1.   Preveritelj v skladu z zahtevami glede pogojenosti iz člena 22a Delegirane uredbe (EU) 2019/331 preveri izvajanje priporočil iz energetskih pregledov ali potrjenih sistemov upravljanja z energijo iz člena 22a(3) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 in potrdi, da je izvajanje navedenih priporočil dokončano.

2.   Za potrditev dokončanja izvajanja priporočil iz odstavka 1 preveritelj preveri, ali:

(a)	je bil postopek za izvajanje priporočil iz člena 22a(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 upoštevan, zadostno dokumentiran in ustrezno vzdrževan;

(b)	je upravljavec sprejel konkretne ukrepe za izvajanje priporočil;

(c)	obstajajo dokazi o dokončanju izvajanja, vključno s tem, ali so bila navedena priporočila označena kot dokončana v postopku iz točke (a) tega odstavka.

1.   Če izvajanje priporočil iz člena 17a te uredbe ni dokončano, preveritelj oceni dokaze upravljavca in preveri, ali:

(a)	priporočila za energijsko učinkovitost iz člena 22a(1), drugi pododstavek, točka (f), Delegirane uredbe (EU) 2019/331 niso bila izdana v prvih štirih letih izhodiščnega obdobja;

(b)	priporočila ne bi privedla do prihrankov energije znotraj meja sistema industrijskega procesa, ki se izvaja v napravi;

(c)	čas vračanja iz člena 22a(1), drugi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2019/331 presega tri leta;

(d)	pogoji dejavnosti, značilni za napravo, vključno z načrtovanimi ali nenačrtovanimi obdobji vzdrževanja, na podlagi katerih je bilo določeno obdobje vračanja, še niso vzpostavljeni;

(e)	naložbeni stroški priporočil presegajo pragove iz člena 22a(1), drugi pododstavek, točka (b), Delegirane uredbe (EU) 2019/331;

(f)	so bili v ustreznem izhodiščnem obdobju ali po njem izvedeni drugi ukrepi, ki so vodili do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, ki so enakovredna zmanjšanjem, priporočenim v poročilu o energetskem pregledu ali potrjenem sistemu upravljanja z energijo za napravo.

2.   Kadar čas vračanja iz člena 22a(1), drugi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2019/331 ni določen v poročilu o energetskem pregledu, potrjenem sistemu upravljanja z energijo ali zapriseženi izjavi izvajalca energetskega pregleda, preveritelj preveri:

(a)	veljavnost informacij, uporabljenih za določitev časa vračanja;

(b)	pravilno uporabo metode, uporabljene za določitev časa vračanja.

3.   Preveritelj za namene ocene izvajanja ukrepov iz odstavka 1, točka (f), preveri in potrdi, ali:

(a)	je upravljavec izvedel alternativne ukrepe in ali je bilo izvajanje teh ukrepov dokončano;

(b)	ali je bilo doseženo enakovredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz odstavka 1, točka (f).“

1.   Z odstopanjem od člena 21(1) se lahko preveritelj odloči za virtualni obisk na lokaciji zaradi preverjanja poročila operaterja zrakoplova v primerih, ki niso zajeti v členu 34a. Odločitev preveritelja o izvedbi virtualnega obiska na lokaciji temelji na rezultatih analize tveganja in potem, ko se ugotovi, da lahko preveritelj do vseh zadevnih podatkov dostopa na daljavo. Preveritelj brez nepotrebnega odlašanja obvesti operaterja zrakoplova o svoji odločitvi o virtualnem obisku na lokaciji.

2.   Preveritelj sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja pri preverjanju na sprejemljivo raven ter tako zagotovi zadostno zanesljivost, da poročilo operaterja zrakoplova ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

3.   V primerih, ki niso zajeti v členu 34a, preveritelj vedno opravi fizični obisk na lokaciji v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če preveritelj prvič preverja poročilo operaterja zrakoplova o emisijah;

(b)	če preveritelj ni opravil fizičnega obiska na lokaciji v dveh poročevalnih obdobjih neposredno pred tekočim poročevalnim obdobjem;

(c)	če se je v poročevalnem obdobju bistveno spremenil načrt spremljanja, vključno s spremembami iz člena 15(4) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(d)	če je za prejšnje poročevalno obdobje stopnja usklajenosti v registru Unije iz preglednice XIV-I Priloge XIII k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1122 (*2) drugačna od simbola A.

4.   Odstavek 3, točka (d), se ne uporablja, kadar je operater zrakoplova upravičen do poenostavljenega preverjanja v skladu s členom 33(2).

1.   Preverjeno poročilo reguliranega subjekta je za uporabnike zanesljivo. Poročilo zanesljivo predstavlja tisto, kar naj bi predstavljalo ali je mogoče razumno pričakovati, da predstavlja.

2.   Postopek preverjanja poročila reguliranega subjekta je učinkovito in zanesljivo orodje za podporo postopkom za zagotavljanje in nadzor kakovosti, pri čemer zagotavlja informacije, na podlagi katerih lahko regulirani subjekt izboljša učinkovitost spremljanja emisij in poročanja o njih.

1.   Preveritelj opravlja preverjanje in dejavnosti, določene v tem poglavju, da lahko predloži poročilo o preverjanju, v katerem z zadostno zanesljivostjo potrdi, da poročilo reguliranega subjekta ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

2.   Preveritelj načrtuje in opravlja preverjanje s strokovnim dvomom, pri čemer se zaveda, da lahko pride do okoliščin, ki lahko povzročijo, da informacije v poročilu reguliranega subjekta vsebujejo bistveno napačne navedbe.

3.   Preveritelj mora preverjanje opraviti v javnem interesu in biti neodvisen od reguliranega subjekta in pristojnih organov, odgovornih za Direktivo 2003/87/ES.

