(a)

ime podatkovnega centra je ime, ki se uporablja za identifikacijo in opis podatkovnega centra, ki poroča;

(b)

lastnik in operater podatkovnega centra, vključno z imenom in kontaktnimi podatki lastnika in operaterja podatkovnega centra, ki poroča;

(c)

lokacija podatkovnega centra je oznaka lokalne upravne enote (oznaka LAU) lokacije podatkovnega centra, ki poroča (stavba ali kraj), izražena v skladu z najnovejšimi preglednicami LAU, ki jih je objavil Eurostat;

(d)

vrsta podatkovnega centra je vrsta podatkovnega centra, ki poroča, ki ustreza glavni dejavnosti podatkovnega centra, ki poroča, v skladu z opredelitvijo podatkovnega centra in opredelitvami posameznih vrst podatkovnih centrov iz te uredbe.

Vrsta podatkovnega centra, ki poroča, ima lahko eno od naslednjih vrednosti: „podjetniški podatkovni center“, „podatkovni center za kolokacijo“ ali „podatkovni center za sogostovanje“ v kombinaciji z eno od vrednosti „struktura“ ali „skupina struktur“.

Če podatkovni center za kolokacijo ponuja tudi storitve sogostovanja ali če podatkovni center za sogostovanje ponuja tudi storitve kolokacije, se to navede;

(e)

leto in mesec začetka delovanja je koledarsko leto in mesec, v katerem je podatkovni center, ki poroča, začel zagotavljati storitve informacijske tehnologije;

(a)

stopnja redundance električne infrastrukture na ravni visoke napetosti/na ravni nizke napetosti (sestav)/na ravni stojala;

(b)

stopnja redundance infrastrukture za hlajenje na ravni sobe/na ravni stojala.

(a)

Potreba nameščene informacijske tehnologije po energiji (PDIT, v kW), kot je opredeljena v členu 2. Če se je potreba nameščene informacijske tehnologije po energiji v poročevalnem obdobju spremenila, se uporabi tehtano povprečje.

Če potrebe nameščene informacijske tehnologije po energiji ni mogoče določiti, se lahko uporabi nazivna potreba informacijske tehnologije po energiji za podatkovni center (v kW), kot je opredeljena v členu 2. Če se je nazivna potreba informacijske tehnologije po energiji za podatkovni center v poročevalnem obdobju spremenila, se uporabi tehtano povprečje.

Podatkovni center, ki poroča, navede, katero metriko uporablja za poročanje.

(b)

Skupna tlorisna površina podatkovnega centra (SDC, v kvadratnih metrih).

Če ima struktura, v kateri je podatkovni center, drugačno glavno funkcijo (na primer poslovna stavba), mora biti vrednost SDC omejena na vsoto tlorisne površine, ki jo zasedajo računalniška soba ali sobe podatkovnega centra, in tlorisne površine, ki jo zaseda oprema, potrebna za pravilno delovanje podatkovnega centra.

Če se ta oprema uporablja tudi za druge funkcije strukture (na primer skupni hladilni sistem za celotno strukturo), se za izračun iz prejšnjega pododstavka uporabi odstotni delež tlorisne površine, ki ga zaseda taka oprema in ki odraža nazivno potrebo računalniške sobe ali sob podatkovnega centra po energiji.

Če podatkovni center zavzema eno strukturo, je vrednost SDC tlorisna površina te strukture.

Če podatkovni center zavzema skupino struktur, je vrednost SDC vsota tlorisnih površin vseh struktur.

(c)

Tlorisna površina računalniške sobe podatkovnega centra (SCR, v kvadratnih metrih).

Če podatkovni center zavzema skupino struktur, je vrednost SCR vsota tlorisnih površin računalniških sob vseh struktur.

(d)

Skupna poraba energije (EDC, v kWh) podatkovnega centra, ki poroča, se meri, kot je določeno v standardu CEN/CENELEC EN 50600-4-2 ali enakovrednem standardu, z uporabo metodologije iz navedenega standarda.

Skupna poraba energije vključuje porabo električne energije, goriv in drugih virov energije, ki se uporabljajo za hlajenje.

