijo inšpekcijski pregledi na kraju samem na podlagi odločitve Organa.

5.   Osebje in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ali imenuje finančni nadzornik države članice, v kateri je treba opraviti inšpekcijski pregled, pod nadzorom in ob usklajevanju Organa dejavno pomagajo osebju Organa in drugim osebam, ki jih pooblasti Organ. V ta namen imajo pooblastila iz odstavka 3. Pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem ima pravico sodelovati tudi osebje finančnih nadzornikov zadevne države članice.

6.   Kadar oseba nasprotuje izvedbi inšpekcijskega pregleda na kraju samem, odrejenega na podlagi tega člena, finančni nadzornik zadevne države članice zagotovi potrebno pomoč v skladu z nacionalnim pravom. Kolikor je to potrebno za inšpekcijski pregled, ta pomoč vključuje zapečatenje vseh poslovnih prostorov in knjig ali evidenc. Kadar zadevni finančni nadzornik nima tega pooblastila, uporabi svoja pooblastila, da za potrebno pomoč zaprosi druge nacionalne organe.

1.   Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 19 potrebno dovoljenje sodnega organa v skladu z nacionalnim pravom, Organ zaprosi za tako dovoljenje.

2.   Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1, nacionalni sodni organ preveri, ali je odločitev Organa pristna ter ali predvideni prisilni ukrepi niso samovoljni ali pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri kontroli sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ zaprosi Organ za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima Organ za sum o kršitvi aktov iz člena 1(2), resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, na katero se nanašajo prisilni ukrepi. Nacionalni sodni organ pa ne presoja tega, ali je inšpekcijski pregled potreben, in ne more zahtevati informacij iz spisa Organa. Zakonitost odločitve Organa lahko presoja samo Sodišče Evropske unije.

1.   Organ ima za izvajanje svojih nalog iz člena 5(2) pooblastilo, da uporabi upravne ukrepe, navedene v odstavkih 2 in 3 tega člena, s katerimi od katerega koli izbranega zavezanca zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe, kadar:

2.   Za namene člena 6(1) ima Organ zlasti pooblastilo, da uporabi naslednje upravne ukrepe:

3.   Organ lahko z upravnimi ukrepi iz odstavka 2 predvsem:

4.   Za upravne ukrepe iz odstavka 2, kadar je ustrezno, veljajo zavezujoči roki za njihovo izvajanje. Organ spremlja in oceni, ali je izbrani zavezanec izvedel zahtevane ukrepe.

5.   Finančni nadzorniki brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo Organ, kadar se seznanijo z enim ali več znaki, da je izbrani zavezanec kršil Uredbo (EU) 2023/1113 ali Uredbo (EU) 2024/1624.

6.   Uporabljeni upravni ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

1.   Za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, lahko Organ naloži denarne kazni, kadar izbrani zavezanec namerno ali iz malomarnosti krši zahtevo iz Uredbe (EU) 2023/1113 ali Uredbe (EU) 2024/1624 ali ne spoštuje zavezujoče odločitve iz člena 6(1) te uredbe.

2.   Kadar izvršilni odbor Organa ugotovi, da je izbrani zavezanec namerno ali iz malomarnosti zagrešil resno, ponavljajočo se ali sistematično kršitev zahtev, ki se neposredno uporabljajo in so vsebovane v Uredbi (EU) 2023/1113 ali Uredbi (EU) 2024/1624, sprejme odločitev o naložitvi denarnih kazni v skladu z odstavkom 3 tega člena. Glede na okoliščine posameznega primera se denarne kazni, naložene za take kršitve, naložijo poleg ali namesto upravnih ukrepov iz člena 21(2).

3.   Osnovni znesek denarnih kazni iz odstavka 1 mora biti znotraj naslednjih mejnih vrednosti:

4.   Osnovni zneski, določeni v okviru mejnih vrednosti iz odstavka 3, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju obteževalnih ali olajševalnih okoliščin v skladu z zadevnimi koeficienti iz Priloge I. Zadevni obteževalni koeficienti se vsak posebej uporabijo za osnovni znesek. Kadar se uporabi več kot en obteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega obteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku. Kadar je mogoče določiti korist, ki izhaja iz kršitve ali izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, se te po uporabi koeficientov prištejejo k skupnemu znesku kazni.

5.   Zadevni olajševalni koeficienti se vsak posebej uporabijo za osnovni znesek. Če se uporabi več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

6.   Najvišji znesek kazni za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve iz odstavka 3, točki (a) in (b), po uporabi koeficientov iz odstavkov 4 in 5 ne sme presegati 10 % skupnega letnega prometa zavezanca v preteklem poslovnem letu.

7.   Najvišji znesek kazni za resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve iz odstavka 3, točki (c) in (d), po uporabi koeficientov iz odstavkov 4 in 5 ne sme presegati 10 000 000 EUR.

8.   Kadar je zavezanec obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, od katerega se zahteva, da pripravi konsolidirane računovodske izkaze v skladu s členom 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (37), je ustrezni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

9.   V primerih, ki niso zajeti v odstavku 1 tega člena, lahko Organ, kadar je to potrebno za izvajanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, od finančnih nadzornikov zahteva, naj sprožijo postopek za sprejetje ukrepov, s katerimi zagotovijo naložitev ustreznih denarnih kazni v skladu z nacionalnim pravom, s katerim se prenese Direktiva (EU) 2024/1640 in vso ustrezno nacionalno zakonodajo, ki daje posebna pooblastila, ki se trenutno s pravom Unije ne zahtevajo. Izrečene denarne kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Prvi pododstavek se uporablja za denarne kazni, ki se naložijo izbranim zavezancem zaradi kršitev nacionalnega prava, s katerim se prenese Direktiva (EU) 2024/1640 in za vse denarne kazni, ki se naložijo članom upravljalnega organa izbranih zavezancev, ki so na podlagi nacionalnega prava odgovorni za kršitev s strani izbranega zavezanca.

10.   Denarne kazni, ki jih naloži Organ, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Organ pri določanju zneska denarne kazni ustrezno upošteva, če lahko izbrani zavezanec plača denarno kazen, in se, kadar bi denarna kazen lahko vplivala na skladnost z bonitetno regulacijo posvetuje z organi, pristojnimi za nadzor skladnosti izbranega zavezanca s pravom Unije, ki se uporablja.

1.   Izvršilni odbor lahko sprejme odločitev, da naloži periodično denarno kazen z namenom zagotoviti, da:

2.   Periodična denarna kazen mora biti učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži dokler izbrani zavezanec ali zadevna oseba ne zagotovi spoštovanja ustreznega upravnega ukrepa iz odstavka 1.

3.   Ne glede na odstavek 2 znesek periodične denarne kazni v primeru pravnih oseb ne sme preseči 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu ali, v primeru fizičnih oseb, 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Računa se od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.   Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi Organa. Kadar izbrani zavezanec po izteku tega obdobja še ni izpolnil upravnega ukrepa, lahko Organ naloži periodične denarne kazni za dodatno obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.

5.   Odločitev o naložitvi periodične denarne kazni se lahko sprejme pozneje z retroaktivnim učinkom vse do datuma začetka uporabe upravnega ukrepa.

1.   Pred sprejetjem vsake odločitve o naložitvi denarne kazni ali periodične denarne kazni na podlagi členov 22 in 23 izvršilni odbor osebam, ki so v postopku, omogoči, da se izjavijo glede ugotovitev Organa. Odločitve izvršilnega odbora lahko temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele možnost podati pripombe.

2.   Med postopkom se v celoti spoštuje pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis Organa, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa.

1.   Organ objavi vsako odločitev o naložitvi denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni ali o uporabi upravnih ukrepov iz člena 21(2), točke (c) do (g), sprejetih v primerih iz člena 21(1), točka (a), takoj po tem, ko je oseba, odgovorna za kršitev, obveščena o odločitvi. Objava vključuje vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovorne osebe in znesku denarne kazni ali periodične denarne kazni.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Organ, kadar se objava nanaša na upravne ukrepe, zoper katere se je mogoče pritožiti in katerih namen ni odprava resnih, ponavljajočih se in sistematičnih kršitev, odloži objavo omenjenih upravnih ukrepov do izteka roka za vložitev pritožbe pri Sodišču Evropske unije.

2.   Po izteku roka za pregled odločitve pri upravnem odboru za pregled ali, kadar takega pregleda zavezanec ni zahteval, po izteku roka za pritožbo pri Sodišču Evropske unije Organ objavi informacije o zahtevi za pregled ali pritožbi. Organ vse naknadne informacije o rezultatu takega pregleda ali pritožbe objavi takoj po pridobitvi informacij. Objavi se tudi vsaka odločitev o razveljavitvi odločitve o naložitvi denarne kazni ali periodične denarne kazni ali uporabi upravnega ukrepa na podlagi člena 21(1), točka (a).

3.   Kadar Organ ne glede na zahtevo iz odstavka 1 meni, da bi bila objava identitete ali osebnih podatkov odgovornih oseb nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak primer posebej, ali kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, Organ:

4.   Organ poskrbi, da so vse objave na podlagi tega člena na njegovem spletišču dostopne pet let.

1.   Denarne kazni in periodične denarne kazni, naložene na podlagi členov 22 in 23, so izvršljive.

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršba. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti Organ in Sodišče Evropske unije, odločitvi o naložitvi denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni na podlagi členov 22 in 23 priloži potrdilo o izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen preveritve pristnosti odločbe.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar so za nadzor nad pravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne države članice.

2.   Zneski pobranih denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Unije.

1.   Kadar Organ pri izvajanju svojih nalog na podlagi te uredbe ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejstev, ki bi lahko pomenila eno ali več kršitev s seznama v Prilogi II, imenuje neodvisno preiskovalno skupino v okviru Organa, da razišče zadevo. Preiskovalna skupina ni oziroma ni bila vključena v neposredni nadzor nad zadevnim izbranim zavezancem in opravlja svoje funkcije neodvisno od izvršilnega odbora. Organ oblikuje notranje postopke za določitev pravil, ki urejajo izbor članov neodvisnih preiskovalnih skupin, zlasti v zvezi z njihovim znanjem, izobrazbo, strokovnim znanjem in izkušnjami.

2.   Preiskovalna skupina razišče domnevne kršitve ob upoštevanju morebitnih pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži izvršilnemu odboru.

Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalna skupina zahteva informacije v skladu s členom 17 ter izvede preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 18 in 19.

Preiskovalna skupina ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je skupna nadzorniška skupina zbrala pri nadzornih dejavnostih.

3.   Ko preiskovalna skupina zaključi preiskavo in preden spis s svojimi ugotovitvami predloži izvršilnemu odboru, preiskovanim osebam omogoči, da se izjavijo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Ugotovitve preiskovalne skupine lahko temeljijo le na dejstvih, glede katerih so preiskovane osebe imele možnost podati pripombe.

Med preiskavami na podlagi tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4.   Ko preiskovalna skupina predloži spis s svojimi ugotovitvami izvršilnemu odboru, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Preiskovanim osebam se zagotovi pravica do vpogleda v spis, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

5.   Izvršilni odbor na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalne skupine in po tem, ko v skladu s členom 24(1) pridobi izjave preiskovanih oseb, če te to zahtevajo, odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi II, ter v tem primeru naloži denarno kazen v skladu s členom 22 in poleg ali namesto naložitve denarne kazni uporabi upravni ukrep v skladu s členom 21.

6.   Preiskovalna skupina ne sodeluje med posvetovanjem izvršilnega odbora ali kakor koli drugače posega v postopek odločanja izvršilnega odbora.