4.   Preveritelj med preverjanjem oceni, ali:

(a)	je poročilo reguliranega subjekta popolno in izpolnjuje zahteve iz prilog X in Xb k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066;

(b)	je regulirani subjekt ravnal v skladu z zahtevami dovoljenja za emisije toplogrednih plinov in načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ;

(c)	podatki v poročilu reguliranega subjekta ne vsebujejo bistveno napačnih navedb;

(d)	se lahko predložijo informacije, iz katerih so razvidne dejavnosti pretoka podatkov, nadzorni sistem in s tem povezani postopki reguliranega subjekta, da se poveča uspešnost spremljanja in poročanja reguliranega subjekta.

Za namen točke (c) prvega pododstavka preveritelj od reguliranega subjekta pridobi jasne in objektivne dokaze za sporočene skupne emisije, pri čemer upošteva tudi vse druge informacije iz poročila reguliranega subjekta.

5.   Preveritelj reguliranemu subjektu svetuje, naj pridobi potrebno odobritev pristojnega organa, kadar:

(a)	pristojni organ ni potrdil načrta spremljanja v skladu s členom 75b(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(b)	je načrt spremljanja nepopoln;

(c)	so bile med poročevalnim obdobjem izvedene bistvene spremembe v skladu s členom 75b(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, ki jih pristojni organ ni ustrezno odobril.

Po odobritvi pristojnega organa preveritelj nadaljuje z dejavnostmi preverjanja, jih ponovi ali ustrezno prilagodi. Če odobritev ni bila pridobljena pred izdajo poročila o preverjanju, preveritelj o tem poroča v poročilu o preverjanju.

6.   Če preveritelj ugotovi, da regulirani subjekt ne izpolnjuje zahtev iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, to nepravilnost vključi v poročilo o preverjanju, tudi če je zadevni načrt spremljanja odobril pristojni organ.

1.   Preden se preveritelj zaveže k preverjanju, se ustrezno seznani z reguliranim subjektom in oceni, ali preverjanje lahko opravi. V ta namen preveritelj vsaj:

(a)	oceni tveganja pri opravljanju preverjanja poročila reguliranega subjekta v skladu s to uredbo;

(b)	pregleda informacije, ki jih je predložil regulirani subjekt, da določi obseg preverjanja;

(c)	oceni, ali preverjanje spada v obseg njegove akreditacije;

(d)	oceni, ali je usposobljen ter ali ima osebje in vire, potrebne za izbor skupine za preverjanje, ki je usposobljena za obravnavanje kompleksnosti dejavnosti in flote reguliranega subjekta, ter ali lahko uspešno opravi dejavnosti preverjanja v zahtevanem roku;

(e)	oceni, ali lahko zagotovi, da je morebitna skupina za preverjanje, ki jo ima na voljo, ustrezno usposobljena in ima osebe za opravljanje dejavnosti preverjanja pri zadevnem reguliranem subjektu;

(f)	za vsako zahtevano preverjanje določi, koliko časa potrebuje, da bo lahko preverjanje ustrezno opravil.

2.   Regulirani subjekt preveritelju zagotovi vse ustrezne informacije, ki mu omogočijo opravljanje dejavnosti iz odstavka 1.

1.   Pri določanju razporeditve časa za preverjanje iz člena 43c(1), točka (f), preveritelj upošteva vsaj:

(a)	kompleksnost reguliranega subjekta;

(b)	obseg informacij in kompleksnost načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ;

(c)	zahtevano raven pomembnosti;

(d)	kompleksnost in popolnost dejavnosti pretoka podatkov ter nadzornega sistema reguliranega subjekta;

(e)	lokacijo informacij in podatkov o emisijah toplogrednih plinov.

2.   Preveritelj v pogodbi o preverjanju zagotovi možnost, da se poleg časa iz pogodbe zaračuna dodaten čas, če se na podlagi strateške analize, analize tveganja ali drugih dejavnosti preverjanja ugotovi, da je potreben. Dodaten čas je lahko potreben vsaj v naslednjih primerih:

(a)	če se med preverjanjem izkaže, da so dejavnosti pretoka podatkov, nadzorne dejavnosti ali logistika reguliranega subjekta bolj kompleksne, kot se je prvotno predvidevalo;

(b)	če preveritelj med preverjanjem ugotovi, da sklopi podatkov vsebujejo napačne navedbe, neskladnosti, pomanjkljive podatke ali napake.

3.   Preveritelj zabeleži razporeditev časa v notranji dokumentaciji o preverjanju.

1.   Pred strateško analizo in ob drugih priložnostih regulirani subjekt preveritelju med preverjanjem predloži vse naslednje informacije:

(a)	dovoljenje reguliranega subjekta za emisije toplogrednih plinov;

(b)	najnovejšo različico načrta spremljanja reguliranega subjekta in vse druge pomembne različice načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, vključno z dokazili o navedeni odobritvi;

(c)	opis dejavnosti pretoka podatkov reguliranega subjekta;

(d)	oceno tveganja reguliranega subjekta v skladu s členom 59(2), točka (a), in členom 75o Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ter opis splošnega nadzornega sistema;

(e)	postopke iz načrta spremljanja, kot ga je odobril pristojni organ, vključno s postopki za dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti;

(f)	poročilo reguliranega subjekta, vključno s sporočenimi informacijami iz Priloge Xb k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066;

(g)	informacije iz Priloge Xa k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066, kadar regulirani subjekt prejme informacije iz poročila upravljavca, operaterja zrakoplova ali ladjarske družbe v skladu s členom 75v(2) navedene izvedbene uredbe;

(h)

kadar regulirani subjekt prejme informacije iz poročila upravljavca, operaterja zrakoplova ali ladjarske družbe v skladu s Prilogo Xa k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066, vsa opažanja ali ugotovitve v zvezi s tem reguliranim subjektom, ki jih je preveritelj, ki preverja poročilo upravljavca, operaterja zrakoplova ali ladjarske družbe v skladu s členom 27(3), točke (l), (o), (re) in (s), te uredbe, navedel v poročilu o preverjanju;

