1.   Ta uredba vzpostavlja instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan (v nadaljnjem besedilu: instrument).

V uredbi so določeni cilji instrumenta, njegovo financiranje, proračun za obdobje od leta 2024 do 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

2.   Instrument dopolnjuje Uredbo (EU) 2021/1529 za zagotavljanje pomoči Zahodnemu Balkanu za izvajanje reform v zvezi z EU, zlasti vključujočih in trajnostnih socialno-ekonomskih reform in reform v zvezi s temelji procesa širitve, skladnih z vrednotami Unije, ter naložb za izvajanje njihovih programov reform, kot je določeno v poglavju III.

1.   Splošni cilji instrumenta so:

2.   Specifični cilji instrumenta so:

1.   Vsi načini sodelovanja v okviru instrumenta temeljijo na potrebah in spodbujajo načela razvojne učinkovitosti, tj. odgovornost upravičenk za razvojne prednostne naloge, osredotočenost na jasno pogojenost in oprijemljive rezultate, vključujoča partnerstva, preglednost in vzajemno odgovornost. To sodelovanje temelji na uspešnem in učinkovitem dodeljevanju in uporabi sredstev. Instrument si prizadeva zagotoviti ustrezno geografsko uravnoteženost naložbenih projektov.

2.   Zagotavljanje makrofinančne pomoči ne spada na področje uporabe tega instrumenta.

3.   Podpora v okviru instrumenta je dodatna in dopolnilna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije. Dejavnosti, upravičene do financiranja na podlagi te uredbe, lahko prejmejo podporo iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov in če se vzpostavita ustrezno spremljanje in proračunski nadzor. Komisija zagotovi dopolnjevanje in sinergije med instrumentom in drugimi programi Unije, da bi se preprečilo podvajanje pomoči in dvojno financiranje. Podpora, zagotovljena na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1529, se ne sme prekrivati.

4.   Komisija in države članice zaradi spodbujanja dopolnjevanja, skladnosti in učinkovitosti svojih dejanj sodelujejo ter si prizadevajo preprečiti podvajanje in zagotoviti sinergijo med pomočjo, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, in drugimi oblikami pomoči, vštevši integrirane finančne svežnje, ki vključujejo tako izvozno kot razvojno financiranje, ki jo zagotavljajo Unija, države članice, tretje države, večstranske in regionalne organizacije ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in ustrezne mednarodne finančne institucije, agencije in donatorji, ki niso iz Unije, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči, med drugim z okrepljenim usklajevanjem z državami članicami na lokalni ravni. Takšno usklajevanje na lokalni ravni mora vključevati redna in pravočasna posvetovanja ter pogoste izmenjave informacij tekom izvajanja instrumenta.

5.   Dejavnosti v okviru instrumenta vključujejo in spodbujajo demokracijo, človekove pravice in enakost spolov, postopno usklajevanje s socialnimi, podnebnimi in okoljskimi standardi Unije, vključujejo blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, po potrebi zmanjševanje tveganja nesreč, varstvo okolja in biotske raznovrstnosti, kjer je to primerno, tudi prek presoj okoljskih vplivov, ter podpirajo napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, da se spodbujajo celoviti ukrepi, ki lahko ustvarijo posredne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Te dejavnosti se morajo izogibati nasedlim naložbam in se ravnati po načelih, da se ne škoduje bistveno in da nihče ne sme biti zapostavljen, ter po pristopu vključevanja trajnostnosti, na katerem temelji evropski zeleni dogovor.

6.   Upravičenke in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo programov reform in izvajanjem instrumenta upoštevajo in spodbujajo enakost spolov, vključevanje načela enakosti spolov in vključevanje vidika spola. Upravičenke in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje vsakršne diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Komisija o teh ukrepih poroča kot del rednega poročanja v okviru akcijskih načrtov za enakost spolov.

7.   Instrument ne podpira dejavnosti ali ukrepov, ki niso združljivi z energetskimi in podnebnimi načrti upravičenk, njihovim nacionalno določenim prispevkom v skladu s Pariškim sporazumom in ambicijo, da se najpozneje do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, ali ki spodbujajo naložbe v fosilna goriva ali imajo znatne škodljive učinke na okolje, podnebje ali biotsko raznovrstnost.

8.   Komisija si v skladu z načelom vključujočega partnerstva po potrebi prizadeva zagotoviti demokratični nadzor v obliki posvetovanja vlade upravičenke z njenim parlamentom, pa tudi z ustreznimi deležniki, tudi z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji in civilno družbo, vključno z ranljivimi skupinami, vsemi manjšinami in skupnostmi, kot je ustrezno, da se jim omogoči sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti, upravičenih do financiranja v okviru instrumenta, ter po potrebi v povezanih postopkih spremljanja, nadzora in ocenjevanja. Pri posvetovanju si prizadevajo, da bi bila zastopana pluralnost družbe upravičenke.