7.   Komisija sprejme nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni, ter podrobna pravila glede zastaralnih rokov za naložitev in izvrševanje kazni.

Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti za dopolnitev te uredbe v skladu s členom 100.

Komisija sprejme delegirane akte iz drugega pododstavka do 1. januarja 2027.

8.   Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejstev, ki bi lahko pomenila kazniva dejanja, zadeve predloži za kazenski pregon ustreznim nacionalnim organom. Poleg tega Organ ne naloži denarnih kazni ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna ali obsodilna sodba, temelječa na istih dejstvih ali dejstvih, ki so v bistvu enaka, postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka na podlagi nacionalnega prava.

1.   Organ in finančni nadzorniki sprejmejo ureditve za svoje komunikacije v okviru nadzornega sistema za PPDFT, vključno z jeziki, ki se bodo uporabljali.

2.   Kateri koli dokument, ki ga izbrani zavezanec ali katera koli druga fizična ali pravna oseba, ki je posamično predmet nadzornih postopkov, predloži Organu, se lahko pripravi v katerem koli uradnem jeziku Unije, ki ga izbere izbrani zavezanec ali zadevna fizična ali pravna oseba.

3.   Organ, izbrani zavezanci in vse druge pravne ali fizične osebe, ki so posamično predmet nadzornih postopkov Organa, se lahko dogovorijo, da v svojih pisnih komunikacijah, vključno v zvezi z nadzorniškimi odločitvami Organa, uporabljajo izključno enega od uradnih jezikov Unije.

4.   Kadar se dogovor o izključni uporabi enega jezika iz odstavka 3 naknadno prekliče, preklic vpliva samo na tiste dele nadzornega postopka Organa, ki še niso bili opravljeni.

5.   Kadar udeleženci ustne obravnave zahtevajo, da bi se izjavili v uradnem jeziku Unije, ki ni jezik nadzornega postopka Organa, se mora o tej zahtevi Organ obvestiti dovolj zgodaj, tako da lahko uredi vse, kar je za to potrebno.

1.   Organ izvaja redna ocenjevanja nekaterih ali vseh dejavnosti enega, več ali vseh finančnih nadzornikov, tudi njihovih orodij in virov. Organ v okviru vsakega ocenjevanja oceni, v kakšnem obsegu finančni nadzornik izvaja svoje naloge v skladu z Direktivo (EU) 2024/1640 in sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje doslednih nadzornih standardov in praks na visoki ravni. Pri ocenjevanju se upošteva stopnjo harmonizacije nadzornih pristopov in zato vključuje pregled uporabe celotne ali dela metodologije nadzora na področju PPDFT, razvite na podlagi člena 8, in zajame vse finančne nadzornike v enem ciklu ocenjevanja. Izvršilni odbor po posvetovanju s splošnim odborom v nadzorni sestavi sprejme načrt cikla ocenjevanja. Splošni odbor lahko z dvotretjinsko večino svojih članov zahteva, da izvršilni odbor sprejme nov načrt. Dolžino vsakega cikla ocenjevanja določi Organ, pri čemer ta ne sme presegati sedmih let.

Organ razvija metode za zagotovitev doslednega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi finančnimi nadzorniki v istem ciklu. Ob koncu vsakega cikla ocenjevanja Organ svoje ugotovitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Ocenjevanja prostovoljno opravi osebje Organa in, na podlagi javnega razpisa za sodelovanje, osebje finančnih nadzornikov, ki niso predmet pregleda. Pri ocenjevanjih se ustrezno upoštevajo vsa vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov s pristojnostjo na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pri ocenjevanjih se lahko ustrezno upoštevajo tudi informacije iz osrednje podatkovne zbirke PPDFT, vzpostavljene na podlagi člena 11.

3.   Organ objavi poročilo, v katerem so navedeni rezultati vsakega ocenjevanja. Osnutek poročila se predloži finančnemu nadzorniku, ki je predmet ocenjevanja, da poda pripombe, preden ga preuči splošni odbor v nadzorni sestavi. V roku, ki ga določi Organ, finančni nadzornik, ki je predmet ocenjevanja, predloži pripombe k osnutku poročila. Končno poročilo sprejme izvršilni odbor ob upoštevanju ugotovitev splošnega odbora v nadzorni sestavi. Izvršilni odbor skrbi za skladnost pri uporabi metodologije ocenjevanja. V poročilu se pojasnijo in navedejo vsi posebni nadaljnji ukrepi, ki jih mora sprejeti ocenjevani finančni nadzornik ter se na podlagi ocene štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil splošnega odbora. Nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo tudi v obliki posameznih priporočil, ki jih sprejme izvršilni odbor. Navedeni posamezni nadaljnji ukrepi se objavijo le s soglasjem zadevnega finančnega nadzornika in samo v obliki povzetka ali zbirni obliki, tako da ni mogoče identificirati posameznih finančnih institucij. Objavljena različica poročila ne vključuje zaupnih informacij in se ne sklicuje na posamezne finančne nadzornike.

4.   Finančni nadzorniki si po najboljših močeh prizadevajo izvesti posebne nadaljnje ukrepe, naslovljene nanje na podlagi ocene. Finančni nadzorniki Organ, kadar je ustrezno, redno obveščajo o vrstah ukrepov, ki jih izvajajo v odziv na poročilo iz odstavka 3.

1.   Organ v okviru svojih pooblastil in brez poseganja v pooblastila ustreznih finančnih nadzornikov zagotovi, da so ustanovljeni nadzorni kolegiji za PPDFT v finančnem sektorju in delujejo dosledno za neizbrane zavezance, ki poslujejo v poslovnih subjektih v več državah članicah, v skladu s členom 49 Direktive (EU) 2024/1640. V ta namen lahko Organ:

2.   Za namene odstavka 1 ima osebje Organa polnopravno pravico do udeležbe v nadzornih kolegijih za PPDFT in lahko sodeluje pri njihovih dejavnostih, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvajajo dva ali več finančnih nadzornikov.

1.   Finančni nadzorniki obvestijo Organ, kadar se stanje katerega koli neizbranega zavezanca v zvezi z njegovim izpolnjevanjem skladnosti z Uredbo (EU) 2024/1624, Uredbo (EU) 2023/1113, vsemi drugimi pravnimi določbami, sprejetimi za izvajanje navedenih uredb, ali katerim koli upravnim aktom, ki ga izda kateri koli nadzornik, in njegovo izpostavljenostjo tveganjem PDFT hitro in bistveno poslabša, zlasti kadar bi tako poslabšanje lahko negativno vplivalo na več držav članic ali Unijo kot celoto ali ogrozilo integriteto finančnega sistema Unije.

2.   Kadar obstajajo znaki resnih, ponavljajočih se in sistematičnih kršitev s strani neizbranega zavezanca, lahko Organ od njegovega finančnega nadzornika zahteva, naj:

Zato lahko Organ od finančnega nadzornika neizbranega zavezanca, kadar je ustrezno, zahteva tudi, naj sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevni subjekt, s katero zahteva, naj sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, ki se neposredno uporablja, ali nacionalnega prava, če se z njim prenašajo direktive ali uveljavljajo možnosti, zagotovljene državam članicam s pravom Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti. Zahteve iz tega odstavka ne ovirajo tekočih nadzornih ukrepov finančnega nadzornika, na katerega je zahteva naslovljena.

3.   Zahteva iz odstavka 2 se lahko vloži, kadar Organ ugotovi znake resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve:

4.   Zadevni finančni nadzornik izpolni vsako zahtevo, ki je nanj naslovljena v skladu z odstavkom 2, ter Organ čim prej in najpozneje v desetih delovnih dneh od obvestila o taki zahtevi obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev te zahteve.

5.   Kadar zahteva iz odstavka 2 ni izpolnjena ali se informacije o sprejetih ali načrtovanih ukrepih za izpolnitev zahteve Organu ne predložijo v desetih delovnih dneh od datuma uradnega obvestila o zahtevi, lahko Organ od Komisije zahteva, naj izda dovoljenje za začasen prenos zadevnih nalog in pooblastil iz člena 5(2) in člena 6(1), povezanih z neposrednim nadzorom nad neizbranim zavezancem, z zadevnega finančnega nadzornika na Organ.

6.   Zahteva Organa, naslovljena na Komisijo, na podlagi odstavka 5 vsebuje:

7.   Na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 6, ima Komisija na voljo en mesec od datuma prejema zahteve Organa, da sprejme ustrezno utemeljeno odločitev, ali bo odobrila prenos zadevnih nalog in pooblastil ali mu nasprotovala. Odločitev se sporoči Organu, ki o njej nemudoma obvesti finančnega nadzornika in neizbranega zavezanca. Evropski parlament in Svet sta obveščena o odločitvi.

8.   Deseti delovni dan po tem, ko je bila odločitev o odobritvi prenosa nalog in pooblastil v zvezi z neizbranim zavezancem uradno sporočena Organu, se neizbrani zavezanec šteje za izbranega zavezanca za izvajanje nalog iz člena 5(2) in pooblastil iz člena 6(1) ter členov 17 do 23. V odločitvi Komisije se določi rok za izvajanje teh nalog in pooblastil, po izteku katerega se samodejno prenesejo nazaj na zadevnega finančnega nadzornika.

9.   Organ lahko po posvetovanju z zadevnim finančnim nadzornikom Komisiji predloži zahtevo za podaljšanje uporabe odločitve o odobritvi prenosa nalog in pooblastil. Zahteva se predloži vsaj dva meseca pred iztekom začetnega obdobja.

Zahtevi iz prvega pododstavka se priloži:

Komisija sprejme odločitev o odobritvi podaljšanja v roku iz odstavka 7. Vsako podaljšanje, odobreno na podlagi tega odstavka, se lahko odobri samo enkrat.

1.   Organ lahko pomaga finančnim nadzornikom, da dosežejo dogovor v skladu s postopkom iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena na zahtevo enega ali več finančnih nadzornikov na podlagi člena 46, 47, 49 ali 54 Direktive (EU) 2024/1640 ali v drugih primerih, ko se finančni nadzornik ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega finančnega nadzornika, če to vpliva na njegove nadzorne naloge in odgovornosti v zvezi z določenim neizbranim zavezancem ali več neizbranimi zavezanci.

2.   V primerih, ki niso zajeti v členih 46, 47, 49 in 54 Direktive (EU) 2024/1640, finančni nadzornik brez nepotrebnega odlašanja zaprosi Organ za pomoč, kadar določba prava Unije od njega zahteva, da z drugim finančnim nadzornikom doseže dogovor, ureditev ali drugo obliko vzpostavljenega ali formaliziranega sodelovanja v zvezi z nadzorom določenih neizbranih zavezancev, in pride do katerega koli od naslednjih dogodkov:

3.   Izvršilni odbor oceni vsako zahtevo iz odstavkov 1 in 2 ter zadevne strani obvesti, ali je po njegovem mnenju upravičena in namerava ukrepati v skladu s tem členom.

4.   Organ določi rok za spravni postopek med finančnimi nadzorniki ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih s pravom Unije, ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V fazi spravnega postopka Organ nastopa kot mediator. Kadar je to potrebno ali tako določa pravo Unije, izda mnenje o tem, kako rešiti nesoglasje.

5.   Kadar finančni nadzorniki v fazi spravnega postopka iz odstavka 4 ne dosežejo dogovora, ali kadar ne upoštevajo mnenja Organa, lahko Organ od finančnih nadzornikov zahteva, da za sklenitev dogovora o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo določen ukrep ali se določenih ukrepov vzdržijo. Odločitev Organa je za finančne nadzornike zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od finančnih nadzornikov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila na podlagi prava Unije, ki se uporablja.