(i)	po potrebi načrt reguliranega subjekta za vzorčenje iz člena 33 in člena 75k(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, kot ga je odobril pristojni organ;

(j)	če je bil v poročevalnem obdobju načrt spremljanja spremenjen, evidenco vseh navedenih sprememb v skladu s členom 16(3) in členom 75b(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(k)	po potrebi poročila iz člena 75q Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(l)	če preveritelj ni izvedel preverjanja za regulirani subjekt v preteklem letu, poročilo o preverjanju iz navedenega preteklega leta;

(m)	vso ustrezno korespondenco s pristojnim organom, zlasti informacije v zvezi z obveščanjem o spremembah načrta spremljanja in popravke sporočenih podatkov;

(n)	po potrebi odobritev pristojnega organa za neopravljanje obiskov na lokaciji v skladu s členoma 43v in 43w te uredbe;

(o)	dokaze reguliranega subjekta o upoštevanju pragov negotovosti za stopnje, določene v načrtu spremljanja;

(p)	vse druge pomembne informacije, potrebne za načrtovanje in opravljanje preverjanja.

2.   Preden preveritelj izda poročilo o preverjanju, mu regulirani subjekt predloži končno odobreno in notranje potrjeno poročilo reguliranega subjekta.

1.   Na začetku preverjanja preveritelj oceni verjetno vrsto, obseg in kompleksnost nalog preverjanja tako, da izvede strateško analizo vseh dejavnosti, ki so pomembne za regulirani subjekt.

2.   Zaradi razumevanja dejavnosti, ki jih opravlja regulirani subjekt, preveritelj zbere in pregleda informacije, ki jih potrebuje, da oceni, ali je skupina za preverjanje ustrezno usposobljena, da opravi preverjanje, ugotovi, ali je razporeditev časa iz pogodbe pravilna, in zagotovi, da preveritelj lahko opravi potrebno analizo tveganja. Te informacije vsebujejo vsaj:

(a)	informacije iz člena 43e(1);

(b)	zahtevano raven pomembnosti;

(c)	informacije, pridobljene pri preverjanju iz prejšnjih let, če preveritelj preverjanje opravlja za isti regulirani subjekt.

3.   Pri pregledu informacij iz odstavka 1 preveritelj oceni vsaj:

(a)	kategorijo reguliranega subjekta in sektorske dejavnosti, za katere regulirani subjekt sprosti goriva v porabo;

(b)	kompleksnost oskrbovalne verige z gorivom ter število in vrsto porabnikov goriva;

(c)	načrt spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, ter posebnosti metodologije spremljanja in faktorja obsega iz navedenega načrta spremljanja v skladu s poglavjem VIIa Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(d)	naravo, obseg in kompleksnost tokov goriva ter opremo, vire podatkov in postopke, ki se uporabljajo za določanje količin sproščenega goriva, izvor in uporabo faktorjev za izračun ter drugih primarnih virov podatkov;

(e)	dejavnosti pretoka podatkov, nadzorni sistem in okolje nadzora.

4.   Med strateško analizo preveritelj preveri:

(a)	ali je predloženi načrt spremljanja najnovejša različica, in kjer je potrebno, ali ga je odobril pristojni organ;

(b)	ali je bil načrt spremljanja v poročevalnem obdobju kakor koli spremenjen;

(c)	kjer je to ustrezno, ali je bil pristojni organ o spremembah iz točke (b) tega odstavka obveščen v skladu s členoma 15(1) in 75b(1) ali členom 75g Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 oziroma jih je odobril v skladu s členoma 15(2) in 75b(1) navedene izvedbene uredbe.

1.   Za oblikovanje, načrtovanje in opravljanje uspešnega preverjanja preveritelj opredeli in analizira naslednje elemente:

(a)	tveganja pri delovanju;

(b)	nadzorne dejavnosti;

(c)	tveganja pri nadzoru v zvezi z učinkovitostjo navedenih nadzornih dejavnosti, če so bile opravljene nadzorne dejavnosti iz točke (b).

2.   Pri opredelitvi in analizi elementov iz odstavka 1 tega člena preveritelj upošteva vsaj:

(a)	ugotovitve strateške analize iz člena 43f(1);

(b)	informacije iz člena 43e in člena 43f(2), točka (c);

(c)	raven pomembnosti iz člena 43f(2), točka (b).

3.   Če preveritelj ugotovi, da regulirani subjekt v oceni tveganja ni opredelil zadevnih tveganj pri delovanju in tveganj pri nadzoru, to sporoči reguliranemu organu.

4.   Na podlagi informacij, pridobljenih med preverjanjem, preveritelj po potrebi revidira analizo tveganja in spremeni ali ponovi dejavnosti preverjanja, ki jih mora opraviti.

1.   Preveritelj pripravi osnutek načrta preverjanja, ki je v skladu s pridobljenimi informacijami in opredeljenimi tveganji iz strateške analize in analize tveganja ter obsega vsaj:

(a)	program preverjanja, v katerem sta opredeljena vrsta in obseg dejavnosti preverjanja ter čas in način opravljanja teh dejavnosti;

(b)	program preskušanja, ki določa obseg in metode preskušanja nadzornih dejavnosti ter njihovih postopkov;

(c)	načrt za vzorčenje podatkov, ki določa obseg in metode vzorčenja podatkov v zvezi s podatkovnimi točkami, na katerih temeljijo skupne emisije v poročilu reguliranega subjekta.

2.   Preveritelj določi program preskušanja iz odstavka 1, točka (b), tega člena tako, da lahko opredeli, v kolikšnem obsegu so zadevne nadzorne dejavnosti zanesljive za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev iz člena 43b(4), točki (b) in (c).