9.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in upravičenkami zagotavlja izvajanje zavez Unije, usmerjenih v večjo preglednost in odgovornost pri zagotavljanju podpore, tudi tako, da spodbuja izvajanje in krepitev sistemov notranjih kontrol in politik za boj proti goljufijam. Komisija zagotovi, da so informacije o obsegu in dodeljevanju podpore javno dostopne prek preglednice kazalnikov iz člena 26. Upravičenke objavijo posodobljene podatke o končnih prejemnikih, ki prejemajo sredstva Unije za izvajanje reform in naložb v okviru tega instrumenta, kot je opisano v členu 22.

1.   Osnovni pogoji za podporo v okviru instrumenta so:

2.   Komisija spremlja izpolnjevanje osnovnih pogojev iz odstavka 1 pred sprostitvijo sredstev, vključno s predhodnim financiranjem, upravičenkam v okviru instrumenta in v celotnem obdobju podpore, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, pri čemer ustrezno upošteva okvir širitvene politike. Komisija v postopku spremljanja upošteva tudi ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in njegova Beneška komisija, ali Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

3.   Kar zadeva osnovni pogoj iz točke (b) odstavka 1 tega člena, Komisija v skladu s Sklepom 2010/427/EU ustrezno upošteva vlogo in prispevek ESZD.

4.   Komisija lahko sprejme sklep, da nekateri od osnovnih pogojev iz odstavka 1 tega člena niso izpolnjeni, in zlasti zadrži sprostitev sredstev iz člena 21, ne glede na to, ali so plačilni pogoji iz člena 12 izpolnjeni ali ne.

1.   Višina sredstev, ki bodo dana na razpolago v okviru instrumenta v skladu z odstavkoma 2 in 3, ne presega 6 000 000 000 EUR za obdobje 2024–2027.

2.   Finančna sredstva za izvajanje instrumenta za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2027 znašajo 2 000 000 000 EUR, in so razporejena na naslednji način:

3.   Podpora v obliki posojil je na voljo v znesku do 4 000 000 000 EUR za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2027. Ta znesek ni del zneska jamstva za zunanje delovanje v smislu člena 31(4) Uredbe (EU) 2021/947.

4.   Komisija v skladu z metodologijo iz priloge v ustreznem izvedbenem sklepu iz člena 15 določi začetni okvirni znesek financiranja, ki je na voljo vsaki upravičenki, izračunan na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov na dan začetka veljavnosti te uredbe v skladu s členom 33. Okvirni zneski se lahko med izvajanjem instrumenta spremenijo v skladu z načeli iz člena 21.

5.   V skladu s členom 19 te uredbe znesek sredstev, ki se da na voljo v naložbenem okviru za Zahodni Balkan iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/1529, znaša vsaj 50 % skupnega zneska, določenega v odstavku 1 tega člena. Ta prispevek vključuje celotni znesek nepovratne finančne podpore iz odstavka 2, točka (a), tega člena po odbitku zneska rezervacij.

6.   Sredstva iz odstavka 2, točka (b), se lahko uporabijo za tehnično in upravno pomoč za izvajanje instrumenta, kot so pripravljalni ukrepi ter dejavnosti spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti študije, srečanja strokovnjakov, posvetovanja z organi upravičenk glede usposabljanja, konference, posvetovanja z deležniki, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi ter organizacijami civilne družbe, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z ukrepi vključujočega ozaveščanja, ter korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, in korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo in podporo pri usklajevanju, potrebno za instrument. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške dejavnosti za podporo preglednosti in drugih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov ali programov na terenu, ter stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje reform in naložb.

1.   Instrument se izvaja v skladu s finančno uredbo, in sicer z neposrednim upravljanjem ali posrednim upravljanjem s katerim koli subjektom iz člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c), navedene uredbe.

2.   Financiranje Unije se lahko zagotovi v kateri koli obliki, navedeni v finančni uredbi, zlasti v obliki finančne pomoči, nepovratnih sredstev, javnih naročil in operacij mešanega financiranja.

3.   Glede na zahtevano poslovno sposobnost in finančno zmogljivost so lahko pooblaščeni subjekti, ki izvajajo operacije mešanega financiranja, skupina Evropske investicijske banke, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so razvojne banke, ali Skupina Svetovne banke. Kadar je to mogoče, lahko druge neevropske večstranske finančne institucije sodelujejo v instrumentu prek skupnih operacij z evropskimi finančnimi institucijami. Izvajanje operacij mešanega financiranja v okviru instrumenta se dopolnjuje z dodatnimi oblikami finančne podpore držav članic ali tretjih oseb.

1.   V postopkih javnega naročanja in dodeljevanja nepovratnih sredstev za dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega instrumenta, lahko sodelujejo mednarodne in regionalne organizacije ter vse fizične osebe, ki so državljani naslednjih držav, ali pravne osebe, ki imajo v teh državah dejanski sedež:

2.   Vzajemni dostop iz odstavka 1, točka (b), se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država pod enakimi pogoji odobri upravičenost subjektom iz Unije in iz držav, upravičenih v okviru instrumenta.