6.   Organ finančne nadzornike obvesti o dokončanju postopkov na podlagi odstavkov 4 in 5, kadar je ustrezno skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 5.

7.   Vsi ukrepi finančnih nadzornikov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 5 ali 6, morajo biti v skladu s to odločitvijo.

8.   Predsednik Organa v poročilu iz člena 84 navede naravo in vrsto nesoglasja med finančnimi nadzorniki ter dosežene dogovore in odločitve, sprejete za odpravo teh nesoglasij.

1.   Kadar finančni nadzornik ni uporabil ukrepov iz Direktive (EU) 2024/1640 ali določb nacionalnega prava, s katerimi se prenaša navedena direktiva, ali je uporabil ukrepe na način, za katerega se zdi, da krši pravo Unije, kar vodi do sistematičnih pomanjkljivosti pri nadzoru, ki vplivajo na več zavezancev in ogrožajo učinkovitost nadzornega sistema za PPDFT, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Organ lahko začne preiskavo morebitne kršitve prava Unije iz odstavka 1 na lastno pobudo, kadar na podlagi dobro utemeljenih informacij, ki jih je zbral pri opravljanju svojih nalog na podlagi te uredbe, ugotovi, da gre za kršitev.

Organ lahko na utemeljeno zahtevo enega ali več finančnih nadzornikov, Evropskega parlamenta ali Komisije preišče tudi domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

Kadar se na podlagi prvega ali drugega pododstavka zahteva preiskava morebitne kršitve prava Unije, Organ pravočasno obvesti stran, ki je predložila zahtevo, kako namerava zadevo obravnavati in ali je preiskava domnevne kršitve upravičena. Kadar se Organ odloči, da bo opravil preiskavo, o tem najprej obvesti zadevnega finančnega nadzornika.

3.   Preiskovani finančni nadzornik na podlagi odstavka 2 Organu nemudoma posreduje vse informacije, ki jih Organ zahteva za potrebe preiskave, vključno z informacijami o tem, kako se akti iz odstavka 1 uporabljajo v skladu s pravom Unije.

4.   Kadar je to primerno in potrebno, lahko Organ po tem, ko je obvestil finančnega nadzornika, da ga bo preiskoval, vsem drugim finančnim nadzornikom omogoči, da mu posredujejo informacije, za katere menijo, da so pomembne, ali neposredno naslovijo ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo po informacijah na katerega koli drugega finančnega nadzornika. Naslovnik take zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja posreduje jasne, točne in popolne informacije.

5.   Organ lahko najpozneje v šestih mesecih od datuma začetka preiskave na finančnega nadzornika, ki ga preiskuje, naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Organ pred izdajo priporočila sodeluje s finančnim nadzornikom, kadar meni, da je tako sodelovanje ustrezno za odpravo sistematičnega pomanjkljivega nadzora, zaradi katerega pride do kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti za ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

Finančni nadzornik v 10 delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

6.   Kadar finančni nadzornik v mesecu dni od datuma prejema priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija po tem, ko jo Organ o tem obvesti, ali pa na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od finančnega nadzornika zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Komisija tako uradno mnenje izda v treh mesecih po sprejetju priporočila. To obdobje lahko podaljša za en mesec.

Organ in finančni nadzornik Komisiji predložita vse potrebne informacije.

7.   Finančni nadzornik v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 6 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z njim. Finančni nadzornik pri ukrepanju v zvezi z vprašanji, ki so predmet uradnega mnenja, ravna v skladu z uradnim mnenjem.

1.   Organ redno izvaja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti nefinančnih nadzornikov in javnih organov iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, da bi se izboljšali doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju ocenjevanj se ustrezno upoštevajo vse ocene, ocenjevanja in poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov s pristojnostjo na področju PDFT. Pri ocenjevanjih se lahko ustrezno upoštevajo tudi informacije iz osrednje podatkovne zbirke PPDFT, vzpostavljene na podlagi člena 11 te uredbe.

Metode iz prvega pododstavka upoštevajo posebne značilnosti nadzornega okvira v primerih, kadar je nadzor zaupan samoregulativnim organom, vključno z vlogo javnega organa, odgovornega za nadzor teh organov na podlagi člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, in posebne značilnosti nadzornikov v teh primerih.

2.   Medsebojne strokovne preglede izvaja osebje Organa skupaj s primernim osebjem nefinančnih nadzornikov in javnih organov iz člena 52 Uredbe (EU) 2024/1640.

3.   Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

4.   Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu skupaj pripravi osebje Organa in primerno osebje nefinančnih nadzornikov ter javnih organov iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, ki sodeluje v medsebojnih strokovnih pregledih in sprejme izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v nadzorni sestavi v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki se na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil na podlagi člena 54 ter mnenj na podlagi člena 55 te uredbe. Nefinančni nadzorniki in javni organi iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640 si v skladu s členom 54(3) te uredbe po najboljših močeh prizadevajo upoštevati izdane smernice in priporočila.

5.   Organ ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda objavi na svojem spletišču in o tem obvesti vsaj Evropski parlament. Kadar ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali katerih koli drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za zavezance v nefinančnem sektorju ali nefinančne nadzornike, predloži mnenje Komisiji.

6.   Organ predloži poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. To poročilo o nadaljnjih ukrepih skupaj pripravi osebje Organa in ustrezno osebje nefinančnih nadzornikov, ki sodelujejo v medsebojnih strokovnih pregledih, in sprejme izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v nadzorni sestavi v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli nefinančni nadzorniki, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Organ objavi ugotovitve poročila o nadaljnjih ukrepih na svojem spletnem mestu.

7.   Izvršilni odbor za namene tega člena vsaki dve leti sprejme delovni načrt za medsebojne strokovne preglede po tem, ko se je posvetoval s splošnim odborom v nadzorni sestavi. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede upošteva izkušnje, pridobljene iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave splošnega odbora v nadzorni sestavi. Splošni odbor v nadzorni sestavi lahko z dvotretjinsko večino svojih članov zahteva, da izvršilni odbor sprejme nov načrt. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa ter je vključen v enotni programski dokument iz člena 65. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.

8.   Kadar medsebojni strokovni pregledi zadevajo nadzorne dejavnosti, ki jih v eni ali več državah članicah izvajajo samoregulativni organi, medsebojni strokovni pregled vključuje oceno ukrepov, ki jih na podlagi člena 52 Direktive (EU) 2024/1640 sprejme javni organ, odgovoren za nadzor nad temi organi, za zagotovitev, da ustrezno in učinkovito opravljajo svojo funkcijo.

9.   Kadar medsebojni strokovni pregledi zadevajo nadzorne dejavnosti, ki jih v eni ali več državah članicah izvajajo samoregulativni organi, se od njih ne zahteva, da sodelujejo. Kadar pa izrazijo interes za sodelovanje pri izvedbi medsebojnega strokovnega pregleda, lahko osebje organov, ki ima nadzorne naloge, sodeluje pri takem medsebojnem strokovnem pregledu.

1.   Organ v okviru svojih pooblastil in brez poseganja v pooblastila zadevnih nefinančnih nadzornikov na podlagi člena 50 Direktive (EU) 2024/1640 pomaga pri vzpostavitvi in delovanju nadzornih kolegijev za PPDFT v nefinančnem sektorju za zavezance v nefinančnem sektorju, ki poslujejo v poslovnih subjektih v nefinančnem sektorju v več državah članicah, v skladu z navedenim členom.

2.   Za namene odstavka 1 lahko Organ:

3.   Za namene odstavka 1 ima osebje Organa polnopravno pravico do udeležbe v vseh nadzornih kolegijih za PPDFT. Po dogovoru z zadevnimi nefinančnimi nadzorniki lahko osebje Organa sodeluje pri dejavnostih kolegija, ki jih skupaj izvajata dva ali več nefinančnih nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi zavezancev v nefinančnem sektorju na kraju samem, razen tistih, ki jih zajema člen 3, točka 3(a) in (b), Uredbe (EU) 2024/1624.

1.   Kadar Organ utemeljeno sumi, da nefinančni nadzornik ali javni organ, ki nadzoruje samoregulativne organe iz člena 52 Direktive (EU) 2024/1640, ni uporabil aktov Unije ali nacionalne zakonodaje iz člena 1(2) te uredbe ali jih je uporabil na način, za katerega se zdi, da pomeni kršitev prava Unije, zadevnega nadzornika ali javni organ obvesti o teh domnevnih kršitvah in jih preišče.

Za namene prvega pododstavka lahko Organ ukrepa na zahtevo enega ali več nefinančnih nadzornikov ali javnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo, tudi kadar je tak ukrep osnovan na dobro utemeljenih informacijah fizičnih ali pravnih oseb na podlagi člena 90.

2.   Organ lahko od nadzornika ali zadevnega javnega organa zahteva vse informacije, za katere meni, da so potrebne za njegovo preiskavo, vključno z informacijami o tem, kako se akti Unije ali nacionalna zakonodaja iz člena 1(2) te uredbe uporabljajo v skladu s pravom Unije, razen informacij, ki jih pokriva varovanje zaupnosti, razen če se uporabljajo izjeme iz člena 21(2), drugi pododstavek, in člena 70(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2024/1624 ter člena 52(3), točka (a), Direktive (EU) 2024/1640.

Zadevni nadzornik ali javni organ Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži zahtevane informacije.

Kadar se izkaže ali se šteje, da zahtevane informacije od zadevnega nadzornika ali javnega organa ne zadostujejo za pridobitev informacij, za katere se šteje, da so potrebne za preiskavo domnevne kršitve, lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevnega nadzornika ali javni organ, naslovi ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo za informacije neposredno na druge nadzornike ali javne organe, ki nadzorujejo samoregulativne organe.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

3.   Organ lahko najpozneje v šestih mesecih po začetku preiskave na zadevnega nadzornika ali javni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za odpravo ugotovljene kršitve.

Organ pred izdajo takega priporočila sodeluje z zadevnim nadzornikom ali javnim organom, kadar meni, da je tako sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve, in se poskusi z njim dogovoriti o potrebnih ukrepih.

Zadevni nadzornik ali javni organ v 10 delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za odpravo kršitve.

4.   Kadar nadzornik ali javni organ ugotovljene kršitve iz odstavka 3, prvi pododstavek, ne odpravi v enem mesecu po prejemu priporočila Organa, Organ izda opozorilo, v katerem podrobno opiše kršitev in opredeli ukrepe, ki jih morajo naslovniki opozorila izvesti za ublažitev njenih učinkov.

Opozorilo iz prvega pododstavka se naslovi:

5.   Takoj ko zadevni nadzornik ali javni organ odpravi kršitev, Organ obvesti naslovnike opozorila iz odstavka 4, da je bila kršitev odpravljena in da so ukrepi za zmanjšanje tveganja odpravljeni.

1.   Organ lahko pomaga nefinančnim nadzornikom, da dosežejo dogovor v skladu s postopkom iz odstavkov 3 in 4 tega člena na zahtevo enega ali več nefinančnih nadzornikov na podlagi člena 46, 47, 50 ali 54 Direktive (EU) 2024/1640 ali v drugih primerih, ko se nefinančni nadzornik ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega nefinančnega nadzornika, če to vpliva na njegove nadzorne naloge in odgovornosti v zvezi z določenim zavezancem ali več zavezanci.