Količina EDC, ki izvira iz rezervnih generatorjev (EDC-BG, v kWh), se meri ločeno.

Skupna poraba energije se meri na vhodu v sistem podatkovnega centra pred dovodnim preklopnim stikalom. Merilne točke se določijo na primarnem in sekundarnem dovodu napajanja ter na vsakem dodatnem dovodu, na primer rezervnem generatorju.

V primeru sistema soproizvodnje ali absorpcijskega ohlajevalnika, če je notranji del sistema, je merilna točka na vhodu v sistem soproizvodnje ali absorpcijski ohlajevalnik, na njej pa se meri porabljeno gorivo. Če gre v primeru sistema soproizvodnje za zunanji del, so merilne točke na izhodu za proizvedeno električno energijo in toploto, v primeru absorpcijskega ohlajevalnika pa je merilna točka na izhodu za proizvedeni hladni zrak.

(e)

Skupna poraba energije opreme za informacijske tehnologije (EIT, v kWh) se meri v skladu z metodologijo kategorije 1 za izračun učinkovitosti uporabe električne energije iz standarda CEN/CENELEC EN 50600-4-2 ali enakovrednega standarda. Podatkovni centri merijo skupno letno porabo energije na vsakem sistemu z neprekinjenim napajanjem (UPS), povezanem z opremo podatkovnega centra za informacijsko tehnologijo.

Pri podatkovnih centrih, ki nimajo sistema z neprekinjenim napajanjem, na primer podatkovnih centrih z enosmernim tokom, se lahko EIT meri na razdelilniku napajanja (PDU), povezanem z opremo podatkovnega centra za informacijske tehnologije, ali v skladu z metodologijo kategorije 2 za izračun učinkovitosti uporabe električne energije iz standarda CEN/CENELEC EN 50600-4-2 ali na merilni točki, ki jo navedejo podatkovni centri.

Na sliki 1 je prikazana splošna shema točk za spremljanje in merilnih točk v podatkovnem centru, v kateri so navedene merilne lokacije za skupno porabo energije in skupno porabo opreme za informacijsko tehnologijo.

Slika 1

Merjenje porabe energije

(f)

Funkcije električnega omrežja so informacije o tem, ali podatkovni center zagotavlja katere koli funkcije, ki podpirajo stabilnost, zanesljivost in odpornost električnega omrežja, kot je preusmerjanje koničnega povpraševanja ali stabilni frekvenčni odziv (firm frequency response – FFR).

(g)

Povprečna zmogljivost baterij (CBtG, v kW) je povprečna zmogljivost baterij podatkovnega centra, ki so bile omrežju ponujene prek ustreznega trga ali pogodb za funkcije električnega omrežja.

(h)

Skupna dovedena količina vode (WIN, v kubičnih metrih) se meri, kot je določeno v standardu CEN/CENELEC EN 50600-4-9 za učinkovitost uporabe vode kategorije 2 in z uporabo metodologije iz tega standarda, če to ni mogoče, pa z uporabo metodologije iz kategorije 1 ali v skladu z enakovrednim standardom. Podatkovni centri merijo vse količine vode, ki vstopajo čez meje podatkovnega centra in se uporabljajo v zvezi s funkcijami podatkovnega centra, vključno z okoljsko, energetsko, varnostno in informacijsko tehnologijo.

Podatkovni center, ki poroča, navede, katero kategorijo učinkovitosti uporabe vode uporablja za poročanje.

Slika 2 prikazuje splošno shemo točk za spremljanje in merilnih točk v podatkovnem centru, vključno z merilnimi mesti za ERES-OS, WIN in EREUSE.

Slika 2

Merjenje dovedene količine vode in ponovno uporabljene odpadne toplote

(i)

Skupna dovedena količina pitne vode (WIN-POT, v kubičnih metrih) se meri, kot je določeno v standardu CEN/CENELEC EN 50600-4-9 za učinkovitost uporabe vode kategorije 1 ali enakovrednem standardu, z uporabo metodologije iz navedenega standarda. Podatkovni centri merijo vse vire pitne vode, ki vstopajo čez meje podatkovnega centra in se uporabljajo za funkcije podatkovnih centrov, vključno z okoljsko, energetsko, varnostno in informacijsko tehnologijo.