Komisija odloči o vzajemnem dostopu po posvetovanju z zadevno upravičenko.

3.   Vse zaloge in materiali, ki se financirajo in naročajo v okviru tega instrumenta, izvirajo iz katere koli države iz odstavka 1, točki (a) in (b), razen če teh zalog in materialov v nobeni od teh držav ni mogoče dobiti pod razumnimi pogoji. Poleg tega se uporabljajo pravila o omejitvah iz odstavka 6.

4.   Pravila o upravičenosti iz tega člena se ne uporabljajo za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem oziroma, kadar je to ustrezno, podizvajalcem, in zanje ne uvajajo omejitev glede državljanstva, razen kadar omejitve glede državljanstva temeljijo na pravilih iz odstavka 6.

5.   Za dejavnosti, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo v okviru neposrednega upravljanja ali posrednega upravljanja s subjekti, navedenimi v členu 62(1), točka (c), finančne uredbe, se uporabljajo tudi pravila, ki veljajo za te subjekte. To ne posega v omejitve iz odstavka 6 tega člena, ki so ustrezno upoštevane v sporazumih, sklenjenih s temi subjekti.

6.   Pravila o upravičenosti, pravila o poreklu zalog in materialov iz odstavkov 1 in 3 ter pravila o državljanstvu fizičnih oseb iz odstavka 4 se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lokacijo ali naravo pravnih subjektov, ki sodelujejo v postopkih dodeljevanja, ter glede na geografsko poreklo zalog in materialov, kadar:

7.   V nujnih primerih ali kadar storitve na trgih zadevnih držav ali ozemelj niso na voljo ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, ko bi uporaba pravil o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala izvedbo dejavnosti, se lahko kot upravičeni priznajo tudi ponudniki in kandidati iz držav, ki niso upravičenke.

1.   Komisija za izvajanje instrumenta z vsako upravičenko sklene sporazum o instrumentu, v katerem so določene obveznosti in plačilni pogoji upravičenk za izplačilo sredstev iz instrumenta.

2.   Sporazum o instrumentu dopolnjujejo posojilne pogodbe v skladu s členom 17, ki vsebujejo posebne določbe za upravljanje in izvajanje financiranja, zagotovljenega v obliki posojil. Sporazum o instrumentu, vključno z vso povezano dokumentacijo, se na zahtevo sočasno in brez odlašanja da na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Financiranje se upravičenkam dodeli šele po začetku veljavnosti zadevnih sporazumov o instrumentu in ustreznih posojilnih pogodb.

4.   Sporazum o instrumentu in posojilne pogodbe, sklenjeni z vsako upravičenko, ter sporazumi, sklenjeni z osebami ali subjekti, ki prejemajo sredstva Unije, zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti iz člena 129 finančne uredbe.

5.   Sporazum o instrumentu vsebuje potrebne podrobne določbe, ki zadevajo:

1.   Z odstopanjem od člena 12(4) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil v okviru instrumenta samodejno prenesejo in se lahko porabijo oziroma obveznosti zanje prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.

2.   Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu informacije o prenesenih odobritvah za prevzem obveznosti, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.

3.   Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku, sproščenemu zaradi popolne ali delne neizvedbe ukrepa v okviru instrumenta, znova dajo na voljo v dobro prvotne proračunske postavke.

4.   Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razdelijo v letne obroke prek več let.

1.   Vsaka upravičenka, ki želi prejeti kakršno koli podporo v okviru instrumenta, Komisiji predloži program reform za čas trajanja instrumenta, ki temelji na delu najnovejšega programa gospodarskih reform, ki se nanaša na strukturne reforme, in povezanih skupnih smernicah politike, dogovorjenih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga maja 2023, njeni strategiji za rast, kadar je to ustrezno, okviru širitvene politike ter gospodarskem in naložbenem načrtu za Zahodni Balkan.

2.   Programi reform zagotavljajo splošni okvir za doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3, v katerih so določene reforme, ki jih mora izvesti upravičenka, ter naložbena področja. Programi reform vključujejo ukrepe za izvajanje reform s celovitim in skladnim svežnjem. Na področjih temeljnih prvin širitvenega procesa, vključno s pravno državo, bojem proti korupciji, tudi proti korupciji na visoki ravni, temeljnimi pravicami in svobodo izražanja, programi reform odražajo ocene iz okvira širitvene politike.

3.   Programi reform so skladni z najnovejšim okvirom za makroekonomsko in fiskalno politiko, predloženim Komisiji v okviru ekonomskega in finančnega dialoga z Unijo.

4.   Programi reform so skladni s prednostnimi reformami, opredeljenimi v okviru poti pristopa upravičenke, in drugimi ustreznimi dokumenti, na primer s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom, energetskim in podnebnim načrtom, nacionalno določenim prispevkom v skladu s Pariškim sporazumom in ambicijo, da se najpozneje do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, ter jih podpirajo.