2.   V primerih, ki niso zajeti v členu 46, 47, 50 in 54 Direktive (EU) 2024/1640, nefinančni nadzornik brez nepotrebnega odlašanja zaprosi Organ za pomoč, kadar določba prava Unije od njega zahteva, da z drugim nefinančnim nadzornikom ali drugimi nefinančnimi nadzorniki doseže dogovor, ureditev ali drugo obliko vzpostavljenega ali formaliziranega sodelovanja v zvezi z nadzorom določenih zavezancev, in pride do katerega koli od naslednjih dogodkov:

3.   Izvršilni odbor oceni vsako zahtevo iz odstavkov 1 in 2 ter zadevne strani obvesti, ali je po njegovem mnenju upravičena in namerava ukrepati v skladu s tem členom.

4.   Organ določi rok za spravni postopek med nefinančnimi nadzorniki ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih s pravom Unije, ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V fazi spravnega postopka Organ nastopa kot mediator. Kadar je to potrebno ali tako določa pravo Unije, izda mnenje o tem, kako rešiti nesoglasje.

1.   Organ je odgovoren za zagotavljanje učinkovitega in doslednega sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami (FIU) v okviru mehanizma za podporo in usklajevanje FIU. V ta namen Organ podpira in usklajuje dejavnosti FIU.

2.   Za Organ in FIU velja dolžnost sodelovanja v dobri veri, tudi kar zadeva skupne analize, ki jih Organ podpira ali zanje da pobudo, in obveznost izmenjave informacij, ki so potrebne za izpolnjevanje njihovih nalog.

3.   Organ ima namenske človeške, finančne in informacijske vire za podporo nalogam iz člena 5(5) in po potrebi zagotovi organizacijsko ločitev osebja, ki opravlja te naloge, od osebja, ki opravlja naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi Organa.

Posamezna FIU lahko Organ obvesti o primeru nesodelovanja druge FIU. V tem primeru Organ deluje kot mediator.

1.   Organ določi metode in merila za izbiro in prednostno razvrščanje primerov, primernih za izvajanje skupnih analiz, v skladu s členom 32 Direktive (EU) 2024/1640, pri čemer pomaga Organ.

2.   Za namene odstavka 1 Organ vsako leto pripravi seznam prednostnih področij za izvajanje skupnih analiz. Seznam se lahko revidira, kadar se opredelijo nova prednostna področja.

3.   Kadar FIU države članice na podlagi člena 32 Direktive (EU) 2024/1640 in ob upoštevanju meril iz odstavka 1 tega člena opredeli morebitno potrebo po izvedbi skupne analize z eno ali več FIU v drugih državah članicah, o tem obvesti Organ.

Organ evidentira vsa obvestila, prejeta na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, in oceni ustreznost primera v skladu z metodami in merili iz odstavka 1. Kadar Organ oceni, da je primer ustrezen, v petih dneh od prvotnega obvestila obvesti FIU v vseh zadevnih državah članicah in jih pozove k sodelovanju pri skupni analizi. V ta namen uporabi varne komunikacijske kanale. FIU v vseh zadevnih državah članicah razmislijo o sodelovanju pri skupni analizi.

4.   Če se vsaj ena druga FIU strinja, da bo sodelovala pri skupni analizi, Organ zagotovi, da se skupna analiza začne v 20 dneh od prvotne ocene iz odstavka 3, drugi pododstavek, razen če nujnost zadeve upravičuje uvedbo krajšega roka.

5.   Vsaka FIU, ki odkloni sodelovanje pri izvajanju skupne analize, Organu v petih dneh od prejema poziva pisno navede razloge za to. Organ tako pojasnilo nemudoma predloži FIU, ki je opredelila potrebo po skupni analizi.

6.   Osebju Organa, ki podpira skupno analizo, se na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi, odobri dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na predmet primera, in omogoči obdelava teh podatkov za namene podpiranja skupne analize.

Kadar FIU osebju Organa zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na predmet primera, zagotovi, da so informacije kako drugače zagotovljene na način, ki osebju Organa ne preprečuje zagotavljanja operativne podpore skupni analizi ali kako drugače učinkovito ne ovira njihove zmožnosti zagotavljanja take podpore.

Kadar več FIU osebju Organa zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na predmet primera, Organ ponovno oceni, ali naloge, ki bi jih opravljalo njegovo osebje, upravičujejo njegovo podporo skupni analizi, ter razmisli o priporočilu, naj se skupna analiza izvaja brez njegove podpore.

7.   Organ zagotovi vsa orodja in operativno podporo, potrebne za izvedbo skupne analize, v skladu z razvitimi metodami in postopki. Organ zlasti vzpostavi namenski varen komunikacijski kanal za izvedbo skupne analize in zagotovi ustrezno tehnično usklajevanje, vključno s podporo IT ter proračunsko in logistično podporo.

8.   Na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi, je osebje Organa, ki podpira skupno analizo, pooblaščeno, da na podlagi sistema „zadetek/ni zadetka“ primerja podatke teh FIU s podatki, ki jih dajo na voljo druge FIU ter organi, uradi in agencije Unije v okviru svojih pooblastil.

V primeru zadetka Organ z vsemi FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi, izmenja informacije, ki so sprožile zadetek, če je pošiljatelj informacij dovolil njihovo izmenjavo in če so informacije potrebne za izvedbo skupne analize.

Za namene tega odstavka Organ uporablja sistem, zasnovan za sorazmerno navzkrižno primerjanje informacij, pomembnih za namene preprečevanja pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma. Sistem zagotovi raven varnosti in zaupnosti, ki je sorazmerna z naravo in obsegom navzkrižno primerjanih informacij. Metode in postopki, ki se določijo za izvajanje skupnih analiz na podlagi člena 43(1), in delovni dogovori, ki se sklenejo na podlagi člena 94(2), določajo metode za izvajanje navzkrižnega primerjanja na podlagi sistema „zadetek/ni zadetka“ iz prvega pododstavka tega odstavka.

1.   Kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre ali je šlo za pranje denarja ali druge kriminalne dejavnosti, v zvezi s katerimi bi EJT lahko izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1939, Organ brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o rezultatih skupne analize in vseh dodatnih ustreznih informacijah.

2.   Organ v posvetovanju z EJT pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike, ki jo Organ uporablja za sporočanje informacij EJT.

Organ ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 27. junija 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 53.

3.   Kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre ali je šlo za goljufijo, korupcijo ali druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi s katerimi bi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvajal svojo pristojnost v skladu s členom 8 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, Organ posreduje uradu OLAF rezultate skupne analize in vse dodatne ustrezne informacije.

4.   Na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi in kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi Europol lahko izvajal svojo pristojnost v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (38), Organ posreduje Europolu rezultate skupne analize in vse dodatne ustrezne informacije.

5.   Na podlagi izrecnega soglasja vseh FIU, ki sodelujejo pri skupni analizi in kadar rezultati skupne analize kažejo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi Eurojust lahko izvajal svojo pristojnost v skladu z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (39), Organ posreduje Eurojustu rezultate skupne analize in vse dodatne ustrezne informacije.

6.   Organ, EJT, Europol, Eurojust in OLAF si lahko na področjih, ki so v njihovi pristojnosti, izmenjujejo strateške in druge neoperativne informacije, kot so tipologije in kazalniki tveganja.

Pogoji za izmenjavo informacij iz prvega pododstavka se določijo v delovnih dogovorih iz člena 94.

1.   Kadar Organ opredeli morebitno potrebo po izvedbi skupne analize na podlagi člena 40 te uredbe ali člena 32 Direktive (EU) 2024/1640, o tem obvesti zadevne FIU in od njih zahteva, da sodelujejo pri skupni analizi.

2.   Zadevne FIU brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ o svoji odločitvi v zvezi z zahtevo iz odstavka 1, pri čemer si po najboljših močeh prizadevajo, da to storijo v največ petih dneh od prejema zahteve.

3.   Kadar FIU, ki jo je Organ na podlagi odstavka 1 pozval k sodelovanju pri skupni analizi, to zahtevo zavrne, mora brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Organ o razlogih za svojo odločitev, pri čemer si po najboljših močeh prizadeva, da to stori v največ petih dneh od prejema zahteve.

1.   Organ vzpostavi metode in postopke za izvajanje skupnih analiz, jih redno pregleduje in po potrebi posodobi. Zahteva za pregledovanje in posodabljanje velja tudi za metode in merila iz člena 40(1).

2.   FIU, ki so sodelovale pri skupni analizi ali bile kako drugače vključene vanje, lahko Organu zagotovijo svoje povratne informacije o izvedbi analize, vključno s povratnimi informacijami o operativni podpori, ki jo je Organ zagotavljal v postopku skupne analize, ter povratnimi informacijami o rezultatu vzpostavljenih metod in postopkov za izvedbo analize na podlagi odstavka 1, razpoložljivih orodjih in usklajevanju med sodelujočimi FIU. Povratne informacije, ki se označijo kot zaupne, se ne izmenjajo z drugimi FIU.

3.   Organ lahko na podlagi povratnih informacij iz odstavka 2 ali na lastno pobudo izda poročilo o nadaljnjih ukrepih v zvezi z izvajanjem skupne analize, vključno s konkretnimi predlogi o prilagoditvah v zvezi z metodami in postopki za izvajanje skupne analize, ter sklepne ugotovitve o rezultatu skupne analize. S poročilom o nadaljnjih ukrepih se seznanijo vse FIU, brez razkritja zaupnih ali tajnih informacij o zadevi. Sklepne ugotovite in priporočila v zvezi z izvajanjem skupne analize se izmenjajo z vsemi FIU, ki so sodelovale pri tej skupni analizi, in z vsemi drugimi FIU, če te sklepne ugotovitve in priporočila ne vsebujejo zaupnih ali tajnih informacij.

1.   FIU vsake države članice delegira enega ali več članov osebja v Organ. Delegat nacionalne FIU običajno opravlja delo na sedežu Organa.

2.   Delegati FIU imajo status osebja FIU, ki jih je delegirala, v času njihovega imenovanja in celotno trajanje njihovega delegiranja. Države članice imenujejo svojega delegata FIU na podlagi dokazano visoke ravni ustreznih in praktičnih izkušenj na področju nalog FIU. Delegat FIU ostane podrejen FIU, ki ga je delegirala, ter upošteva pravila o varnosti in zaupnosti FIU, ki ga je delegirala, vključno z ustreznim nacionalnim pravom.

3.   Če oseba, ki je bila imenovana za delegata FIU, ne izpolnjuje meril iz odstavka 2, jo lahko splošni odbor v sestavi FIU zavrne. Mandat delegatov FIU je tri leta in se lahko enkrat podaljša s soglasjem FIU, ki je delegata delegirala.

4.   Delegati FIU podpirajo Organ pri izvajanju nalog iz člena 5(5). V ta namen se delegatom FIU za čas trajanja delegacije odobri dostop do podatkov in informacij Organa, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

5.   Delegatom FIU se odobri dostop do vseh podatkov, ki so dostopni FIU, ki jih je delegirala, za namene izvajanja nalog iz člena 5(5).

6.   Izvršilni odbor ob upoštevanju mnenja splošnega odbora v sestavi FIU določi pravice in obveznosti delegatov FIU v odnosu do Organa. FIU zagotovijo, da njihov delegat FIU izpolnjuje navedene pravice in obveznosti.