Pri določanju velikosti vzorca in dejavnosti vzorčenja za preskušanje nadzornih dejavnosti preveritelj upošteva naslednje elemente:

(a)	tveganja pri delovanju;

(b)	okolje nadzora;

(c)	zadevne nadzorne dejavnosti;

(d)	zahtevo za predložitev mnenja pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo.

3.   Pri določanju velikosti vzorca in dejavnosti vzorčenja za vzorčenje podatkov iz odstavka 1, točka (c), preveritelj upošteva naslednje elemente:

(a)	tveganja pri delovanju in tveganja pri nadzoru;

(b)	rezultate analitskih postopkov;

(c)	zahtevo za predložitev mnenja pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo;

(d)	raven pomembnosti;

(e)	pomembnost prispevka posameznega podatkovnega elementa za celotni sklop podatkov.

4.   Preveritelj pripravi in izvaja načrt preverjanja tako, da tveganje pri preverjanju zmanjša na sprejemljivo raven ter tako zagotovi zadostno zanesljivost, da poročilo reguliranega subjekta ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

5.   Preveritelj posodobi analizo tveganja in načrt preverjanja ter prilagodi dejavnosti preverjanja, če med preverjanjem odkrije dodatna tveganja, ki jih je treba zmanjšati, ali če je dejansko tveganje manjše od prvotno pričakovanega.

1.   Preveritelj z analitskimi postopki oceni verodostojnost in popolnost podatkov, če je to potrebno zaradi tveganja pri delovanju, tveganja pri nadzoru in primernosti nadzornih dejavnosti reguliranega subjekta.

2.   Pri analitskih postopkih iz odstavka 1 preveritelj oceni sporočene podatke, da opredeli morebitna področja tveganja ter nato potrdi in prilagodi načrtovane dejavnosti preverjanja. Preveritelj vsaj:

(a)	oceni verodostojnost nihanj in trendov v zadevnem času ali med primerljivimi enotami;

(b)	opredeli neposredna odstopanja, nepričakovane podatke in podatkovne vrzeli.

3.   Pri analitskih postopkih iz odstavka 1 preveritelj opravi naslednje postopke:

(a)	predhodne analitske postopke za zbirne podatke, preden opravi dejavnosti iz člena 43i, da bi razumel vrsto, kompleksnost in pomembnost sporočenih podatkov;

(b)	vsebinske analitske postopke za zbirne podatke in podatkovne točke, na katerih temeljijo ti podatki, da bi opredelil morebitne strukturne napake in neposredna odstopanja;

(c)	končne analitske postopke za zbirne podatke, da bi zagotovil, da so bile vse napake, ugotovljene med postopkom preverjanja, ustrezno odpravljene.

4.   Če preveritelj ugotovi, da so prisotni odstopanja, nihanja, trendi, podatkovne vrzeli ali podatki, ki niso v skladu z drugimi zadevnimi informacijami ali se bistveno razlikujejo od pričakovanih zneskov ali razmerij, mu regulirani subjekt predloži pojasnila, ki jih podpre z dodatnimi dokazi.

Na podlagi predloženih pojasnil in dodatnih dokazov preveritelj oceni učinek na načrt preverjanja in dejavnosti preverjanja, ki jih bo opravil.

1.   Preveritelj preveri podatke v poročilu reguliranega subjekta s podrobnim preskušanjem podatkov, vključno s sledenjem podatkov do primarnega podatkovnega vira, navzkrižnim preverjanjem podatkov z zunanjimi podatkovnimi viri, usklajevanjem, preverjanjem pragov v zvezi z ustreznimi podatki in opravljanjem ponovnih izračunov.

2.   Ob preverjanju podatkov iz odstavka 1 in ob upoštevanju odobrenega načrta spremljanja, vključno s postopki iz navedenega načrta, preveritelj preveri:

(a)	meje spremljanja reguliranega subjekta, vključno z lokacijami, s katerih se gorivo sprosti potrošniku;

(b)	popolnost tokov sproščenega goriva, kot je opisano v načrtu spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, ter s tem povezane količine goriva in podatke o emisijah;

(c)	skladnost med skupnimi količinami sproščenega goriva in podatki o kupljenem gorivu ali gorivu, ki je drugače dobavljeno reguliranemu subjektu;

(d)	skladnost med sporočenimi zbirnimi podatki v poročilu reguliranega subjekta in primarnim podatkovnim virom;

(e)	zanesljivost in točnost podatkov.

1.   Preveritelj preveri pravilno uporabo in izvajanje metodologije spremljanja, kot jo je v načrtu spremljanja odobril pristojni organ, vključno z njenimi podrobnimi podatki.

2.   Za namene preverjanja poročila reguliranega subjekta o emisijah preveritelj preveri pravilno uporabo in izvajanje načrta za vzorčenje iz členov 33 in 75k Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, kot ga je odobril pristojni organ.

3.   Če mora regulirani subjekt v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066 za podatke o dejavnosti in faktorje za izračun dokazati upoštevanje pragov negotovosti, preveritelj potrdi veljavnost informacij, uporabljenih za izračun ravni negotovosti iz odobrenega načrta spremljanja.

4.   Preveritelj pri preverjanju metodologije spremljanja iz odstavka 1 tega člena preveri pravilno uporabo in izvajanje metode za določitev faktorja obsega, kot je določeno v načrtu spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, v skladu s poglavjem VIIa Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

5.   Preveritelj preveri dokaze reguliranega subjekta, ki kažejo, ali je bilo gorivo sproščeno v porabo v sektorjih iz poglavja III Direktive 2003/87/ES.