5.   Programi reform upoštevajo splošna načela iz člena 4.

6.   Programi reform se pripravijo na vključujoč in pregleden način v posvetovanju s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

7.   Komisija upravičenke pozove, naj svoje programe reform predložijo v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje programe reform upravičenk takoj, ko jih prejme.

8.   V primeru, če na podlagi prerazporeditve podpore v okviru instrumenta upravičenka prejme dodatno podporo, Komisija to upravičenko pozove, naj v treh mesecih predloži spremenjen program reform za preostalo obdobje trajanja instrumenta. Preden Komisija sprejme odločitev o prerazporeditvi, o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

1.   Instrument zagotavlja spodbude za izvajanje programa reform vsake upravičenke z določitvijo plačilnih pogojev za sprostitev sredstev. Ti plačilni pogoji se uporabljajo za sredstva iz člena 6(2), točka (a), in člena 6(3) ter so v obliki merljivih kvalitativnih ali kvantitativnih ukrepov. Ti ukrepi odražajo napredek pri specifičnih socialno-ekonomskih reformah in na področju temeljnih prvin širitvenega procesa, povezanih z doseganjem ciljev instrumenta, ki so navedeni v členu 3, v skladu z okvirom širitvene politike.

Izpolnjevanje teh plačilnih pogojev sproži popolno ali delno sprostitev sredstev, odvisno od stopnje njihovega izpolnjevanja.

2.   V zvezi s financiranjem, ki se izvaja prek sklada iz člena 19, izpolnjevanje plačilnih pogojev iz odstavka 1 tega člena pomeni predhodno potrditev. Sredstva se izplačajo po prejemu zahtevka za plačilo s strani upraviteljev skupnega sklada, ustanovljenega v naložbenem okviru za Zahodni Balkan za prejemanje prispevkov donatorjev.

3.   Makrofinančna stabilnost, dobro javnofinančno poslovodenje, preglednost in nadzor nad proračunom so splošni pogoji za plačila, ki jih je treba izpolniti za vsakršno sprostitev sredstev.

4.   Sredstva v okviru instrumenta ne podpirajo dejavnosti ali ukrepov, ki spodkopavajo mirovne sporazume v regiji.

1.   Programi reform vsebujejo zlasti naslednje elemente, ki se pojasnijo in utemeljijo:

2.   Programi reform temeljijo na rezultatih ter vključujejo kazalnike za ocenjevanje napredka pri doseganju določenih splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3. Ti kazalniki temeljijo, kadar je to primerno in ustrezno, na mednarodno dogovorjenih ter že obstoječih kazalnikih v zvezi s politikami upravičenk. Kazalniki so v največji možni meri skladni tudi s ključnimi poslovnimi kazalniki, vključenimi v okvir za rezultate instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), v okvir za merjenje rezultatov EFSD + in v naložbeni okvir za Zahodni Balkan.

1.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni ustreznost, celovitost in primernost programa reform vsake upravičenke ali, kadar je to ustrezno, vseh sprememb tega programa. Komisija pri izvajanju ocene tesno sodeluje z zadevno upravičenko in lahko poda pripombe, zahteva dodatne informacije ali upravičenko pozove, naj svoj program reform pregleda ali spremeni.

2.   Kar zadeva cilj iz člena 13(1)(j) te uredbe, Komisija v skladu s Sklepom 2010/427/EU ustrezno upošteva vlogo in prispevek ESZD.

3.   Komisija pri ocenjevanju programov reform upošteva ustrezne razpoložljive analitične informacije o upravičenki, vključno z njenim makroekonomskim stanjem in vzdržnostjo dolga, utemeljitev in elemente, ki jih je predložila upravičenka, kot je navedeno v členu 13, ter vse druge ustrezne informacije, kot so informacije iz člena 11.

4.   Komisija pri ocenjevanju upošteva zlasti naslednja merila:

5.   Komisiji lahko pri ocenjevanju programov reform, ki so jih predložile upravičenke, pomagajo neodvisni strokovnjaki.

1.   V primeru pozitivne ocene Komisija z izvedbenim sklepom odobri program reform, ki ga je upravičenka predložila v skladu s členom 14, ali, kadar je to ustrezno, spremenjeni program, predložen v skladu s členom 16. Ta izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 31.

2.   V izvedbenem sklepu Komisije se določijo reforme, ki jih mora izvesti upravičenka, naložbena področja, ki jih je treba podpreti, in plačilni pogoji, ki izhajajo iz programa reform, vključno z okvirnim časovnim razporedom.

3.   V izvedbenem sklepu Komisije se določijo tudi:

1.   Če upravičenka zaradi objektivnih okoliščin delno ali v celoti ne more več uresničiti programa reform, vključno z ustreznimi plačilnimi pogoji, lahko predlaga spremenjen program reform. V tem primeru lahko upravičenka na Komisijo naslovi obrazloženo zahtevo za spremembo izvedbenega sklepa iz člena 15(1).