1.   Organ v okviru spodbujanja sodelovanja med FIU in podpiranja njihovega dela ob upoštevanju potreb FIU spodbuja skupne pristope, metode in najboljše prakse. Organ tudi organizira in olajšuje zlasti naslednje dejavnosti:

2.   FIU lahko Organu predloži prošnjo za pomoč v zvezi s svojimi nalogami, pri čemer navede vrsto pomoči, ki jo potrebuje od osebja Organa, osebja ene ali več FIU ali kombinacije obojih. FIU, ki zaprosi za pomoč, zagotovi dostop do vseh informacij in podatkov, ki so potrebni za zagotavljanje take pomoči. Organ hrani in redno posodablja informacije o posameznih strokovnih področjih in zmogljivosti FIU za zagotavljanje medsebojne pomoči v zvezi z nalogami FIU.

3.   Organ si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti zahtevano pomoč, vključno z razmislekom o zagotovitvi podpore z lastnimi človeškimi viri ter usklajevanjem in lajšanjem prostovoljnega zagotavljanja vsakršne oblike pomoči drugih FIU.

4.   Na začetku vsakega leta predsednik Organa obvesti splošni odbor v sestavi FIU o človeških virih, ki jih Organ lahko dodeli za zagotavljanje pomoči iz odstavka 2 tega člena. V primeru sprememb razpoložljivosti človeških virov zaradi opravljanja nalog iz člena 5(5) predsednik Organa o spremembah obvesti splošni odbor v sestavi FIU.

1.   Organ lahko pomaga pri iskanju rešitve v primeru nesoglasja med dvema ali več FIU glede posameznih primerov, povezanih s sodelovanjem, vključno z izmenjavo informacij, na podlagi Direktive (EU) 2024/1640. Namen takšne mediacije je uskladiti različna stališča FIU in sprejeti nezavezujoče mnenje.

2.   Kadar nesoglasja ni mogoče rešiti z neposrednim stikom in dialogom med udeleženimi FIU, Organ začne postopek mediacije na zahtevo ene ali več omenjenih FIU. Postopek mediacije lahko predlaga tudi na lastno pobudo. Mediacija se izvaja le s soglasjem vseh udeleženih FIU.

3.   Postopek mediacije se začne pred splošnim odborom v sestavi FIU. Vsi člani splošnega odbora v sestavi FIU, razen vodij FIU, ki jih zadeva nesoglasje, si prizadevajo uskladiti stališča FIU, ki jih zadeva nesoglasje, in se dogovorijo o nezavezujočem mnenju. Po potrebi so lahko k sodelovanju v postopku mediacije povabljeni tudi strokovnjaki Komisije kot svetovalci.

4.   Splošni odbor v sestavi FIU sprejme pravilnik za postopek mediacije, ki vključuje roke.

5.   Kadar FIU, ki jo zadeva nesoglasje, zavrne sodelovanje v postopku mediacije, Organ in druge FIU, ki jih nesoglasje zadeva, obvesti o razlogih za svojo odločitev v roku, določenem v pravilniku iz odstavka 4.

6.   FIU, ki jih zadeva nesoglasje, v treh mesecih po sprejetju nezavezujočega mnenja iz odstavka 3 poročajo splošnemu odboru v sestavi FIU o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi mnenja, kadar pa ukrepov niso sprejele, o razlogih, zakaj tega niso storile.

1.   Organ zagotavlja ustrezno, neprekinjeno in varno gostovanje, upravljanje, vzdrževanje in razvoj mreže FIU.net. Upoštevajoč potrebe FIU, Organ zagotavlja, da se za mrežo FIU.net uporablja najnaprednejša in najvarnejša tehnologija, ob upoštevanju analize stroškov in koristi.

2.   Organ zagotavlja neprekinjeno delovanje mreže FIU.net in jo redno posodablja. Kadar je to potrebno za podpiranje ali okrepitev izmenjave informacij in sodelovanja med FIU ter na podlagi potreb FIU, Organ zasnuje in uvede ali da kako drugače na voljo nadgrajene ali dodatne funkcije mreže FIU.net.

3.   Organ je odgovoren tudi za naslednje naloge v zvezi z mrežo FIU.net:

4.   Organ je za izvajanje nalog iz odstavkov 1, 2 in 3 pooblaščen za sklepanje pravno zavezujočih pogodb ali sporazumov s tretjimi ponudniki storitev po ustreznih revizijah njihovih varnostnih standardov.

5.   Organ sprejme in izvaja ukrepe, potrebne za izpolnjevanje nalog iz tega člena, vključno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči za mrežo FIU.net.

6.   Splošni odbor v sestavi FIU se lahko soglasno odloči, da FIU, ustreznemu organu v tretji državi ali pa organu, uradu ali agenciji Unije začasno prekine dostop do FIU.net, kadar utemeljeno domneva, da bi tak dostop ogrozil izvajanje poglavja III Direktive (EU) 2024/1640 ter varnost in zaupnost informacij, ki jih hranijo FIU in se izmenjujejo prek sistema FIU.net, tudi kadar obstajajo pomisleki v zvezi s pomanjkanjem neodvisnosti in samostojnosti FIU.

Kadar splošni odbor v sestavi FIU sprejme odločitev o začasni prekinitvi dostopa ene od FIU do FIU.net, splošni odbor odloča soglasno z glasovanjem vseh članov splošnega odbora v sestavi FIU, razen vodje zadevne FIU.

Splošni odbor v sestavi FIU opredeli merila za začasno prekinitev dostopa do FIU.net in sprejme pravilnik za takšne prekinitve.

1.   Organ vzpostavi postopek medsebojnega strokovnega pregleda dejavnosti FIU na podlagi poglavja III Direktive (EU) 2024/1640, da se okrepita doslednost in učinkovitost dejavnosti FIU ter olajša izmenjava najboljših praks med FIU. Organ razvije metode za objektivno ocenjevanje pregledanih FIU in pripravi pravilnik za izvajanje medsebojnih strokovnih pregledov.

Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se ustrezno upoštevajo vsa vrednotenja, ocene in poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov s pristojnostjo na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma.

2.   Organ za namene odstavka 1 ustanovi ekipo za medsebojne strokovne preglede, ki jo sestavlja osebje Organa in predstavniki FIU, ki sodelujejo v medsebojnem strokovnem pregledu.

3.   Medsebojni strokovni pregled dejavnosti FIU med drugim vključuje oceno naslednjega:

4.   Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu skupaj pripravi osebje Organa in ustrezno osebje FIU, ki sodelujejo v ekipi za medsebojne strokovne preglede, sprejme pa izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v sestavi FIU v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. V poročilu se navedejo ugotovljene dobre prakse in po potrebi nadaljnji ukrepi, ki se na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil na podlagi člena 54 ter mnenja na podlagi člena 55. FIU si v skladu s členom 54 po najboljših močeh prizadeva upoštevati izdane smernice in priporočila.

5.   Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja harmonizacija predpisov Unije, ki se uporabljajo za FIU, objavi ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda na svojem spletišču in predloži mnenje Komisiji.

6.   Organ predloži poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. To poročilo o nadaljnjih ukrepih skupaj pripravi osebje Organa in ustrezno osebje FIU, ki sodelujejo v ekipi za medsebojne strokovne preglede, sprejme pa izvršilni odbor po prejemu pripomb splošnega odbora v sestavi FIU v zvezi s skladnostjo uporabe metodologije z drugimi poročili o medsebojnih strokovnih pregledih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejele FIU, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Organ objavi ugotovitve poročila o nadaljnjih ukrepih na svojem spletišču.

7.   Izvršilni odbor za namene tega člena vsaki dve leti sprejme delovni načrt za medsebojne strokovne preglede, v katerem so upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave splošnega odbora v sestavi FIU. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa ter je vključen v enotni programski dokument. Vsaka FIU sodeluje pri medsebojnih strokovnih pregledih, ki jo zadevajo.

1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem Organ te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Regulativni tehnični standardi so tehnični, ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa je omejena z zakonodajnimi akti, ki so podlaga zanje.

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če so taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko, kadar je to v interesu Unije, osnutek regulativnega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, osnutek regulativnega tehničnega standarda vrne Organu in razloži, zakaj ga ne sprejme, ali pojasni razloge za spremembe.

Komisija pošlje izvod svojega dopisa Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ do izteka tega šesttedenskega obdobja ni predložil spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali je predložil osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, za katere šteje, da so pomembne, ali ga zavrne.

Komisija ne more spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu.

2.   Kadar Organ ni predložil osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva tak osnutek v novem roku. Če Organ ne more spoštovati novega roka, o tem pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

3.   Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v rokih iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če so takšna posvetovanja in analize nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija pošlje svoj osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ do izteka šesttedenskega obdobja iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem obdobju predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, za katere šteje, da so pomembne. Komisija brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

4.   Regulativni tehnični standardi se sprejmejo z uredbami ali sklepi. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in začnejo veljati na dan, ki je v njih naveden.

1.   Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 49 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 26. junija 2024. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja.

2.   Komisija takoj po sprejetju regulativnega tehničnega standarda o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 49, 51 in 52.

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša še za tri mesece.

2.   Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden.

Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom roka iz odstavka 1, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, v skladu s členom 296 PDEU navede razloge za nasprotovanje.

1.   Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 49, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko, po potrebi, v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 povabi pristojnega komisarja skupaj s predsednikom Organa, da se udeležita priložnostne seje pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, kjer predstavita in pojasnita razlike v stališčih.

1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem Organ te tehnične standarde posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov izvedbenih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za en mesec. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, osnutek izvedbenega tehničnega standarda vrne Organu in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega dopisa Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ do izteka šesttedenskega obdobja iz četrtega pododstavka ni predložil spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali je predložil osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, za katere šteje, da so pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.   Kadar Organ ni predložil osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva tak osnutek v novem roku. Če Organ ne more spoštovati novega roka, o tem pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

3.   Le kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda Komisiji v rokih iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard z izvedbenim aktom brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne povezane stroške in koristi, razen če so takšna posvetovanja in analize nesorazmerni z obsegom in učinkom zadevnih osnutkov izvedbenih tehničnih standardov ali glede na posebno nujnost zadeve.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v obdobju šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ do izteka šesttedenskega obdobja iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem obdobju predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, za katere šteje, da so pomembne.

Komisija brez predhodnega usklajevanja z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ,,.

4.   Izvedbeni tehnični standardi se sprejmejo z uredbami ali sklepi. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in začnejo veljati na dan, ki je v njih naveden.

1.   Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih in s FIU povezanih praks ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice in priporočila, naslovljene na nadzorne organe, nadzornike, FIU ali zavezance.

2.   Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira s tem povezane morebitne stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize morajo biti sorazmerni z obsegom, naravo in učinkom smernic ali priporočil. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj, navede razloge za to in jih objavi.

3.   Nadzorni organi, nadzorniki, FIU in zavezanci si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te smernice in priporočila.

Vsak nadzorni organ, nadzornik ali FIU v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali jih upošteva ali namerava upoštevati. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to.

Organ objavi dejstvo, da nadzorni organ, nadzornik ali FIU ne upošteva ali ne namerava upoštevati zadevnih smernic ali priporočil. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je nadzorni organ, nadzornik ali FIU navedel za neupoštevanje zadevnih smernic ali priporočil. Nadzorni organ, nadzornik ali FIU je o taki objavi vnaprej obveščen.

Če zadevne smernice ali priporočila to zahtevajo, zavezanci jasno in podrobno poročajo o tem, ali upoštevajo te smernice ali priporočila.

4.   Organ v poročilu iz člena 64(4), točka (c), navede smernice in priporočila, ki jih je izdal.

5.   S smernicami in priporočili, ki jih je izdal Organ, se nadomestijo smernice in priporočila, ki so jih o isti temi predhodno izdali EBA ali nadzorniki in FIU. Če smernice in priporočila, ki so jih izdali EBA ali nadzorniki in FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (40) ter Uredbe (EU) 2023/1113, še ustrezajo, se uporabljajo do datuma začetka uporabe novih smernic in priporočil, ki jih je o isti temi izdal Organ. Organ določi primerno dolgo prehodno obdobje za začetek uporabe novih smernic in priporočil.