6.   Za namene ocene, ali se goriva, sproščena v porabo v sektorjih iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, uporabljajo v istem letu poročanja in se lahko odštejejo v skladu s členom 75v(4) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, preveritelj preveri usklajenost informacij iz člena 43e(1), točka (g), te uredbe z informacijami iz poročila reguliranega subjekta iz Priloge Xb k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066.

1.   Če se v skladu s členoma 66 in 75o Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 za dopolnitev manjkajočih podatkov uporabijo metode iz načrta spremljanja, kot ga je odobril pristojni organ, preveritelj preveri, ali so bile uporabljene metode ustrezne za zadevni primer in ali so bile pravilno uporabljene.

Če pristojni organ reguliranemu subjektu poleg metod iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členoma 66 in 75o Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 odobri uporabo drugih metod, preveritelj preveri, ali je bil odobreni pristop pravilno uporabljen in ustrezno dokumentiran.

Če regulirani subjekt odobritve pristopa ne more pridobiti pravočasno, preveritelj preveri, ali s pristopom, ki ga regulirani subjekt uporablja za dopolnitev manjkajočih podatkov, zagotavlja, da emisije niso ocenjene prenizko, in ali zaradi tega pristopa ne prihaja do bistveno napačnih navedb.

2.   Preveritelj preveri učinkovitost nadzornih dejavnosti, s katerimi regulirani subjekt preprečuje, da bi prišlo do manjkajočih podatkov iz členov 66 in 75o Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

1.   Preveritelj lahko pri preverjanju skladnosti nadzornih dejavnosti in postopkov iz člena 43i, točki (b) in (c), ali pri izvajanju pregledov iz členov 43j in 43k uporabi metode vzorčenja, ki so specifične za regulirani subjekt, če je vzorčenje utemeljeno na podlagi analize tveganja.

2.   Če preveritelj med vzorčenjem odkrije neskladnost ali napačno navedbo, od reguliranega subjekta zahteva, da pojasni glavne vzroke za neskladnost ali napačno navedbo, da lahko oceni vpliv neskladnosti ali napačne navedbe na sporočene podatke. Preveritelj na podlagi rezultata navedene ocene odloči, ali so potrebne dodatne nadzorne dejavnosti, ali je treba povečati vzorec in kateri del populacije podatkov, iz katere so bili pridobljeni podatki, mora regulirani subjekt popraviti.

3.   Preveritelj dokumentira rezultat pregledov iz členov 43i do 43l v notranji dokumentaciji o preverjanju, pri čemer vanjo vključi vse podatke o dodatnih vzorcih.

1.   Če preveritelj med preverjanjem ugotovi napačne navedbe, neskladnosti ali neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, o tem pravočasno obvesti regulirani subjekt in zahteva ustrezne popravke. Regulirani subjekt odpravi vse sporočene napačne navedbe ali neskladnosti.

Če je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, regulirani subjekt o tem obvesti pristojni organ ter ustrezno in nemudoma odpravi neizpolnjevanje.

2.   Preveritelj dokumentira in v notranji dokumentaciji o preverjanju kot odpravljene označi vse napačne navedbe, neskladnosti ali neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, ki jih je regulirani subjekt odpravil med preverjanjem.

3.   Če regulirani subjekt napačnih navedb ali neskladnosti, ki mu jih preveritelj sporoči v skladu z odstavkom 1, ne odpravi, preden preveritelj izda poročilo o preverjanju, preveritelj od reguliranega subjekta zahteva, da pojasni glavne vzroke za neskladnost ali napačno navedbo, da lahko oceni njun vpliv na sporočene podatke.

Preveritelj določi, ali neodpravljene napačne navedbe same po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami bistveno vplivajo na skupne sporočene podatke o emisijah. Pri ocenjevanju pomembnosti napačnih navedb preveritelj upošteva resnost in vrsto napačne navedbe ter okoliščine, v katerih so te nastale.

Preveritelj oceni, ali neodpravljena neskladnost sama po sebi ali skupaj z drugimi neskladnostmi vpliva na sporočene podatke in ali lahko to povzroči bistveno napačno navedbo.

Če regulirani subjekt ne odpravi neizpolnjevanja Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 v skladu z odstavkom 1, preden preveritelj izda poročilo o preverjanju, preveritelj oceni, ali neodpravljeno neizpolnjevanje vpliva na sporočene podatke in ali to lahko povzroči bistveno napačno navedbo.

Preveritelj lahko napačne navedbe šteje za bistvene, če je to upravičeno zaradi resnosti in vrste napačnih navedb ter okoliščin, v katerih so nastale, čeprav same po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami ne presegajo ravni pomembnosti iz člena 43p.

1.   Za regulirane subjekte z letnimi emisijami, vezanimi na goriva, sproščena v porabo, največ 500 000 ton ekvivalenta CO2 je za namene preverjanja poročil reguliranega subjekta raven pomembnosti 5 % skupnih sporočenih emisij v poročevalnem obdobju, ki se preverja.

2.   Za regulirane subjekte z letnimi emisijami, vezanimi na goriva, sproščena v porabo, preko 500 000 ton ekvivalenta CO2 je za namene preverjanja poročil reguliranega subjekta raven pomembnosti 2 % skupnih sporočenih emisij v poročevalnem obdobju, ki se preverja.

1.   Preveritelj po opravljenem preverjanju in preučitvi informacij, pridobljenih med preverjanjem:

(a)	preveri končne podatke reguliranega subjekta, vključno s podatki, ki so bili spremenjeni na podlagi informacij, pridobljenih med preverjanjem;

(b)	preuči razloge, ki jih regulirani subjekt navede za morebitne razlike med končnimi in predhodno predloženimi podatki;

(c)	preuči rezultat ocenjevanja, da lahko določi, ali je bil načrt spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, vključno s postopki, opisanimi v njem, pravilno izveden;

(d)	oceni, ali je tveganje pri preverjanju sprejemljivo nizko, da lahko zagotovi zadostno zanesljivost;

(e)	poskrbi, da so bili zbrani zadostni dokazi, da lahko predloži mnenje pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo, da poročilo ne vsebuje bistveno napačnih navedb;

(f)	poskrbi, da je postopek preverjanja dokumentiran v celoti v notranji dokumentaciji o preverjanju in da v poročilu o preverjanju predloži končne ugotovitve.