2.   Komisija lahko spremeni izvedbeni sklep, zlasti da bi upoštevala spremembo razpoložljivih zneskov v skladu z načeli iz člena 21.

3.   Če Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla upravičenka, upravičujejo spremembo programa reform, brez nepotrebnega odlašanja oceni spremenjeni program v skladu s členom 14 in lahko spremeni izvedbeni sklep iz člena 15(1).

4.   Komisija lahko s spremembo sprejme roke za plačilne pogoje do vključno leta 2028. To ne vpliva na končni rok iz člena 21(9).

1.   Za financiranje podpore v okviru instrumenta, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 220a finančne uredbe na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva.

2.   Z odstopanjem od člena 220(4) finančne uredbe se lahko izplačila posojila izvedejo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan v imenu upravičenke. Izterjani zneski se prenesejo na upravičenko.

3.   Komisija z upravičenko sklene posojilno pogodbo. V posojilni pogodbi se določijo najvišji znesek posojila, obdobje razpoložljivosti in podrobni pogoji podpore v okviru instrumenta v obliki posojil. Trajanje posojil ne sme biti daljše od 40 let od datuma podpisa posojilne pogodbe.

Posojilna pogodba z odstopanjem od člena 220(5) finančne uredbe dodatno vsebuje znesek predhodnega financiranja in pravila o obračunavanju predhodnega financiranja.

Kar zadeva zneske posojil, izvedene prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan, posojilna pogodba med drugim:

4.   Posojilna pogodba se na zahtevo da na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

1.   V skladu s členom finančne uredbe se rezervacije za posojila na podlagi te uredbe oblikujejo v višini 9 % ob dajanju na voljo sredstev iz člena 6(3) te uredbe. Oblikovanje rezervacij se zasnuje iz sredstev iz člena 6(2), točka (a), te uredbe.

Proračunske obveznosti za oblikovanje rezervacij se prevzamejo do 31. decembra 2027. Z odstopanjem od člena 211(2), zadnji stavek, finančne uredbe se oblikovanje rezervacij plačuje postopoma in je v celoti vzpostavljeno najpozneje, ko so posojila v celoti izplačana.

2.   Oblikovanje rezervacij se plača v skupni sklad za rezervacije prek posebne proračunske vrstice in se uporabi kot del rezervacij, ki podpirajo podobna tveganja. Stopnja rezervacij se pregleda vsaj enkrat letno od 24. maja 2024.

3.   Na Komisijo se v skladu s členom 30 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za spremembo stopnje rezervacij ob uporabi meril iz člena 211(2) finančne uredbe.

1.   Da bi izkoristili vzvod finančne podpore Unije za privabljanje dodatnih naložb, se naložbe v infrastrukturo, ki podpirajo programe reform, izvajajo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan.

2.   V izvedbenem sklepu Komisije iz člena 15 se določi znesek sredstev, ki se dajo na voljo za uporabo v naložbenem okviru za Zahodni Balkan.

3.   Komisija predloži ustrezne predloge naložbenih projektov ali programov v mnenje operativnemu odboru naložbenega okvira za Zahodni Balkan iz člena 35(8) Uredbe (EU) 2021/947 po sprejetju sklepa iz člena 21(3) te uredbe.

4.   Vsaj 37 % nepovratne finančne podpore, usmerjene prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan, je namenjenih podnebnim ciljem.

5.   Financiranje v okviru instrumenta, zagotovljeno iz finančnih sredstev iz člena 6(2), točka (a), se po odbitku zneska rezervacij izvaja s posrednim upravljanjem, pri čemer se upošteva nabor naložb, in se postopoma zagotavlja s prispevki, vplačanimi v skupni sklad, ustanovljen v naložbenem okviru za Zahodni Balkan za prejemanje prispevkov donatorjev.

6.   To financiranje ni na voljo za naložbe, ki jih podpira skupni sklad, dokler ni sprejet sklep iz člena 21(3).

7.   Financiranje v okviru instrumenta, zagotovljeno s posojili iz člena 6(5) te uredbe, se da na voljo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan na podlagi posojilne pogodbe med Komisijo in upravičenkami v skladu s členom 17(2) te uredbe. Skupaj za vse posojilne pogodbe upravitelji skupnega sklada iz člena 12(2) te uredbe Komisiji predložijo največ dvanajst zahtevkov za izplačilo na leto. Naložbeni projekti in programi lahko prejmejo podporo iz dveh virov financiranja iz odstavkov 2 in 3 člena 6 te uredbe ter iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora iz različnih virov, programov in instrumentov zagotavlja dodatnost in ne krije istih stroškov. Komisija za vsak naložbeni projekt ali program operativnemu odboru naložbenega okvira za Zahodni Balkan zagotovi oceno, tudi o sinergijah in dopolnjevanji z drugimi programi Unije, zlasti o podpori, zagotovljeni na podlagi Uredbe (EU) 2021/1529, da bi preprečili podvajanje pomoči in dvojno financiranje.