1.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.   Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema posvetovanje z drugimi ustreznimi organi Unije, kadar gre za njihovo pristojnost, javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.   Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije lahko Organ Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovni nasvet na področjih, za katere se uporabljajo zakonodajni akti iz člena 1(2).

1.   Splošni odbor ima nadzorno sestavo, opredeljeno v odstavku 2, ali sestavo FIU, opredeljeno v odstavku 3.

2.   Splošni odbor v nadzorni sestavi sestavljajo:

Vodje nadzornih organov iz prvega pododstavka, točka (b), si v vsaki državi članici delijo en glas ter se dogovorijo o enem skupnem predstavniku, ki je stalni predstavnik ali ad hoc predstavnik z glasovalno pravico za namene vsakega specifičnega sestanka ali postopka glasovanja. Kadar točke za razpravo v splošnem odboru v nadzorni sestavi spadajo v pristojnost več nadzornih organov, lahko enega skupnega predstavnika spremlja predstavnik iz največ dveh drugih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.

Vsak nadzorni organ, ki ima na podlagi ad hoc ali trajnega sporazuma člana z glasovalno pravico, je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana splošnega odbora iz drugega pododstavka z glasovalno pravico, kadar se ta oseba sestanka ne more udeležiti.

3.   Splošni odbor v sestavi FIU sestavljajo:

Vsaka FIU izmed svojega osebja imenuje namestnika na visoki ravni, ki lahko nadomesti vodjo FIU iz prvega pododstavka, točka (b), kadar se navedena oseba ne more udeležiti sestanka.

4.   Splošni odbor se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev. Splošni odbor v sestavi FIU lahko zlasti dovoli prisotnost predstavnikov urada OLAF, Europola, Eurojusta in EJT kot opazovalcev na sestankih, kadar se razpravlja o zadevah iz njihove pristojnosti. Splošni odbor v nadzorni sestavi dovoli prisotnost predstavnika, ki ga imenuje odbor nadzornikov ECB, in predstavnika vsakega od evropskih nadzornih organov kot opazovalcev, kadar se razpravlja o zadevah iz njihove pristojnosti.

Okoliščine, v katerih so institucije, organi, uradi in agencije Unije iz prvega pododstavka povabljene na seje splošnega odbora, se določijo v poslovniku splošnega odbora in odražajo dogovor, dosežen med Organom in vsakim od teh opazovalcev.

Drugim opazovalcem se lahko dovoli, da se jih udeležujejo priložnostno, če se s tem strinja dvotretjinska večina članov splošnega odbora z glasovalno pravico v njegovi ustrezni sestavi.

5.   Člani izvršilnega odbora se lahko udeležijo sestankov splošnega odbora v nadzorni sestavi ali v sestavi FIU, brez glasovalne pravice, kadar se razpravlja o točkah, ki spadajo na področja, za katera so pristojni, kot določi predsednik Organa in kot je navedeno v členu 66(2).

1.   Splošni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika Organa ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Splošni odbor lahko določi prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršilni odbor ali predsednika Organa. Tak prenos lahko splošni odbor kadar koli prekliče.

2.   Notranji odbori vse svoje sklepe posredujejo splošnemu odboru, ki o njih odloči.

3.   Člani izvršilnega odbora se lahko v skladu s členom 57(5) udeležijo sestankov notranjih odborov.

4.   Splošni odbor v sestavi FIU izmed svojih članov ali predstavnikov z ustreznim strokovnim znanjem iz nacionalnih FIU ustanovi stalni odbor devetih članov, ki mu pomaga pri opravljanju njegovih nalog na podlagi člena 60(3), vključno s predložitvijo predlogov in pripravo osnutkov odločitev.

Stalni odbor nima pristojnosti odločanja. Svoje naloge opravlja v interesu Unije kot celote in popolnoma pregledno sodeluje s splošnim odborom v sestavi FIU.

Splošni odbor v sestavi FIU sprejme poslovnik stalnega odbora. Sestava stalnega odbora mora zagotavljati pravično ravnovesje in rotacijo med člani ali predstavniki nacionalnih FIU. Njegovih devet članov imenuje splošni odbor v sestavi FIU.

1.   Predsednik Organa in člani splošnega odbora v nadzorni sestavi in v sestavi FIU pri izvajanju nalog, ki se nanje prenesejo s to uredbo, delujejo neodvisno in v splošnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij, organov, uradov in agencij Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

2.   Države članice, institucije, agencije, uradi in organi Unije in drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na člane splošnega odbora pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Splošni odbor v svojem poslovniku določi praktične ureditve za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov.

1.   Splošni odbor v nadzorni sestavi sprejema odločitve v zvezi z nalogami iz členov 7 do 10 in vse druge odločitve, ki jih na podlagi te uredbe sprejema splošni odbor v nadzorni sestavi.

2.   Splošni odbor v nadzorni sestavi lahko daje mnenja o vseh osnutkih odločitev, ki jih pripravi izvršilni odbor v zvezi z izbranimi zavezanci v skladu s poglavjem II, oddelek 3, in členom 64(2).

Splošni odbor v nadzorni sestavi in izvršilni odbor se skupaj dogovorita o postopkih in rokih, ki jih je treba upoštevati pri pripravi mnenja iz prvega pododstavka, ter jih sprejmeta.

3.   Splošni odbor v sestavi FIU opravlja naloge in sprejema odločitve iz člena 5(5) in poglavja II, oddelek 6.

4.   Splošni odbor v ustrezni sestavi, odvisno od predmeta instrumenta, sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa iz poglavja II, oddelek 7. Kadar se dani instrument nanaša na zadeve, povezane z nadzorom in FIU, morata splošni odbor v nadzorni sestavi in splošni odbor v sestavi FIU oba ločeno sprejeti ta mnenja, priporočila, smernice in odločitve. Mnenja, priporočila in smernice se sprejmejo na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora.

5.   Splošni odbor v ustrezni sestavi, odvisno od predmeta standardov, glasuje o osnutkih regulativnih tehničnih standardov iz člena 49 in osnutkih izvedbenih tehničnih standardov iz člena 53 ter jih predloži Komisiji za sprejetje.

6.   S splošnim odborom v kateri koli od sestav se je treba posvetovati o osnutkih odločitev, ki jih sprejme izvršilni odbor na podlagi člena 64(4), točke (a), (c), (e) in (m). Kadar poznejša odločitev, ki jo sprejme izvršilni odbor, odstopa od mnenja splošnega odbora, izvršilni odbor pisno navede razloge za tako odstopanje.

7.   Splošni odbor sprejme in svoj poslovnik in ga objavi.

8.   Splošni odbor brez poseganja v člen 63(3) in (4) ter člen 68(1) in (2) izvaja pooblastila, ki jih imata organ za imenovanja na podlagi Kadrovskih predpisov in organ, pristojen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja), glede predsednika in petih stalnih članov izvršilnega odbora v njihovem celotnem mandatu.

1.   Splošni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico, kot je določeno v členu 57(2) in (3), ima en glas. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsednika Organa.

2.   Splošni odbor, z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, v zvezi z akti iz členov 49, 53, 54 in 55 te uredbe sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov iz člena 16(4) PEU.

Predsednik Organa ne glasuje o odločitvah iz prvega pododstavka tega odstavka, mnenjih iz člena 60(2) in odločitvah v zvezi z ocenjevanjem uspešnosti izvršilnega odbora iz člena 63(5).

3.   Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležijo razprav splošnega odbora v nadzorni sestavi, ki se nanašajo na posamezne zavezance, razen če ni v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače ali če se niso člani z glasovalno pravico odločili drugače.

4.   Odstavek 3 se ne uporablja za člane izvršilnega odbora in predstavnika ECB, ki ga imenuje nadzorni odbor ECB.

5.   Predsednik Organa ima pravico, da kadar koli pozove h glasovanju. Splošni odbor si brez poseganja v to pooblastilo in učinkovitost postopka odločanja Organa prizadeva za soglasje pri sprejemanju svojih odločitev.

1.   Sestanek splošnega odbora skliče predsednik Organa.

2.   Splošni odbor se redno sestane vsaj dvakrat letno. Poleg tega se sestane na zahtevo svojega predsednika ali najmanj tretjine svojih članov.

3.   Splošni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje utegne biti zanimivo, da se kot opazovalka udeleži njegovih sestankov.

4.   Članom splošnega odbora in njihovim namestnikom lahko ob upoštevanju poslovnika na sestankih pomagajo svetovalci ali izvedenci.

5.   Splošnemu odboru pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Organ.

6.   Predsednik Organa in pet stalnih članov izvršilnega odbora se ne udeležijo sestankov splošnega odbora, na katerih se razpravlja ali odloča o zadevah v zvezi z izvajanjem njihovega mandata.

1.   Izvršilni odbor sestavljajo:

Kadar izvršilni odbor izvaja naloge iz člena 64(4), točke (a) do (l), ima predstavnik Komisije pravico sodelovati pri razpravah in ima dostop samo do dokumentov, ki se nanašajo na te naloge.

2.   Izvršni direktor se udeležuje sestankov izvršilnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.

3.   Kadar se razpravlja o odločitvah iz člena 64(2) v zvezi z izbranim zavezancem, lahko član splošnega odbora v nadzorni sestavi iz države članice, v kateri ima zadevni izbrani zavezanec sedež, sodeluje na posvetovanjih tekom zadevnih sestankov izvršnega odbora.

Ta član splošnega odbora ni prisoten med glasovanjem po teh posvetovanjih.

4.   Člani izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), se izberejo na podlagi dosežkov, kompetenc, znanja, poštenosti, ugleda in izkušenj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih ustreznih kvalifikacij, na podlagi odprtega izbirnega postopka, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija pripravi ožji seznam kandidatov za položaj članov izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b). Evropski parlament lahko opravi zaslišanja kandidatov z navedenega ožjega seznama.

Splošni odbor Evropskemu parlamentu predloži predlog za imenovanje članov izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), na podlagi ožjega seznama, ki ga pripravi Komisija. Ko Evropski parlament predlog odobri, Svet sprejme izvedbeni sklep o imenovanju omenjenih članov izvršilnega odbora. Svet odloča s kvalificirano večino.

Tekom celotnega postopka imenovanja se v največji možni meri upoštevata načeli uravnotežene zastopanosti spolov in geografske uravnoteženosti.

5.   Mandat članov izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), traja štiri leta. V 12 mesecih pred koncem njihovega štiriletnega mandata splošni odbor v obeh sestavah ali manjši odbor, izbran izmed članov splošnega odbora, vključno s predstavnikom Komisije, oceni uspešnost teh članov izvršilnega odbora. Pri ocenjevanju se upošteva ocena uspešnosti vsakega od članov izvršilnega odbora ter prihodnje naloge in izzivi Organa. Na podlagi ocene lahko splošni odbor v obeh sestavah Evropskemu parlamentu predlaga, da se njihov mandat enkrat podaljša. Takšno podaljšanje je mogoče samo enkrat. Ko Evropski parlament odobri predlog splošnega odbora, Svet sprejme izvedbeni sklep o podaljšanju mandata zadevnih članov izvršilnega odbora. Svet odloča s kvalificirano večino.

6.   Člani izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade držav članic in vsi drugi javni ali zasebni organi morajo to neodvisnost spoštovati.