Če ima struktura, v kateri je podatkovni center, drugačno glavno funkcijo, morata biti vrednosti WIN in WIN-POT omejeni na vodo, ki jo uporabljata (ali za katero je ocenjeno, da jo uporabljata) oprema v računalniški sobi ali sobah podatkovnega centra in oprema, potrebna za delovanje podatkovnega centra.

(j)

Ponovno uporabljena odpadna toplota (EREUSE, v kWh) se meri, kot je določeno v standardu CEN/CENELEC EN 50600-4-6 ali enakovrednem standardu, z uporabo metodologije iz navedenega standarda. Podatkovni centri merijo toploto, ki se uporablja ali ponovno uporabi zunaj meja podatkovnega centra in ki delno ali v celoti nadomešča energijo, potrebno zunaj meja podatkovnega centra.

Opredelitev meja podatkovnega centra je ključni vidik za uspešno merjenje tega kazalnika, saj se upošteva samo energija, ki se ponovno uporabi zunaj meja podatkovnega centra. Slika 2 prikazuje shemo za določitev meja podatkovnega centra, ki so določene z obsegom, prostori in opremo v njih.

Ponovno uporabljena energija se meri na meji podatkovnega centra na točki, kjer se zagotovljena energija preda v uporabo drugi stranki.

Če se del odpadne toplote ponovno uporabi za hlajenje podatkovnega centra, je treba ta del odšteti od ponovno uporabljene odpadne toplote, tj. odšteti je treba delež pretoka hladilne tekočine, uporabljene v podatkovnem centru;

(k)

povprečna temperatura odpadne toplote (TWH, v stopinjah Celzija) se meri kot temperatura tekočine, ki se uporablja za hlajenje opreme za informacijske in komunikacijske tehnologije v računalniški sobi podatkovnega centra, pri čemer se izrazi kot letno povprečje, in sicer za vsako merilno točko.

Temperatura odpadne toplote se meri na točki, kjer segreta tekočina vstopi v toplotne izmenjevalnike na meji računalniške sobe podatkovnega centra (slika 3). Pri podatkovnih centrih z rekuperacijo toplote je to na rekuperatorju. Če ni rekuperacije toplote, se meritev opravi na vsakem toplotnem izmenjevalniku na meji računalniške sobe podatkovnega centra, ki prenaša toploto iz opreme za informacijske tehnologije.

Slika 3

Merjenje temperature odpadne toplote

(l)

Povprečna nastavljena vrednost temperature vsesanega zraka na opremi za informacijske tehnologije (TIN, v stopinjah Celzija) se meri kot povprečna nastavljena vrednost temperature v vseh računalniških sobah podatkovnega centra, nastavljena kot ukaz za nastavljeno vrednost za hladilni sistem, ki se uporablja za opremo za informacijske in komunikacijske tehnologije v računalniških sobah podatkovnega centra, izražena kot letno povprečje.

(m)

Vrste hladiv, ki se uporabljajo v opremi za hlajenje in klimatizacijo na tlorisni površini računalniške sobe podatkovnega centra, pri čemer je vsaka vrsta hladiva splošno ime ali industrijsko poimenovanje hladiva v skladu s prilogami k Uredbi (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(n)

Dnevi z doseženo stopinjo hlajenja (CDD, v stopinjskih dneh) se določijo kot število dni z doseženo stopinjo hlajenja za lokacijo podatkovnega centra, ki poroča, v zadnjem koledarskem letu, pri čemer se uporabijo metodologija, ki jo uporabljata Eurostat in Skupno raziskovalno središče (2), ali enakovredna metodologija (3) in osnovna temperatura 21 stopinj Celzija. Za določitev dni z doseženo stopinjo hlajenja se uporabijo prosto dostopni viri.

(o)

Skupna poraba energije iz obnovljivih virov (ERES-TOT, v kWh) se določi, kot je določeno v standardu CEN/CENELEC EN 50600-4-3 ali enakovrednem standardu, z uporabo metodologije iz navedenega standarda. ERES-TOT je vsota vrednosti ERES-GOO, ERES-PPA in ERES-OS, kot so opredeljene spodaj.