1.   Upravičenka lahko po predložitvi programa reform Komisiji zahteva sprostitev predhodnega financiranja v višini do 7 % skupnega zneska, predvidenega v okviru tega instrumenta v skladu s členom 6(4).

2.   Komisija lahko sprosti zahtevano predhodno financiranje po sprejetju izvedbenega sklepa iz člena 15 ter začetku veljavnosti sporazuma o instrumentu in zadevne posojilne pogodbe iz členov 9 in 17. Sredstva se sprostijo v skladu s prvim stavkom člena 21(3) in ob upoštevanju osnovnih pogojev iz člena 5.

3.   Komisija določi časovni okvir za izplačilo predhodnega financiranja, ki se lahko izplača v eni ali več tranšah.

1.   Upravičenka dvakrat letno predloži ustrezno utemeljen zahtevek za sprostitev sredstev v zvezi z izpolnjenimi plačilnimi pogoji, povezanimi s kvantitativnimi in kvalitativnimi ukrepi, kot je določeno v programih reform.

2.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali je upravičenka izpolnila temeljne pogoje iz člena 5 in načela za financiranje iz člena 12(3) ter zadovoljivo izpolnila plačilne pogoje, določene v izvedbenem sklepu Komisije iz člena 15. Zadovoljivo izpolnjevanje teh plačilnih pogojev predpostavlja, da upravičenka ni razveljavila ukrepov, povezanih z istimi reformami, za katere je bila upravičenki s predhodnimi sklepi priznana zadovoljiva izpolnitev. Komisiji lahko pomagajo strokovnjaki, tudi strokovnjaki iz držav članic.

3.   Če Komisija pozitivno oceni zadovoljivo izpolnjevanje vseh veljavnih pogojev, brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep o odobritvi sprostitve sredstev, ki ustrezajo tem pogojem. S tem sklepom se v skladu s členom 6(5) določi znesek sredstev, ki se dajo na voljo kot finančna pomoč in se posredujejo neposredno v državne blagajne upravičenk, ter znesek, ki se da na voljo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan. V zvezi s tema zneskoma se sklep šteje za pogoj iz člena 12 za znesek sredstev, ki se dajo na voljo kot finančna pomoč, ki se posreduje neposredno v državne blagajne upravičenk, in predhodno potrditev iz člena 12 za znesek, ki se da na voljo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan.

4.   Če Komisija negativno oceni izpolnjevanje katerih koli pogojev glede na okvirni časovni razpored, se sprostitev sredstev, ki ustrezajo tem pogojem, zadrži. Zadržani zneski se sprostijo šele, ko upravičenka v okviru naknadnega zahtevka za sprostitev sredstev ustrezno utemelji, da je sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja ustreznih pogojev.

5.   Če Komisija ugotovi, da upravičenka v 12 mesecih od prvotne negativne ocene iz odstavka 4 ni sprejela potrebnih ukrepov, sorazmerno zmanjša znesek nepovratne finančne podpore in posojila glede na del, ki ustreza zadevnim plačilnim pogojem. V prvem letu izvajanja se uporabi rok 24 mesecev, ki se šteje od prvotne negativne ocene iz odstavka 4. Upravičenka lahko predloži pripombe v dveh mesecih po obvestilu o ugotovitvah Komisije.

6.   Vsak znesek, ki ustreza plačilnim pogojem, ki niso bili izpolnjeni do 31. decembra 2028, se ne izplača upravičenkam in se sprosti ali umakne iz razpoložljivega zneska podpore v obliki posojila, kot je ustrezno.

7.   Komisija lahko zmanjša znesek nepovratne finančne podpore, tudi s pobotom v skladu s členom 102 finančne uredbe, ali posojila v primeru ugotovljenih nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih upravičenka ni odpravila, ali resnih pomislekov v zvezi z njimi ali v primeru hude kršitve obveznosti, ki izhaja iz sporazumov o instrumentu ali posojilnih pogodb, tudi na podlagi informacij urada OLAF ali poročil Računskega sodišča. Preden Komisija sprejme odločitve o tovrstnih zmanjšanjih, obvesti Evropski parlament in Svet.

8.   Komisija se lahko odloči, da kateri koli znesek, zmanjšan v skladu z odstavkom 6 ali 7 tega člena, prerazporedi med ostale upravičenke instrumenta s spremembo izvedbenih sklepov iz člena 15.

9.   Z odstopanjem od člena 116(2) finančne uredbe začne rok za plačilo iz člena 116(1), točka (a), finančne uredbe za del financiranja v okviru instrumenta, ki se izplača kot finančna pomoč in se posreduje neposredno v državne blagajne upravičenk, teči od datuma obvestila o sklepu, s katerim se odobri izplačilo upravičenki v skladu z odstavkom 3 tega člena.

10.   Člen 116(5) finančne uredbe se ne uporablja za plačila v obliki finančne pomoči, ki se posreduje neposredno v državne blagajne upravičenk v skladu s tem členom in členom 23 te uredbe.