7.   Če član izvršilnega odbora iz odstavka 1, točka (b), ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih nalog, ali če je bil spoznan za krivega resne kršitve, lahko Svet na lastno pobudo ali na podlagi predloga Evropskega parlamenta ali splošnega odbora v kateri koli sestavi sprejme izvedbeni sklep, s katerim tega člana izvršilnega odbora razreši dolžnosti. Svet odloča s kvalificirano večino.

8.   Nekdanji člani izvršilnega odbora, vključno s predsednikom in podpredsednikom Organa, 18 mesecev po izteku mandata ne smejo opravljati plačane poklicne dejavnosti za:

Izvršilni odbor v svojih pravilih za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov pri svojih članih iz člena 64(4), točka (e), določi okoliščine, v katerih obstaja ali bi se lahko štelo, da obstaja tako nasprotje interesov.

1.   Izvršilni odbor je odgovoren za splošno načrtovanje in izvajanje nalog, ki se prenesejo na Organ na podlagi člena 5. Izvršilni odbor sprejema vse odločitve Organa, z izjemo odločitev, ki jih sprejema splošni odbor v skladu s členom 60.

2.   Izvršilni odbor sprejema odločitve, naslovljene na izbrane zavezance, za namene izvajanja pooblastil iz člena 6(1), ob upoštevanju predloga skupne nadzorniške skupine izbranega zavezanca iz člena 16, predloga neodvisne preiskovalne skupine iz člena 27 in mnenja splošnega odbora o zadevni predlagani odločitvi na podlagi člena 60(2). Kadar se izvršilni odbor odloči odstopiti od takega mnenja, pisno navede podrobne razloge za tako odstopanje.

3.   Izvršilni odbor sprejema odločitve, naslovljene na posamezne javne organe na podlagi členov 14, 30 in 32 do 36.

4.   Poleg tega ima izvršilni odbor naslednje naloge:

5.   Izvršilni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izbere podpredsednika Organa. Podpredsednik po uradni dolžnosti nadomešča predsednika Organa, kadar ta ne more opravljati svojih nalog.

6.   V zvezi s pooblastili iz odstavka 4, točka (h), tega člena, izvršilni odbor v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

7.   V izjemnih okoliščinah lahko izvršilni odbor z odločitvijo začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov morebitni nadaljnji prenos teh pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali člana osebja, ki ni izvršni direktor.

1.   Izvršilni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme enotni programski dokument, ki vsebuje večletni in letni delovni program, na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, ob upoštevanju mnenja Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom v zvezi z večletnim delovnim programom. Kadar se izvršilni odbor odloči, da katerega koli od elementov iz mnenja Komisije ne bo upošteval, to izčrpno utemelji. Izčrpno utemeljitev je dolžan podati tudi v zvezi z elementi, na katere je Evropski parlament opozoril med posvetovanjem. Izvršilni odbor enotni programski dokument posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2.   Letni delovni program vsebuje podrobno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program mora biti skladen z večletnim delovnim programom. V njem se jasno navede, katere naloge so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

3.   Izvršilni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Organu dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Izvršilni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

4.   Večletni delovni program določa splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določa tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje se posodablja po potrebi.

1.   Izvršilni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član izvršilnega odbora ima en glas. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsednika Organa ali podpredsednika, kadar nadomešča predsednika.

2.   Predstavnik Komisije ima pravico do glasovanja, kadar se razpravlja ali odloča o zadevah iz člena 64(4), točke (a) do (l).

3.   V poslovniku izvršilnega odbora se natančneje določijo pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

1.   Izvršilni odbor na predlog izvršnega direktorja imenuje uradnika za temeljne pravice. Uradnik za temeljne pravice je lahko član osebja Organa.

2.   Uradnik za temeljne pravice opravlja naslednje naloge:

3.   Izvršilni odbor zagotovi, da uradnik za temeljne pravice pri opravljanju svojih nalog ne zahteva in ne sprejema nobenih navodil.

4.   Uradnik za temeljne pravice poroča neposredno izvršnemu direktorju in pripravlja redna poročila o opravljanju dejavnosti iz odstavka 2. Ta poročila se dajo na voljo izvršilnemu odboru.

1.   Predsednik Organa se izbere na podlagi dosežkov, kompetenc, znanja, poštenosti, ugleda in izkušenj na področju PPDFT ter drugih ustreznih kvalifikacij, in sicer z odprtim izbirnim postopkom, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Evropski parlament, Svet in splošni odbor so ustrezno in pravočasno obveščeni v vseh fazah tega postopka.

Komisija sestavi ožji seznam vsaj dveh kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika Organa. Evropski parlament in splošni odbor lahko opravita zaslišanja kandidatov z navedenega ožjega seznama. Splošni odbor lahko izda javno mnenje o rezultatih svojih zaslišanj ali svoje mnenje posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Komisija predlog za imenovanje predsednika Organa predloži Evropskemu parlamentu.

Ko Evropski parlament predlog odobri, Svet sprejme izvedbeni sklep o imenovanju predsednika Organa. Svet odloča s kvalificirano večino.

Z odstopanjem od drugega pododstavka Komisija za imenovanje prvega predsednika Organa po začetku veljavnosti te uredbe predlaga imenovanje predsednika brez sodelovanja splošnega odbora.

2.   Predsednik Organa deluje neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahteva in ne sprejema navodil institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade držav članic in vsi drugi javni ali zasebni organi morajo to neodvisnost spoštovati.

3.   Mandat predsednika Organa traja štiri leta. V 12 mesecih pred koncem predsednikovega štiriletnega mandata splošni odbor v obeh sestavah ali manjši odbor, izbran izmed članov splošnega odbora, vključno s predstavnikom Komisije, oceni predsednikovo delo. Pri ocenjevanju se upošteva ocena predsednikove uspešnosti ter prihodnje naloge in izzivi Organa. Na podlagi ocene lahko Komisija Evropskemu parlamentu predlaga, da se predsednikov mandat podaljša. Takšno podaljšanje je mogoče samo enkrat. Ko Evropski parlament odobri predlog Komisije, Svet sprejme izvedbeni sklep o podaljšanju mandata predsednika Organa. Svet odloča s kvalificirano večino.

4.   Če predsednik Organa ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih nalog, ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na lastno pobudo ali na predlog Evropskega parlamenta ali splošnega odbora v kateri koli sestavi, sprejme izvedbeni sklep, s katerim predsednika Organa odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino.

5.   Če predsednik Organa odstopi ali iz katerega koli drugega razloga ni sposoben opravljati svojih nalog, funkcije predsednika opravlja podpredsednik.

1.   Predsednik Organa zastopa Organ ter je odgovoren za pripravo dela splošnega odbora in izvršilnega odbora, vključno z določanjem dnevnega reda, sklicevanjem vseh sestankov in predsedovanjem takim sestankom ter predložitvijo točk v odločanje.

2.   Predsednik Organa članom izvršilnega odbora iz člena 63(1), točka (b), za čas trajanja njihovega mandata dodeli posamezna področja odgovornosti, ki spadajo v obseg nalog Organa.

1.   Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Organa na podlagi člena 2, točka (a), Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Izvršni direktor opravlja svoje naloge v interesu Unije in neodvisno od kakršnih koli posebnih interesov.

3.   Izvršni direktor upravlja Organ. Izvršni direktor odgovarja izvršilnemu odboru. Brez poseganja v pristojnosti Komisije in izvršilnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih nalog ter ne zahteva in ne sprejema navodil institucij, organov, uradov ali agencij Unije niti katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

4.   Izvršni direktor se izbere na podlagi dosežkov ter dokumentiranih upravnih, proračunskih in upravljavskih kompetenc na visoki ravni, in sicer z odprtim izbirnim postopkom, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in po potrebi v drugih tiskanih medijih ali na spletnih straneh. Komisija sestavi ožji seznam najmanj dveh kvalificiranih kandidatov za položaj izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja imenuje izvršilni odbor.

5.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Izvršilni odbor v devetih mesecih pred koncem mandata izvršnega direktorja izvede oceno, pri kateri se upoštevajo ocena uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzivi Organa. Izvršilni odbor lahko ob upoštevanju ocene enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

Izvršnega direktorja lahko s položaja odstavi izvršilni odbor na predlog Komisije.

6.   Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ob koncu podaljšanega mandata ne more sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

1.   Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno upravljanje Organa in si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov ter, kolikor je to mogoče, geografsko uravnoteženost v Organu. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za:

2.   Izvršni direktor sprejme druge potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.

3.   Izvršni direktor odloči, ali morajo biti za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Organa eden ali več članov osebja locirani v eni ali več drugih državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno soglasje Komisije, izvršilnega odbora in katere koli zadevne države članice. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Organa. Z zadevno državo članico ali državami članicami se sklene ustrezen sporazum.

1.   Organ vzpostavi upravni odbor za pregled za izvajanje notranjega upravnega pregleda odločitev, ki jih sprejme Organ pri izvajanju pooblastil, navedenih v členih 21, 22, 23 in 77. Obseg notranjega upravnega pregleda se nanaša na postopkovno in vsebinsko skladnost takih odločitev s to uredbo.

2.   Upravni odbor za pregled sestavlja pet uglednih posameznikov, ki so se že izkazali z ustreznim znanjem in strokovnimi izkušnjami, vključno z nadzorniškimi izkušnjami na področju PPDFT, izključujoč osebje, trenutno zaposleno v Organu, ter osebje, trenutno zaposleno v nadzornih organih za PPDFT in FIU ali drugih nacionalnih institucijah, organih, uradih in agencijah ali institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, ki so vključeni v izvajanje nalog, ki se prenesejo na Organ s to uredbo. Upravni odbor za pregled mora imeti dovolj virov in strokovnega znanja za oceno izvajanja pooblastil Organa na podlagi te uredbe.

3.   Upravni odbor za pregled odloča na podlagi večine vsaj treh od petih članov.

1.   Člane upravnega odbora za pregled in dva nadomestna člana imenuje splošni odbor v nadzorni sestavi za obdobje petih let, ki ga je mogoče enkrat podaljšati, na podlagi javnega razpisa za prijavo interesa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. Članov in nadomestnih članov ne zavezujejo nobena navodila.

2.   Člani upravnega odbora za pregled ravnajo neodvisno in v javnem interesu ter ne opravljajo drugih nalog v okviru Organa. V ta namen podajo javno izjavo o zavezah in interesih, kjer navedejo vse neposredne ali posredne interese, za katere bi bilo mogoče šteti, da lahko vplivajo na njihovo neodvisnost, oziroma da taki interesi ne obstajajo.

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba, na katero je odločitev naslovljena ali jo neposredno in individualno zadeva, lahko pri upravnem odboru za pregled vloži zahtevo za pregled odločitev Organa, sprejetih na podlagi člena 6(1) ter členov 21, 22, 23 in 77.

2.   Vsaka zahteva za pregled se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v enem mesecu od datuma, ko je bila oseba, ki zahteva pregled, o odločitvi uradno obveščena, oziroma, če takšnega uradnega obvestila ni bilo, v enem mesecu od datuma, ko je bila oseba, ki zahteva pregled, seznanjena z odločitvijo.

3.   Potem ko upravni odbor za pregled odloči o dopustnosti zahteve za pregled, poda mnenje v roku, ki ustreza nujnosti zadeve, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejetja zahteve, ter zadevo preda izvršilnemu odboru, da pripravi novo odločitev. Izvršilni odbor upošteva mnenje upravnega odbora za pregled in takoj sprejme novo odločitev. Nova odločitev razveljavi prvotno odločitev in jo nadomesti z odločitvijo enake vsebine ali s spremenjeno odločitvijo.

