1   Misija znanstvenih odborov je Komisiji zagotavljati znanstveno svetovanje in ocene tveganja na področjih javnega zdravja, varnosti potrošnikov in okoljskih tveganj, po potrebi vključno z opredelitvijo raziskovalnih potreb za odpravo kritičnih informacijskih vrzeli, ter oceno predlaganih prihodnjih raziskovalnih ukrepov in rezultatov raziskav.

2   Področja pristojnosti znanstvenih odborov so določena v Prilogi I.

3   Odstavka 1 in 2 ne posegata v pristojnosti, ki so z akti Unije dodeljene drugim organom Unije, ki izvajajo ocene tveganja, zlasti Evropski agenciji za varnost hrane, Evropski agenciji za zdravila, Evropski agenciji za kemikalije ter Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

1   Znanstvena odbora Komisiji predložita znanstvena mnenja o oceni tveganja v primerih, ki jih določa pravo Unije.

2   Poleg tega službam Komisije na zahtevo zagotovita znanstveno svetovanje o vprašanjih, ki so posebej pomembna za javno zdravje, varnost potrošnikov in okoljska tveganja.

3   Službe Komisije lahko znanstvena odbora povabijo, naj opredelita raziskovalne potrebe za odpravo kritičnih informacijskih vrzeli ter ocenita predlagane prihodnje raziskave in rezultate raziskav glede na tematska področja, ki spadajo na njuna področja pristojnosti.

4   Od odborov lahko zahtevajo tudi, da v primeru nujnih tveganj zagotovijo hitro svetovanje o stanju znanstvenega znanja v zvezi s posebnimi tveganji.

5   Službe Komisije lahko znanstvena odbora povabijo, da sta del tematskih mrež ali dogodkov z drugimi organi ali znanstvenimi organizacijami Unije, da bi spremljala razvoj znanstvenega znanja na področjih pristojnosti iz Priloge I in prispevala k njemu.

6   Znanstvena odbora opozorita Komisijo in njene službe na obstoječ ali nastajajoč problem, ki spada na njuna področja pristojnosti in za katerega menita, da lahko pomeni dejansko ali potencialno tveganje za varnost potrošnikov, javno zdravje ali okolje, in sicer s sprejetjem memorandumov ali stališč, ki jih posredujeta službam Komisije. Službe Komisije se lahko odločijo za objavo takih memorandumov in stališč ter določijo ukrepe, ki se sprejmejo, po potrebi vključno z zahtevo za znanstveno mnenje o zadevi.

7   Odbora po posvetovanju s sekretariatom iz člena 14 sprejmeta svojo metodologijo za izvajanje in zagotavljanje ocene tveganja ter jo pregledujeta tako, da odraža vse ustrezne znanstvene dejavnike. Zagotovita, da metodologija odraža trenutno prakso ocenjevanja tveganja.

1   ZOVP in tudi ZOZONT sta sestavljena iz največ 19 članov. Generalni direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane določi število članov vsakega odbora v skladu s potrebami.

2   Člane znanstvenih odborov imenuje generalni direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane na podlagi dokazanega znanstvenega znanja in izkušenj, ki so jih kandidati dokazali za opredeljen razpon disciplin, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi:

3   Člani znanstvenih odborov so imenovani s seznama primernih kandidatov, sestavljenega po objavi razpisa za prijavo interesa na spletišču Komisije; zagotovljena bo tudi povezava iz registra strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov (v nadaljnjem besedilu: register strokovnih skupin) na to spletišče.

4   Primerni kandidati, ki so bili uvrščeni na seznam iz odstavka 3, vendar niso bili imenovani, se uvrstijo na rezervni seznam. Rezervni seznam se lahko uporabi za iskanje primernih kandidatov za zamenjavo članov, katerih članstvo v odboru je bilo prekinjeno v skladu s členom 5(2) ali zaradi smrti.

5   Seznam članov znanstvenih odborov se objavi v registru strokovnih skupin in na ustreznem spletišču Komisije.

1   Člani znanstvenih odborov so imenovani za obdobje petih let. Funkcijo obdržijo do njihove zamenjave ali obnovitve mandata.

2   Če član ne izpolnjuje več pogoja iz členov 16 do 18 tega sklepa ali člena 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije, želi odstopiti ali ne more več učinkovito prispevati k razpravam odbora, lahko službe Komisije prekinejo članstvo tega člana.

3   Če se članstvo člana prekine v skladu z odstavkom 2 ali zaradi smrti, generalni direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane imenuje namestnika za preostanek petletnega mandata.