11.   Plačila nepovratne finančne podpore in posojil v skladu s tem členom se izvedejo v skladu s proračunskimi sredstvi, kot je določeno v letnem proračunskem postopku, oziroma glede na razpoložljiva sredstva. Plačila sredstev se izvedejo v obrokih. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

12.   Znesek, ki se da na voljo v obliki finančne pomoči in se posreduje neposredno v državne blagajne upravičenk, se izplača na podlagi sklepa iz odstavka 3 v skladu s posojilno pogodbo.

13.   Izplačilo kakršnega koli zneska podpore v obliki posojil, bodisi neposredno v državne blagajne upravičenk bodisi prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan, se izvede na podlagi predložitve zahtevka upravičenke za plačilo v obliki, določeni v posojilni pogodbi.

14.   Znesek, ki se da na voljo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan, se izplača na podlagi sklepa iz odstavka 3, po prejemu zahtevka za plačilo iz odstavka 13 in po prejemu zahtevka za plačilo s strani upraviteljev skupnega sklada, ustanovljenega v naložbenem okviru za Zahodni Balkan za prejemanje prispevkov donatorjev.

1.   Upravičenke objavijo ažurne podatke o končnih prejemnikih, ki prejemajo zneske financiranja, ki presegajo protivrednost 50 000 EUR, kumulativno v štiriletnem obdobju za izvajanje reform in naložb v okviru tega instrumenta.

2.   Za končne prejemnike iz odstavka 1 se na spletni strani objavijo naslednje informacije v strojno berljivi obliki, razvrščene glede na skupno prejeta sredstva, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov:

3.   Informacije iz odstavka 2 se ne objavijo, kadar lahko razkritje ogrozi pravice in svoboščine zadevnih končnih prejemnikov ali resno škoduje njihovim poslovnim interesom. Navedene informacije se dajo na voljo Komisiji.

4.   Upravičenke vsaj enkrat letno Komisiji elektronsko posredujejo podatke o končnih prejemnikih iz odstavka 1 tega člena v strojno berljivi obliki, ki se določi v okvirnem sporazumu iz člena 9(5)(k).

1.   Komisija in upravičenke pri izvajanju instrumenta sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije, pri čemer upoštevajo načelo sorazmernosti in posebne pogoje, pod katerimi bo instrument deloval, osnovne pogoje iz člena 5(1) ter pogoje iz posebnih okvirnih sporazumov, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije, nasprotij interesov in nepravilnosti ter preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ki vplivajo na sredstva, zagotovljena v okviru instrumenta. Vsaka upravičenka se zaveže, da bo napredovala v smeri uspešnih in učinkovitih sistemov upravljanja in kontrol ter zagotovila, da bo neupravičeno izplačane ali nepravilno porabljene zneske mogoče izterjati.

2.   Sporazum o instrumentu določa obveznosti upravičenke, da:

3.   Sporazum o instrumentu določa tudi pravico Komisije, da sorazmerno zmanjša podporo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, in izterja vse zneske, porabljene za doseganje ciljev instrumenta, ali zahteva predčasno odplačilo posojila v primeru nepravilnosti, goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih upravičenka ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti, ki izhaja iz takih sporazumov. Komisija pri odločanju o znesku izterjave in zmanjšanja ali znesku, ki ga je treba predčasno odplačati, upošteva načelo sorazmernosti ter resnost nepravilnosti, goljufije, korupcije ali nasprotja interesov, ki škodi finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Upravičenki se omogoči predložitev pripomb, še preden se izvede zmanjšanje ali zahteva predčasno odplačilo.

4.   Osebe in subjekti, ki izvršujejo sredstva v okviru instrumenta, Komisiji in uradu OLAF nemudoma poročajo o vseh domnevnih primerih goljufije, korupcije, nasprotja interesov in nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

1.   Za del financiranja v okviru instrumenta, ki se da na voljo kot finančna pomoč, se Komisija opira na revizijske organe, ustanovljene v vsaki upravičenki za namene nadzora javnih odhodkov. Kadar je to ustrezno, se vključijo službe za usklajevanje boja proti goljufijam vsake upravičenke, ustanovljene v okviru instrumenta za predpristopno pomoč. Komisija se po potrebi opira tudi na nadaljnji demokratični nadzor iz člena 4(8).

V programih reform se v prvih letih izvajanja prednostno obravnavajo reforme, povezane s pogajalskim poglavjem 32, zlasti glede upravljanja in notranjega nadzora javnih financ ter boja proti goljufijam, skupaj s poglavjema 23 in 24, zlasti v zvezi s pravosodjem, korupcijo in organiziranim kriminalom, ter poglavjem 8, zlasti v zvezi z nadzorom državne pomoči.

2.   Upravičenke o vsakršnih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, nemudoma poročajo Komisiji in jo obveščajo o poteku vseh upravnih in pravnih postopkov v zvezi s takimi nepravilnostmi. Takšno poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, in sicer z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.