2.   Preveritelj opravi neodvisni pregled v skladu s členom 25.

3.   Preveritelj pripravi in zbere notranjo dokumentacijo o preverjanju, ki vsebuje vsaj:

(a)	rezultate opravljenih dejavnosti preverjanja;

(b)	strateško analizo, analizo tveganja in načrt preverjanja;

(c)	dovolj informacij, ki potrjujejo mnenje pri preverjanju, vključno z utemeljitvijo ocene, ali ugotovljene napačne navedbe bistveno vplivajo na sporočene podatke o emisijah.

Za namene preverjanja poročil reguliranega subjekta se uporablja člen 26(2) in (3).

1.   Preveritelj na podlagi informacij, zbranih med preverjanjem, reguliranemu subjektu za vsako preverjeno poročilo o emisijah izda poročilo o preverjanju. V poročilu o preverjanju se navede, ali:

(a)	je poročilo potrjeno kot zadovoljivo;

(b)	poročilo reguliranega subjekta vsebuje bistveno napačne navedbe, ki pred izdajo poročila o preverjanju niso bile odpravljene;

(c)	je obseg preverjanja premajhen v skladu s členom 43s, zato preveritelj ni mogel pridobiti zadostnih dokazov, da bi izdal mnenje pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo, da poročilo ne vsebuje bistveno napačnih navedb;

(d)	neskladnosti same po sebi ali skupaj z drugimi neskladnostmi preprečujejo potrebno jasnost, zato preveritelj ne more z zadostno zanesljivostjo trditi, da poročilo reguliranega subjekta ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

Za namene prvega pododstavka, točka (a), se lahko poročilo reguliranega subjekta potrdi kot zadovoljivo samo, če ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

2.   Regulirani subjekt pristojnemu organu predloži poročilo o preverjanju skupaj z zadevnim poročilom reguliranega subjekta.

3.   Poročilo o preverjanju vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)	ime reguliranega subjekta;

(b)	cilje preverjanja;

(c)	obseg preverjanja;

(d)	sklic na preverjeno poročilo reguliranega subjekta;

(e)	merila, na podlagi katerih je bilo poročilo reguliranega subjekta preverjeno, vključno z dovoljenjem in različicami načrta spremljanja, ki jih je odobril pristojni organ, ter obdobjem veljavnosti posameznega načrta;

(f)	skupne emisije, vezane na gorivo, sproščeno v porabo za dejavnost iz Priloge III k Direktivi 2003/87/ES, in na regulirani subjekt;

(g)	poročevalno obdobje, ki se preverja;

(h)	odgovornosti reguliranega subjekta, pristojnega organa in preveritelja;

(i)	izjavo o mnenju pri preverjanju;

(j)	opis morebitnih ugotovljenih napačnih navedb in neskladnosti, ki niso bile odpravljene pred izdajo poročila o preverjanju;

(k)	datume opravljenih obiskov na lokaciji in osebe, ki so jih opravile, vključno z datumi virtualnih obiskov na lokaciji;

(l)	informacije o tem, ali so bili obiski na lokaciji opuščeni, in razloge za njihovo opustitev;

(m)	informacije o tem, ali je bil opravljen virtualni obisk na lokaciji, in razloge za izvedbo virtualnih obiskov na lokaciji ter datum odobritve pristojnega organa;

(n)	potrditev, da je preveritelj izvedel preverjanja po členu 43l(6) te uredbe in da so informacije iz člena 43e(1), točka (g), te uredbe usklajene z informacijami iz poročila reguliranega subjekta iz Priloge Xb k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066;

(o)	kakršno koli neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, ki je bilo ugotovljeno med preverjanjem;

(p)	če pri pristojnem organu ni mogoče pravočasno pridobiti odobritve metode, ki se je uporabila za dopolnitev manjkajočih podatkov v skladu s členom 43m(1), tretji pododstavek, te uredbe, potrditev, da je uporabljena metoda konservativna in ali povzroča oziroma ne povzroča bistveno napačnih navedb;

(q)	po potrebi priporočila za izboljšave;

(r)	imena EU ETS vodilnega presojevalca, neodvisnega pregledovalca ter po potrebi EU ETS presojevalca in tehničnega strokovnjaka, ki so sodelovali pri preverjanju poročila reguliranega subjekta;

(s)	datum in podpis pooblaščene osebe v imenu preveritelja, vključno z njegovim imenom.

4.   Preveritelj v poročilu o preverjanju opiše napačne navedbe, neskladnosti in neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 dovolj podrobno, da lahko regulirani subjekt in pristojni organ razumeta:

(a)	resnost in vrsto napačne navedbe, neskladnosti ali neizpolnjevanja Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(b)	zakaj ima napačna navedba bistveni vpliv oziroma ga nima;

(c)	na kateri element poročila reguliranega subjekta se nanaša napačna navedba ali na kateri element načrta spremljanja se nanaša neskladnost;

(d)	na kateri člen v Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066 se nanaša neizpolnjevanje.

1.   Preveritelj po potrebi oceni, ali je regulirani subjekt odpravil neskladnosti iz poročila o preverjanju, ki se nanaša na predhodno obdobje spremljanja, v skladu z zahtevami za regulirani subjekt iz člena 75q(4) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, če je primerno.

Če regulirani subjekt ne odpravi navedenih neskladnosti v skladu s členom 75q(4) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, preveritelj preuči, ali ta opustitev povečuje oziroma bi lahko povečala tveganje napačnih navedb.