(p)

Skupna poraba energije iz obnovljivih virov na podlagi potrdil o izvoru (ERES-GOO, v kWh) se določi kot vsota količin s potrdil o izvoru, ki jih je kupil in unovčil podatkovni center, ki poroča. Podatkovni center meri porabo energije ERES-PPA, ki vstopa čez meje podatkovnega centra in je ni mogoče upoštevati pri več kot enem podatkovnem centru ali proizvesti na podlagi pogodb o nakupu električne energije ali iz obnovljivih virov energije na kraju samem.

(q)

Skupna poraba energije iz obnovljivih virov na podlagi pogodb o nakupu električne energije (ERES-PPA, v kWh) se določi kot količina energije iz pogodb o nakupu električne energije, ki jih sklene podatkovni center, ki poroča. Podatkovni center meri porabo energije ERES-PPA, ki vstopa čez meje podatkovnega centra in je ni mogoče upoštevati pri več kot enem podatkovnem centru.

Morebitna potrdila o izvoru, ustvarjena na podlagi takih pogodb o nakupu električne energije, morajo biti v lasti podatkovnega centra, ki poroča, in jih mora ta unovčiti, tako da so vključena v ERES-PPA. V nasprotnem primeru se zadevna količina energije odšteje od izmerjene vrednosti ERES-PPA.

(r)

Skupna poraba energije iz obnovljivih virov na kraju samem (ERES-OS, v kWh) se meri kot energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije na kraju samem znotraj meja podatkovnega centra. Glej sliko 2.

Morebitna potrdila o izvoru, ustvarjena v zvezi s temi obnovljivimi viri energije na kraju samem, morajo biti v lasti podatkovnega centra, ki poroča, in jih mora ta unovčiti, tako da so vključena v ERES-OS. V nasprotnem primeru se zadevna količina energije odšteje od izmerjene vrednosti ERES-OS.

(a)

zmogljivost IKT za strežnike (CSERV) je vsota zmogljivosti v aktivnem stanju, izmerjenih z orodjem SERT, ali enakovrednih zmogljivosti za vse strežnike. Zmogljivost strežnika IKT je ocena zmogljivosti v aktivnem stanju, kot je deklarirana v informacijah proizvajalca v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2019/424. Vrednost zmogljivosti v aktivnem stanju za konfigurirani strežnik ali skupino strežnikov v računalniški sobi podatkovnega centra se bodisi interpolira iz deklarirane vrednosti zmogljivosti v aktivnem stanju za konfiguracijo, deklarirano v skladu z Uredbo (EU) 2019/424, bodisi jo zagotovi proizvajalec strežnika ali se zagotovi s preglednico vrednosti za številke delov centralne procesne enote, pripravljeno na podlagi velikega nabora podatkov SERT, ali pa se oceni na podlagi velikega nabora podatkov o izmerjenih vrednostih, če obstaja priznana metoda izračuna. . Če ni priznane metodologije izračuna, se uporabi zmogljivost deklarirane konfiguracije, ki se najbolj ujema s konfiguriranim strežnikom. Ko se strežnik nadgradi, se njegova nova zmogljivost znova izračuna, če obstaja priznana metodologija za ocenjevanje zmogljivosti v aktivnem stanju z orodjem SERT.

Zmogljivost IKT za strežnike se sporoči vsaj za vse nove strežnike, ki se v podatkovnem centru, ki poroča, namestijo po datumu začetka veljavnosti te delegirane uredbe. Operaterji podatkovnih centrov ocenijo in navedejo odstotni delež tlorisne površine računalniške sobe podatkovnega centra, na katerega se nanaša sporočeni kazalnik.

Operaterji podatkovnih centrov za kolokacijo lahko izračunajo CSERV z ekstrapolacijo vrednosti, ki ustreza vsaj 90 % potrebe vgrajene informacijske tehnologije po energiji vseh novih strežnikov, nameščenih v podatkovnem centru, ki poroča, kot je navedeno v prejšnjem pododstavku;

(b)

Zmogljivost IKT za opremo za shranjevanje (CSTOR, v petabajtih) je zmogljivost pomnilnika, tj. vsota izvornih (naslovljivih) zmogljivosti vseh polprevodniških diskov in trdih diskov, nameščenih v vso opremo za shranjevanje, kot jih je deklariral proizvajalec naprav za shranjevanje.

