Uradni list |
SL Serija L |
2024/1163 |
26.4.2024 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2024/1163
z dne 8. februarja 2024
o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (ECB/2024/4)
Svet Evropske centralne banke je –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro. |
(2) |
V Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1) bi bilo treba vnesti potrebne tehnične in redakcijske spremembe v zvezi z nekaterimi vidiki operacij denarne politike. |
(3) |
Smernica Evropske centralne banke ECB/2012/27 (2), ki je urejala transevropski sistem bruto poravnave v realnem času (TARGET2), je bila razveljavljena s Smernico Evropske centralne banke (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) (3), ki ureja novo generacijo transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET). Spremembe, ki so bile uvedene s Smernico (EU) 2022/912 (ECB/2022/8), je treba upoštevati v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). |
(4) |
Datume najave, dodelitve in poravnave operacij glavnega refinanciranja in rednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja bi bilo treba uskladiti, da se olajša zamenjava med obema vrstama operacij. Prav tako bi bilo treba prilagoditi časovni okvir rednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, da se prepreči prekrivanje med obema vrstama operacij. Poleg tega bi bilo treba pojasniti pravila o zaokroževanju obresti pri rednih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, da se zagotovi usklajen pristop. |
(5) |
Dodatno je treba pojasniti nekatere vidike izdaje dolžniških certifikatov Evropske centralne banke (ECB), ki se nanašajo na to, kdo je njihov pravni izdajatelj ter v kakšni obliki se izdajo in hranijo. |
(6) |
Dodatno je treba pojasniti, kako se v okviru primernosti zavarovanja za namene operacij denarne politike Eurosistema obravnavajo referenčne obrestne mere, zlasti tiste, ki se upravljajo iz Združenega kraljestva. Upravljavci referenčnih vrednosti iz Združenega kraljestva bi se morali tako kot drugi upravljavci referenčnih vrednosti s sedežem zunaj Unije šteti za upravljavce referenčnih vrednosti iz tretjih držav, nadzorovani subjekti v Uniji pa bi smeli referenčne vrednosti, ki jih zagotavljajo upravljavci iz tretjih držav, uporabljati samo, če imajo dovoljenje za uporabo v Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
(7) |
Pojasniti je treba, kako so za zavarovanje primerne obveznice, povezane s trajnostnostjo, ki vsebujejo pravice do preklica stopnjevanja kupona. |
(8) |
Pravila Eurosistema o primernosti zavarovanja, ki veljajo za finančno premoženje z jamstvom, je treba uskladiti, in sicer z natančnejšo opredelitvijo, kdaj se zadevne zahteve glede primernosti uporabljajo. Uporaba teh zahtev bi morala biti odvisna od tega, ali se jamstvo uporablja za zagotovitev, da finančno premoženje izpolnjuje zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete. |
(9) |
V bonitetnem okviru Eurosistema je treba zagotoviti večjo jasnost glede poročanja nasprotnih strank o verjetnosti neplačila, ki temelji na uporabi pristopov na podlagi njihovih internih bonitetnih sistemov, in zagotavljanja obrazcev, ki jih mora bonitetna agencija izpolniti v postopku na podlagi vloge, da postane sprejeta zunanja bonitetna institucija. |
(10) |