Preveritelj v poročilu o preverjanju navede, ali je regulirani subjekt te neskladnosti odpravil.

2.   Preveritelj med preverjanjem v notranji dokumentaciji o preverjanju zabeleži vse podrobnosti o tem, kdaj in kako je regulirani subjekt odpravil ugotovljene neskladnosti.

1.   Če preveritelj opredeli področja delovanja reguliranega subjekta iz točk (a) do (d) tega odstavka, ki jih je mogoče izboljšati, v poročilo o preverjanju vključi priporočila za izboljšanje, ki se nanašajo na delovanje reguliranega subjekta na naslednjih področjih:

(a)	ocena tveganja reguliranega subjekta;

(b)	razvoj, dokumentiranje, opravljanje in vzdrževanje dejavnosti pretoka podatkov in nadzornih dejavnosti ter ocena nadzornega sistema;

(c)	razvoj, dokumentiranje, izvajanje in vzdrževanje postopkov za dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti ter drugih postopkov, ki jih mora regulirani subjekt uvesti v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066;

(d)	spremljanje emisij in poročanje o njih, tudi glede doseganja najvišje stopnje, zmanjševanja tveganja ter povečanja učinkovitosti pri spremljanju in poročanju.

2.   Med preverjanjem, ki sledi letu, v katerem so bila v poročilu o preverjanju navedena priporočila za izboljšanje, preveritelj preveri, ali je regulirani subjekt ta priporočila za izboljšanje upošteval in na kakšen način.

Če regulirani subjekt teh priporočil ni upošteval ali jih ni upošteval pravilno, preveritelj oceni, kako to vpliva na tveganje napačnih navedb in neskladnosti.

1.   Preveritelj med postopkom preverjanja enkrat ali večkrat ob primernem času opravi obisk na lokaciji, da oceni delovanje merilnih naprav in sistemov spremljanja, opravi razgovore in dejavnosti, ki se zahtevajo v skladu s tem poglavjem, ter zbere dovolj informacij in dokazov, da lahko ugotovi, ali poročilo reguliranega subjekta ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

Preveritelj pri izvajanju obiskov na lokaciji v skladu s prvim pododstavkom oceni tudi popolnost tokov sproščenega goriva in količine sproščenega goriva.

2.   Regulirani subjekt preveritelju omogoči dostop do svojih lokacij.

3.   Za namene preverjanja poročila reguliranega subjekta o emisijah preveritelj na podlagi analize tveganja odloči, ali so potrebni obiski na dodatnih lokacijah, tudi če se nekatere pomembne dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti opravljajo na drugih lokacijah, kot so sedež družbe in drugi ločeni prostori.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko preveritelj odloči, da ne bo opravil obiskov na lokaciji pri reguliranih subjektih. Navedena odločitev temelji na naslednjih merilih:

(a)	rezultat analize tveganja;

(b)	potrditev, da ima preveritelj dostop do vseh zadevnih podatkov na daljavo;

(c)	potrditev, da so izpolnjeni ustrezni pogoji za neopravljanje obiskov na lokaciji v skladu s členom 43w te uredbe;

(d)	potrditev, da se obvezni obiski na lokaciji v skladu z odstavkom 7 tega člena ne uporabljajo za navedeni regulirani subjekt.

Preveritelj o svoji odločitvi brez nepotrebnega odlašanja obvesti regulirani subjekt.

5.   Regulirani subjekt zaprosi pristojni organ, da odobri preveriteljevo odločitev, da ne opravi obiska na lokaciji. Vloga vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	rezultat analize tveganja;

(b)	dokaze, da je zagotovljen dostop do zadevnih podatkov na daljavo;

(c)	dokaze, da so izpolnjeni ustrezni pogoji za neopravljanje obiskov na lokaciji v skladu s členom 43w te uredbe;

(d)	dokaze, da se obvezni obiski na lokaciji v skladu z odstavkom 7 tega člena ne uporabljajo za navedeni regulirani subjekt.

Odobritev pristojnega organa se ne zahteva za regulirane subjekte z nizkimi emisijami iz člena 75n(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

6.   Pristojni organ ob upoštevanju informacij iz odstavka 5, točke (a) do (d), odloči, ali bo odobril odločitev preveritelja, da ne bo opravil obiska na lokaciji.

Če pristojni organ na vlogo reguliranega subjekta v skladu z odstavkom 5 ne odgovori v dveh mesecih po njenem prejemu, odločitev preveritelja velja za odobreno.

7.   Preveritelj vedno opravi obisk na lokaciji v naslednjih primerih:

(a)	če preveritelj prvič preverja poročilo reguliranega subjekta;

(b)	če preveritelj ni opravil nobenega obiska na lokaciji v dveh poročevalnih obdobjih neposredno pred tekočim poročevalnim obdobjem;

(c)	če je bil načrt spremljanja v poročevalnem obdobju bistveno spremenjen v skladu s členom 75b(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

1.   Preveritelj uvede, dokumentira, izvaja in vzdržuje enega ali več postopkov za dejavnosti preverjanja iz poglavja IIIa ter postopke in procese iz Priloge II k tej uredbi. Pri uvajanju in izvajanju teh postopkov in procesov preveritelj opravlja dejavnosti iz Priloge II k tej uredbi v skladu s harmoniziranim standardom iz navedene priloge.

2.   Za preverjanje emisij reguliranega subjekta iz poglavja IVa Direktive 2003/87/ES se uporabljata člen 41(2) in člen 42(1) te uredbe.

3.   Preveritelj v skladu s harmoniziranim standardom iz Priloge II k tej uredbi reguliranemu subjektu in drugim zadevnim stranem redno posreduje informacije.