Zmogljivost IKT za opremo za shranjevanje se sporoči vsaj za vse nove naprave, ki se v podatkovnem centru, ki poroča, namestijo po datumu začetka veljavnosti te delegirane uredbe. Operaterji podatkovnih centrov ocenijo in navedejo odstotni delež tlorisne površine računalniške sobe podatkovnega centra, na katerega se nanaša sporočeni kazalnik.

Operaterji podatkovnih centrov za kolokacijo lahko izračunajo CSTOR z ekstrapolacijo vrednosti, ki ustreza vsaj 90 % potrebe nameščene informacijske tehnologije po energiji vse nove opreme za shranjevanje, nameščene v podatkovnem centru, ki poroča, kot je navedeno v prejšnjem pododstavku.

(a)

Pasovna širina vhodnega toka informacij (BIN, v gigabajtih na sekundo) se meri kot skupna zagotovljena pasovna širina za vhodni tok informacij v računalniško sobo podatkovnega centra, združena za vse zmogljivosti za povezljivost in izražena kot letno povprečje.

(b)

Pasovna širina izhodnega toka informacij (BOUT, v gigabajtih na sekundo) se meri kot skupna zagotovljena pasovna širina za izhodni tok informacij iz računalniške sobe podatkovnega centra, združena za vse zmogljivosti za povezljivost in izražena kot letno povprečje.

(c)

Vhodni podatkovni promet (TIN, v eksabajtih) se meri kot skupna vhodna količina podatkov, ki pridejo v računalniško sobo podatkovnega centra, združena za celotno leto poročanja, ne glede na število povezav podatkovnega centra.

(d)

Izhodni podatkovni promet (TOUT, v eksabajtih) se meri kot skupna količina izhodnih podatkov iz računalniške sobe podatkovnega centra, združena za celotno leto poročanja, ne glede na število povezav podatkovnega centra.

(a)

učinkovitost uporabe električne energije (PUE):

za izračun PUE podatkovnega centra se uporabita EDC in EIT, kakor sta opredeljeni v Prilogi II:

PUE = EDC/EIT;

(b)

učinkovitost uporabe vode (WUE):

za izračun WUE podatkovnega centra se uporabita WIN, kot je opredeljena v Prilogi III, in EIT, kot je opredeljena v Prilogi II, vendar izražena v MWh:

WUE = WIN/EIT;

(c)

faktor ponovne uporabe energije (ERF):

za izračun ERF podatkovnega centra se uporabita EREUSE in EDC, kakor sta opredeljeni v Prilogi II:

ERF = EREUSE/EDC;

(d)

faktor energije iz obnovljivih virov (REF):

za izračun REF podatkovnega centra se uporabita ERES-TOT in EDC, kakor sta opredeljeni v Prilogi II:

REF = ERES-TOT/EDC.

(a)

zelo majhen podatkovni center: 100–500 kW;

(b)

majhen podatkovni center: 500–1 000 kW;

(c)

srednje velik podatkovni center: 1–2 MW;

(d)

velik podatkovni center: 2–10 MW;

(e)

zelo velik podatkovni center: > 10 MW.

(a)

na ravni držav članic:

Za točke (vi) do (ix) se združevanje kazalnikov trajnostnosti izvede s ponderiranim metričnim združevanjem, pri čemer se kot utežni faktor uporabi skupna poraba energije.

Za točke (vi) do (ix) bo predstavitev zbirnih podatkov glede na vrsto podatkovnega centra in kategorijo velikosti mogoča le, če zadevna kategorija vsebuje podatke iz vsaj treh podatkovnih centrov;

(b)

na ravni Unije:

Za točke (vi) do (ix) se združevanje kazalnikov trajnostnosti izvede s ponderiranim metričnim združevanjem, pri čemer se kot utežni faktor uporabi skupna poraba energije.