3.   Subjekti iz odstavka 1 vzdržujejo reden dialog z Računskim sodiščem, uradom OLAF in po potrebi EJT.

4.   Komisija lahko izvede podrobne preglede sistemov izvrševanja proračuna upravičenk na podlagi ocene tveganja in dialoga z revizijskimi organi ter izda priporočila za izboljšave sistemov.

5.   Komisija lahko sprejme priporočila za upravičenko v vseh primerih, v katerih pristojni organi po njenem mnenju niso sprejeli potrebnih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, nasprotij interesov in nepravilnosti, ki so vplivali, ali za katere obstaja resna nevarnost, da bodo vplivali na dobro finančno poslovodenje odhodkov, ki se financirajo v okviru instrumenta, in v vseh primerih ugotovljenih pomanjkljivosti, ki vplivajo na zasnovo in delovanje sistema kontrol, ki so ga vzpostavili organi. Zadevne upravičenke izvedejo taka priporočila ali pa utemeljijo, zakaj tega niso storile.

1.   Komisija spremlja izvajanje instrumenta in ocenjuje doseganje ciljev iz člena 3. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru instrumenta. Pričakuje se, da bodo kazalniki iz člena 13(2) prispevali k spremljanju instrumenta s strani Komisije.

2.   Sporazum o instrumentu iz člena 9 določa pravila in načine poročanja upravičenk Komisiji za namene iz odstavka 1 tega člena.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o napredku pri doseganju ciljev te uredbe. V tem letnem poročilu se obravnavajo tudi sinergije in dopolnjevanja instrumenta z drugimi programi Unije, zlasti podpora, zagotovljena na podlagi Uredbe (EU) 2021/1529, da bi preprečili podvajanje pomoči in dvojno financiranje. Letno poročilo se dopolni s predstavitvami stanja izvajanja instrumenta dvakrat letno.

4.   Komisija letni poročilo iz odstavka 3 tega člena predloži odboru iz člena 31.

1.   Komisija pripravi preglednico kazalnikov instrumenta za Zahodni Balkan (v nadaljnjem besedilu: preglednica kazalnikov), ki prikazuje napredek pri izvajanju programov reform upravičenk.

2.   Na Komisijo se v skladu s členom 30 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo podrobnih elementov preglednice kazalnikov, da se prikaže napredek pri izvajanju instrumenta iz odstavka 1 tega člena.

3.   Preglednica kazalnikov mora biti operativna do 1. januarja 2025, Komisija pa jo posodablja dvakrat na leto. Preglednica kazalnikov mora biti javno dostopna na spletu.

1.   Komisija po 31. decembru 2027, in najpozneje do 31. decembra 2031 izvede neodvisno naknadno oceno uredbe. V tej naknadni oceni se oceni prispevek Unije k doseganju ciljev te uredbe.

2.   Ta naknadna ocena temelji na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njen namen pa je ugotoviti, ali so bili cilji uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

3.   Komisija ugotovitve in zaključke te naknadne ocene, skupaj s pripombami in nadaljnjimi ukrepi, sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali držav članic se lahko o tej naknadni oceni tudi razpravlja. Rezultati prispevajo k pripravi prihodnjih programov in ukrepov ter dodeljevanju sredstev. Ta naknadna ocena in nadaljnji ukrepi se objavijo.

4.   Komisija v proces ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, v ustreznem obsegu vključi vse zadevne deležnike, tudi upravičenke, socialne partnerje, organizacije civilne družbe ter regionalne in lokalne organe, pri čemer si lahko, kadar je to primerno, prizadeva za skupna ocenjevanja z državami članicami in drugimi partnerji, v tesnem sodelovanju z upravičenkami.

1.   Komisija vsaj dvakrat letno organizira dialog s pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, kot je ustrezno. Komisija pred vsakim dialogom Evropskemu parlamentu predloži pisne informacije o:

2.   Dialog iz odstavka 1 lahko sovpada z geopolitičnim dialogom na visoki ravni v zvezi z instrumentom za predpristopno pomoč, da se omogoči ustrezen razmislek o sinergijah in dopolnjevanju.

3.   Komisija upošteva vse elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o instrumentu za reforme in rast za Zahodni Balkan, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, kadar je to ustrezno.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 18 in 26 je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 18 in 26 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 18 in 26 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 18 in 26, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/1529. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Kadar odbor v primeru izvedbenih aktov iz členov 15(1) in 16(2) ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za finančno podporo, predvideno v programih reform, med drugim prek skupnih dejavnosti komuniciranja z upravičenkami. Komisija zagotovi, da se podpora v okviru instrumenta sporoči in potrdi z izjavo o financiranju. Ukrepi, financirani v okviru instrumenta, se izvajajo v skladu z zahtevami glede komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z zunanjimi ukrepi, ki jih financira Unija, ter drugimi ustreznimi smernicami.

2.   Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, aktivno navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija“, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.

3.   Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti se zagotavlja v dostopni obliki.