1.   Preveritelj je neodvisen od reguliranega subjekta in nepristranski pri opravljanju dejavnosti preverjanja.

Zaradi zagotovitve neodvisnosti in nepristranskosti preveritelj ali kateri koli del iste pravne osebe ni regulirani subjekt, lastnik reguliranega subjekta ali v njegovi lasti ter z reguliranim subjektom nima odnosov, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost in nepristranskost. Prav tako je preveritelj neodvisen od organov, ki trgujejo s pravicami do emisije v okviru sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v skladu s členom 19 Direktive 2003/87/ES.

2.   Preveritelj je organiziran tako, da zagotavlja svojo objektivnost, neodvisnost in nepristranskost. Za namene te uredbe se uporabljajo ustrezne zahteve v zvezi s strukturo in organizacijo preveritelja iz harmoniziranega standarda iz Priloge II.

3.   Preveritelj ne opravlja dejavnosti preverjanja za regulirani subjekt, ki zanj predstavlja nesprejemljivo tveganje za nepristranskost ali vodi v navzkrižje interesov. Preveritelj v preverjanje poročila reguliranega subjekta ne vključi osebja ali pogodbenih sodelavcev, če to povzroča dejansko ali potencialno navzkrižje interesov. Preveritelj tudi zagotovi, da dejavnosti osebja ali organizacij ne vplivajo na zaupnost, objektivnost, neodvisnost in nepristranskost preverjanja. V ta namen preveritelj spremlja tveganja za nepristranskost in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo teh tveganj.

Šteje se, da nesprejemljivo tveganje za nepristranskost ali navzkrižje interesov iz prvega stavka prvega pododstavka med drugim nastane zlasti v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če preveritelj ali kateri koli del iste pravne osebe zagotavlja storitve svetovanja za vzpostavitev dela postopka spremljanja in poročanja, opisanega v načrtu spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, vključno z določitvijo metodologije spremljanja ter pripravo osnutka poročila reguliranega subjekta in osnutka načrta spremljanja;

(b)	če preveritelj ali kateri koli del iste pravne osebe zagotavlja tehnično pomoč pri vzpostavljanju ali vzdrževanju sistema, s katerim se spremljajo podatki o emisijah in se poroča o njih.

4.   Šteje se, da navzkrižje interesov preveritelja zaradi odnosov med njim in reguliranim subjektom nastane zlasti v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če odnos med preveriteljem in reguliranim subjektom temelji na skupnem lastništvu, skupnem upravljanju, skupnem vodenju ali osebju, skupnih virih, skupnih financah in skupnih pogodbah ali trženju;

(b)	če je reguliranemu subjektu svetovalni organ, organ za tehnično pomoč ali druga organizacija, ki je povezana s preveriteljem in ogroža njegovo nepristranskost, zagotovila svetovalne storitve iz točke (a) odstavka 3 ali tehnično pomoč iz točke (b) navedenega odstavka.

Za namene točke (b) prvega pododstavka se šteje, da je nepristranskost preveritelja ogrožena, če odnosi med preveriteljem in svetovalnim organom, organom za tehnično pomoč ali drugo organizacijo temeljijo na skupnem lastništvu, skupnem upravljanju, skupnem vodenju ali osebju, skupnih virih, skupnih financah in skupnih pogodbah ali trženju in skupnem plačevanju prodajne provizije ali drugih spodbud za zagotavljanje novih strank.

5.   Preveritelj pri sklenitvi dogovora med reguliranim subjektom in preveriteljem, pri neodvisnem pregledu ali izdaji poročila o preverjanju ne uporablja zunanjih izvajalcev. Če preveritelj v zunanje izvajanje odda druge dejavnosti preverjanja, za namene te uredbe izpolnjuje ustrezne zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge II.

Vendar sklepanje pogodb s posamezniki za opravljanje dejavnosti preverjanja ne pomeni oddaje v zunanje izvajanje za namene prvega pododstavka, če preveritelj pri sklepanju pogodb s takšnimi osebami prevzame polno odgovornost za dejavnosti preverjanja, ki jih opravi pogodbeno osebje. Pri sklepanju pogodb s posamezniki za opravljanje dejavnosti preverjanja preveritelj od teh posameznikov zahteva, da podpišejo pisno soglasje, da delujejo skladno s postopki preveritelja in da pri izvajanju teh dejavnosti preverjanja ni navzkrižja interesov.

6.   Preveritelj uvede, dokumentira, izvaja in vzdržuje postopek za zagotavljanje stalne nepristranskosti in neodvisnosti preveritelja, delov iste pravne osebe kot preveritelj, drugih organizacij iz odstavka 4 ter celotnega osebja in vseh pogodbenih sodelavcev, ki sodelujejo pri preverjanju. Navedeni postopek vključuje mehanizem zagotavljanja nepristranskosti in neodvisnosti preveritelja ter izpolnjuje ustrezne zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge II.

6a.   Pri preverjanju istega reguliranega subjekta kot v predhodnem letu preveritelj upošteva tveganje za nepristranskost in sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja za nepristranskost.

7.   Od leta 2026 velja, da kadar EU ETS vodilni presojevalec izvaja letno preverjanje emisij iz poglavja IVa Direktive 2003/87/ES za obdobje petih zaporednih let za dani regulirani subjekt, nato tri zaporedna leta ne izvaja storitev preverjanja istega reguliranega subjekta.“;

1.   Države članice lahko zahtevajo, da preveritelji uporabljajo elektronske predloge ali posebne oblike datotek za poročila o preverjanju v skladu s členom 74(1) ali členom 75u Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) 2019/331.

2.   Za druge vrste komunikacije med upravljavcem, operaterjem zrakoplova, reguliranim subjektom, preveriteljem, pristojnim organom in nacionalnim akreditacijskim organom v skladu s členom 74(2) ali členom 75u Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 se lahko določijo standardizirane elektronske predloge ali oblika datotek.“