1   Na začetku vsakega mandata vsak znanstveni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in dva podpredsednika. Za izvolitev je potrebna navadna večina skupnega števila članov odbora.

2   Mandat predsednika in podpredsednika traja pet let in se lahko podaljša. Vsaka zamenjava predsednika ali podpredsednika v petletnem mandatu traja do izteka tega mandata.

3   Postopek za izvolitev predsednika in podpredsednikov znanstvenih odborov se določi v poslovniku iz člena 12.

1   Vsak znanstveni odbor odloča z večino skupnega števila svojih članov.

2   Člani odbora, ki so odstopili ali katerih članstvo je bilo prekinjeno v skladu s členom 5(2) ali zaradi smrti, se ne upoštevajo pri izračunu večine iz odstavka 1.

1   Službe Komisije lahko zahtevajo, da znanstveni odbor v določenem roku sprejme znanstveno mnenje.

2   Zahtevajo lahko sprejetje skupnega mnenja o vprašanjih, ki jih morata obravnavati oba odbora.

3   Službe Komisije lahko organizirajo posvetovanja, obravnave ali sodelovanje z drugimi znanstvenimi organi, za katere menijo, da so potrebni za pripravo mnenj odborov.

1   Službe Komisije lahko povabijo zunanje strokovnjake in strokovnjake iz drugih organov Unije s posebnim in ustreznim znanstvenim znanjem in izkušnjami, da prispevajo k delu znanstvenih odborov, vključno z delovnimi skupinami iz člena 10.

2   Pri izbiri zunanjih strokovnjakov se upošteva poslovnik iz člena 12.

1   Znanstvena odbora lahko v soglasju s službami Komisije ustanovita posebne delovne skupine, katerih naloga je priprava in sestava znanstvenih mnenj odborov. Te delovne skupine se ustanovijo zlasti v primeru, če obstaja potreba po zunanjem strokovnem znanju o določeni temi.

2   Delovne skupine sestavljajo člani ustreznega odbora in lahko vključujejo tudi zunanje strokovnjake. Delovnim skupinam predseduje član znanstvenega odbora. Predsednik delovne skupine je odgovoren za sklic delovne skupine in poročanje odboru ter lahko izmed udeležencev delovne skupine imenuje poročevalca. Za posebej kompleksna vprašanja multidisciplinarnega značaja se lahko imenuje več kot en poročevalec.

3   Če vprašanje zadeva oba znanstvena odbora, se ustanovi skupna delovna skupina, ki vključuje člane obeh odborov in po potrebi zunanje strokovnjake.

1   Znanstvena odbora na predlog služb Komisije in v dogovoru z njimi sprejmeta skupni poslovnik.

2   Poslovnik zagotavlja, da znanstvena odbora izvajata svoje naloge v skladu z načeli odličnosti, neodvisnosti in preglednosti iz poglavja 4 ter s pravili Komisije o strokovnih skupinah, pri tem pa upoštevata legitimne zahteve po poslovni zaupnosti in načela ocene tveganja, ki jih lahko določijo službe Komisije glede na izkušnje in ob upoštevanju svoje politike na tem področju.

3   Poslovnik določa zlasti:

1   V zvezi z odnosi z drugimi ustreznimi organi Unije, nacionalnimi ali mednarodnimi organi, ki opravljajo podobne naloge, znanstvena odbora pomagata službam Komisije pri:

2   Službe Komisije lahko zahtevajo in organizirajo skupno delo, vključno s skupnimi mnenji, znanstvenih odborov z organi Unije, nacionalnimi ali mednarodnimi organi, ki opravljajo podobne naloge.

3   Kadar se ugotovi bistveno razhajanje glede znanstvenih zadev, zadevni organ pa je organ Unije, zadevni znanstveni odbor na zahtevo služb Komisije sodeluje z zadevnim organom, da bi rešila razhajanje ali službam Komisije predložila skupni dokument, v katerem so pojasnjena sporna znanstvena vprašanja in opredeljene pomembne negotovosti v podatkih. Ta dokument se objavi.

1   Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane zagotovi sekretariat za znanstvena odbora in njune delovne skupine ter za vse druge dejavnosti, povezane z uporabo tega sklepa.