4.   Zahteva za pregled na podlagi odstavka 2 lahko vključuje zahtevo za odložitev izvajanja odločitve, za katero teče postopek pregleda. Upravni odbor za pregled lahko, če meni, da to terjajo okoliščine in ob upoštevanju mnenja izvršilnega odbora, naloži, da se izvajanje zadevne odločitve odloži, dokler izvršilni odbor ne sprejme nove odločitve na podlagi odstavka 3. Če upravni odbor za pregled o zahtevi za odložitev ne odloči v 14 dneh, ta zahteva velja za zavrnjeno.

5.   Mnenje upravnega odbora za pregled in nova odločitev, ki jo na podlagi tega člena sprejme izvršilni odbor, se obrazložita in uradno sporočita strankam.

6.   Organ sprejme odločitev, s katero določi poslovnik upravnega odbora za pregled.

1.   Člani upravnega odbora za pregled ne sodelujejo v nobenem postopku pregleda, če imajo v postopku kakršen koli osebni interes, če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri sprejetju odločitve, ki je predmet pregleda.

2.   Če član upravnega odbora za pregled zaradi enega od razlogov iz odstavka 1 ali kakršnega koli drugega razloga meni, da ne sme sodelovati v postopku pregleda, ta član o tem obvesti upravni odbor za pregled.

3.   Vsaka stranka v postopku pregleda lahko vloži ugovor zoper katerega koli člana upravnega odbora za pregled iz katerega koli razloga iz odstavka 1 ali če obstaja sum, da član deluje pristransko. Tak ugovor ni dopusten, če je stranka v postopku pregleda, čeprav je vedela, da obstaja razlog za ugovor, opravila postopkovno dejanje. Ugovor na podlagi državljanstva članov ni dovoljen.

4.   Upravni odbor za pregled odloča o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 2 in 3, brez sodelovanja zadevnega člana. Pri takem odločanju zadevnega člana v upravnem odboru za pregled zamenja njegov namestnik.

1.   Za osebje Organa se za vse zadeve, ki niso zajete s to uredbo, uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje navedenih Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 so predsednik Organa in člani izvršilnega odbora iz člena 63(1), točka (b), enakovredni članu oziroma sodnemu tajniku Splošnega sodišča, kar zadeva prejemke in upokojitveno starost, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (EU) 2016/300 (43). Za vidike, ki jih ta uredba ali Uredba (EU) 2016/300 ne obravnavata, se smiselno uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

3.   Izvršilni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

4.   Organ lahko uporablja napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Organu, vključno z delegati FIU.

5.   Izvršilni odbor sprejme pravila v zvezi z osebjem iz držav članic, ki bo napoteno v Organ, in jih po potrebi posodablja. Taka pravila zajemajo zlasti finančne ureditve glede takih napotitev, vključno z zavarovanjem in usposabljanjem. Pri takih pravilih se upošteva dejstvo, da so člani osebja napoteni in se razporedijo kot osebje Organa. Vanje se vključijo določbe o pogojih za napotitev. Kadar je to ustrezno, si izvršilni odbor prizadeva zagotoviti skladnost s pravili, ki se uporabljajo za povračilo stroškov službenih potovanj statutarnih uslužbencev.

1.   Za člane splošnega odbora in izvršilnega odbora ter vse člane osebja Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki izvajajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti na podlagi člena 339 PDEU in člena 67 Direktive (EU) 2024/1640, vključno s prenehanjem opravljanja njihovih dolžnosti.

2.   Izvršilni odbor zagotovi, da za posameznike, ki opravljajo kakršno koli storitev, neposredno ali posredno, redno ali občasno, povezano z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih je pooblastil izvršilni odbor ali so jih v ta namen imenovali javni organi in FIU, veljajo enake zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, kot so tiste iz odstavka 1.

3.   Organ si lahko pri izvajanju nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, v okviru omejitev in pod pogoji, ki so določeni v aktih iz člena 1(2), izmenjuje informacije z organi Unije ali nacionalnimi organi v primerih, kadar v skladu s temi akti finančni nadzorniki lahko razkrijejo informacije navedenim subjektom oziroma kadar države članice na podlagi prava Unije, ki se uporablja, dovolijo taka razkritja.

4.   Organ določi praktične ureditve za izvajanje pravil o zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

5.   Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (44).

1.   Organ sprejme svoja varnostna pravila, ki so enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, kot so določena v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (45) in Sklepu (EU, Euratom) 2015/444. Varnostna pravila Organa morajo med drugim zajemati določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov. Izvršilni odbor sprejme varnostna pravila Organa po odobritvi Komisije.

2.   Vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov z ustreznimi organi tretje države ali, če takega dogovora ni, vsako izredno ad hoc posredovanje tajnih podatkov EU tem organom mora predhodno odobriti Komisija.

1.   Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih posredujejo osebe, ki prijavijo dejanske ali morebitne kršitve:

2.   Osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, in zadevne osebe se zaščitijo na podlagi Direktive (EU) 2019/1937, kadar je ustrezno.

3.   Potem ko nadzorni organi v nefinančnem sektorju predložijo poročila na podlagi člena 60(4) Direktive (EU) 2024/1640, lahko Organ od teh nadzornih organov zahteva dodatne informacije o tem, kako so ukrepali na podlagi prejetih poročil. Ti nadzorni organi nemudoma zagotovijo zahtevane informacije, vendar ne razkrijejo informacij, ki lahko omogočijo identifikacijo prijavitelja.

1.   Organ vzpostavi in vzdržuje tesno sodelovanje z evropskimi nadzornimi organi, predvsem pri razvoju regulativnih tehničnih standardov, izvedbenih tehničnih standardov, smernic ali priporočil, ki sodijo na področje njihovega delovanja.

2.   Organ do 27. junija 2025 z evropskimi nadzornimi organi sklene memorandum o soglasju, v katerem so določeni načini sodelovanja pri opravljanju njihovih nalog na podlagi prava Unije.

1.   Organ sodeluje in izmenjuje informacije z organi, ki niso pristojni za PPDFT, ter, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij, drugimi nacionalnimi organi in telesi, pristojnimi za zagotavljanje skladnosti z direktivami 2009/110/ES, 2009/138/ES, 2014/17/EU, 2014/65/EU in (EU) 2015/2366 ter z evropskimi nadzornimi organi v okviru njihovih pristojnosti.

2.   Organ z bonitetnimi organi, kot so opredeljeni v členu 4(1), točka 40 Uredbe (EU) št. 575/2013, evropskimi nadzornimi organi ter drugimi nacionalnimi organi, pristojnimi za zagotavljanje skladnosti z (EU) 2023/1114, sklene memorandum o soglasju, v katerem so določeni splošni pogoji za sodelovanje in izmenjavo informacij pri opravljanju njihovih nadzornih nalog na podlagi prava Unije v zvezi z izbranimi in neizbranimi zavezanci.

Organ lahko po potrebi z drugimi organi in telesi iz odstavka 1 sklene memorandum o soglasju, v katerem so določeni splošni pogoji za sodelovanje in izmenjavo informacij pri opravljanju njihovih nadzornih nalog na podlagi prava Unije v zvezi z izbranimi in neizbranimi zavezanci.

3.   Organ in Evropska centralna banka do 27. junija 2025 skleneta memorandum o soglasju, v katerem so določeni praktični načini sodelovanja in izmenjave informacij pri izvajanju njunih nalog na podlagi prava Unije.

4.   Organ zagotavlja učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med vsemi nadzornimi organi v nadzornem sistemu za PPDFT in ustreznimi organi in telesi iz odstavka 1, tudi v zvezi z dostopom do vseh informacij in podatkov v osrednji podatkovni zbirki PPDFT iz člena 11.

1.   Kadar je to ustrezno za izpolnjevanje nalog iz poglavja II, lahko Organ vzpostavi čezmejna partnerstva za izmenjavo informacij v skladu s temeljnimi pravicami in sodnimi postopkovnimi jamstvi ali sodeluje v partnerstvih za izmenjavo informacij, ki vključujejo eno ali več držav članic, s ciljem podpreti preprečevanje pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma in boj proti temu. Za sodelovanje Organa v že obstoječem partnerstvu je potreben dogovor z organi, ki so vzpostavili tako partnerstvo.

2.   Kadar Organ vzpostavi čezmejno partnerstvo za izmenjavo informacij, zagotovi, da je skladno z zahtevami iz člena 75(3), (4) in (5) Uredbe (EU) 2024/1624. Organ lahko poleg zavezancev k sodelovanju v partnerstvu povabi pristojne organe iz člena 2(1), točka 44, točke(a), (b) in (c), navedene uredbe ter organe, urade in agencije Unije, ki sodelujejo pri preprečevanju pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter v boju proti temu, kadar je tako sodelovanje pomembno za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti. Ob soglasju vseh sodelujočih članov se lahko k sodelovanju na srečanjih partnerstva občasno povabijo tudi tretje strani, kadar je ustrezno.

1.   Organ lahko sklene delovne dogovore z institucijami Unije, decentraliziranimi agencijami Unije in drugimi organi Unije, ki delujejo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja. Taki delovni dogovori so lahko strateške, operativne ali tehnične narave, njihov namen pa je zlasti olajšati sodelovanje in izmenjavo informacij med stranmi, ki jih sklenejo. Delovni dogovori niso osnova za omogočanje izmenjave osebnih podatkov in ne zavezujejo Unije ali njenih držav članic.

2.   Organ vzpostavi in vzdržuje tesne stike z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in EJT. V ta namen sklene ločene delovne dogovore z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in EJT, v katerih so določene podrobnosti njihovega sodelovanja. Namen sodelovanja je zlasti zagotoviti izmenjavo operativnih in strateških informacij in trendov v zvezi z grožnjami PDFT, s katerimi se sooča Unija.

3.   Da bi spodbudili in olajšali nemoteno sodelovanjem med Organom ter Europolom, Eurojustom in EJT delovni dogovori z njimi zlasti določajo možnost napotitve uradnikov za zvezo na same organe ter določitev pogojev za to.

1.   Za doseganje ciljev iz te uredbe ter brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije lahko Organ vzpostavi stike in sklene upravne dogovore z organi za PPDFT v tretjih državah, ki imajo regulativne, nadzorne in s FIU povezane pristojnosti na področju PPDFT, ter z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Ti dogovori ne ustvarjajo pravnih zavez v zvezi z Unijo in njenimi državami članicami ter ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s temi tretjimi državami.

2.   Organ lahko pripravi vzorčne upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih praks v Uniji ter krepitve mednarodnega usklajevanja in sodelovanja na področju boja proti PDFT. Nadzorni organi in FIU si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take vzorčne upravne dogovore.

3.   V primerih, ko se sodelovanje več nadzornih organov Unije in FIU na eni strani z organi v tretjih državah na drugi strani nanaša na zadeve, ki spadajo v obseg nalog Organa, kot so določene v členu 5, ima Organ vodilno vlogo pri lajšanju takega sodelovanja, kadar je to potrebno. Ta vloga Organa ne posega v redno sodelovanje nadzornih organov in FIU z organi iz tretjih držav.

4.   Organ v okviru svojih pooblastil na podlagi te uredbe in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih, tudi z zagotavljanjem pomoči Komisiji pri njenih nalogah, povezanih s članstvom Komisije v Projektni skupini za finančno ukrepanje, ter s podpiranjem dela in ciljev Skupine finančnoobveščevalnih enot Egmont.