2   Sekretariat je odgovoren za zagotavljanje potrebne znanstvene in upravne podpore, ki omogoča učinkovito delovanje znanstvenih odborov, spremljanje usklajenosti s poslovnikom, zlasti v zvezi z zahtevami odličnosti, neodvisnosti in transparentnosti, zagotavljanje komunikacije o dejavnosti odborov in primeren dialog z deležniki, vključno s posebno organizacijo obravnav o dejavnostih odborov, ter objave mnenj in drugih javnih dokumentov. Poleg tega zagotovi podporo odboroma ter organizira in preverja kakovost mnenj, kot je določeno v poslovniku, in sicer njihovo popolnost, doslednost, jasnost ter ustreznost z zahtevami in redakcijskimi standardi.

3   Sekretariat zagotovi znanstveno in tehnično usklajevanje dejavnosti znanstvenih odborov ter po potrebi pravočasno usklajevanje njunih dejavnosti z dejavnostmi drugih organov Unije ter nacionalnih in mednarodnih organov, da se zagotovijo doslednost ocene tveganja, izvedene na področjih skupnega interesa, uporaba postopka dialoga z deležniki, določenega v poslovniku, in obveščanje o dejavnostih odborov.

1   Člani znanstvenih odborov in zunanji strokovnjaki so upravičeni do posebnega dodatka za svoje pripravljalno delo in osebno udeležbo ali udeležbo na daljavo z elektronskimi sredstvi na sestankih odborov, v delovnih skupinah in pri drugih dejavnostih, povezanih z uporabo tega sklepa, ki jih organizirajo službe Komisije, ter za poročanje o določenem vprašanju, kot je določeno v Prilogi II.

2   Potni stroški ter po potrebi dnevnice članov in zunanjih strokovnjakov v zvezi z dejavnostmi znanstvenih odborov se povrnejo v skladu z veljavnimi določbami Komisije. Navedeni stroški se povrnejo v mejah letnega proračuna, ki ga pristojne službe Komisije dodelijo znanstvenima odboroma.

1   Člani znanstvenih odborov in zunanji strokovnjaki so imenovani osebno. Svojih odgovornosti ne smejo prenesti na nobeno drugo osebo.

2   Člani znanstvenih odborov in zunanji strokovnjaki delujejo neodvisno in v javnem interesu. V ta namen podajo izjavo o interesih, v kateri navedejo vse interese, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost ali za katere se lahko razumno domneva, da ogrožajo njihovo neodvisnost, vključno z vsemi relevantnimi okoliščinami v zvezi z njihovimi ožjimi družinskimi člani.

3   Izjave o interesih se predložijo v pisni obliki pred imenovanjem za člana znanstvenega odbora ali zunanjega strokovnjaka in vsako leto. V primeru spremembe okoliščin se posodobijo.

4   Člani znanstvenih odborov in zunanji strokovnjaki na vsakem sestanku podajo izjavo o kakršnih koli posebnih interesih, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost v zvezi s točkami dnevnega reda ali za katere se lahko razumno domneva, da ogrožajo njihovo neodvisnost. Ista obveznost se smiselno uporablja, kadar se začne pisni postopek v katerem koli znanstvenem odboru.

1   Člani znanstvenih odborov in zunanji strokovnjaki ne razkrivajo informacij, pridobljenih na podlagi dela znanstvenih odborov ali delovnih skupin ali drugih dejavnosti, povezanih z uporabo tega sklepa. V ta namen podpišejo izjavo o zaupnosti.

2   Člani znanstvenih odborov in zunanji strokovnjaki upoštevajo varnostne predpise Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, kot je določeno v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (3) in 2015/444 (4). Če te obveznosti niso izpolnjene, lahko službe Komisije sprejmejo vse ustrezne ukrepe.

1   Dejavnosti znanstvenih odborov se izvajajo z visoko stopnjo preglednosti. Službe Komisije na namenskem spletišču objavijo vse ustrezne dokumente, kot so dnevni redi, zapisniki in prispevki udeležencev; zagotovljena bo tudi povezava iz registra strokovnih skupin na to spletišče. Službe Komisije na svojem spletišču brez nepotrebnega odlašanja objavijo zlasti:

2   Imena in izjave o interesih članov delovne skupine se objavijo na spletišču Komisije po objavi mnenja, h kateremu so prispevali.

Izjeme glede objave so možne, če bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo javnega ali zasebnega interesa, kot je opredeljeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3   Odstavka 1 in 2 se uporabljata v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 45/2001 in Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5), zlasti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in poslovno zaupnostjo.

1   Sklep 2008/721/ES se razveljavi.

2   Sklici na razveljavljeni sklep se razumejo kot sklici na ta sklep. Sklici na odbore, ustanovljene z razveljavljenim sklepom, se razumejo kot sklici na odbora, ustanovljena s tem sklepom.