V okviru ukrepov za znižanje zahtev glede zavarovanja, ki jih je sprejel v odziv na pandemijo COVID-19, da bi nasprotnim strankam Eurosistema olajšal ohranjanje zadostnega primernega zavarovanja, da bi lahko sodelovale v vseh operacijah za povečevanje likvidnosti, je Svet ECB 7. aprila 2020 odločil, da bi moral pri domači uporabi znesek neodplačane glavnice bančnega posojila v času, ko nasprotna stranka bančno posojilo predloži v zavarovanje, dosegati prag najnižjega zneska, ki znaša 0 EUR, ali morebitni višji znesek, ki ga določi nacionalna centralna banka države članice, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), ki bančno posojilo prejme kot zavarovanje. Zaradi postopne odprave teh ukrepov za znižanje zahtev glede zavarovanja je Svet ECB 30. novembra 2023 odločil, da ponovno vzpostavi prag najnižjega zneska v višini 25 000 EUR, ki bi ga morala izpolnjevati posamično mobilizirana bančna posojila, da bi bila sprejemljivo zavarovanje za domačo uporabo v skladu s Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). Svet ECB je pri odločitvi upošteval potrebo po uskladitvi uporabe bančnih posojil za zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, nizek delež bančnih posojil pod tem pragom v skupnem znesku zavarovanja, ki so ga mobilizirale nasprotne stranke Eurosistema, ter potrebo po izboljšanju operativne in stroškovne učinkovitosti postopkov mobilizacije in obravnave za sprejetje bančnih posojil kot zavarovanje. |
(11) |
Da se Eurosistem bolje zaščiti pred tveganji, povezanimi s sprejemanjem bančnih posojil za zavarovanje, bi bilo treba, če se ugotovi, da postopki in sistemi, ki jih nasprotna stranka uporablja, niso več ustrezni za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu, zadevni NCB dovoliti sprejetje ukrepov, za katere meni, da so potrebni. Med temi ukrepi bi morala biti delna ali popolna začasna ustavitev mobilizacije bančnih posojil s strani te nasprotne stranke, dokler zadevna NCB ne opravi nove preveritve ustreznosti postopkov in sistemov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu. |
(12) |
V skladu z odločitvijo Sveta ECB z dne 22. junija 2022 je treba v bonitetni okvir Eurosistema uvesti splošno načelo glede razkritja tveganja podnebnih sprememb v bonitetnih ocenah zunanjih bonitetnih institucij. |
(13) |
Okvir Eurosistema za dostop nasprotnih strank do operacij denarne politike Eurosistema je treba prilagoditi, da se dodatno pojasni obravnava nasprotnih strank, ki ne izpolnjujejo kapitalskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), obravnava nasprotnih strank, ki kršijo zahtevo glede ustanovnega kapitala iz člena 93 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ustrezne nacionalne zakonodaje, ter obravnava nasprotnih strank in primernega finančnega premoženja, ki ga izdajo subjekti, za katere veljajo omejevalni ukrepi Evropske unije. |
(14) |
Uskladiti je treba primere kršitve v Eurosistemu, tudi zaradi zagotavljanja transparentnosti in doslednosti, ter izboljšati enake konkurenčne pogoje za nasprotne stranke Eurosistema pri operacijah denarne politike. |
(15) |
Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) (6) je bila spremenjena glede obrestovanja imetij obveznih rezerv. Spremembe, uvedene z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2023/1679 (ECB/2023/21) (7), je zato treba upoštevati v določbah Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) v zvezi z obveznimi rezervami. |
(16) |
Zato je treba Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremeni:
(1) |
sklicevanje na „sistem TARGET2“ se v naslednjih določbah nadomesti s sklicevanjem na „TARGET“: člen 2, točki 6 in 26, člen 19(1) in (2), člen 22(1), člen 51(1) in (3), člen 53(2), člen 61(2), člen 177(2), točka (d), člen 186(2), točka (b), naslov dela 7A, naslov člena 187a, uvodno besedilo člena 187a(1), člen 187a(4), naslov člena 187b, člen 187b, prvi stavek, naslov člena 187c, člen 187c, prvi stavek, člen 187c, točka (b), naslov člena 187d in člen 187d; |
(2) |
člen 2 se spremeni:
|
(3) |
v členu 7 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov z variabilno mero, razen če se Eurosistem odloči, da se izvajajo na podlagi avkcijskega postopka s fiksno mero. V tem primeru se lahko mera, ki se uporablja v avkcijskih postopkih s fiksno mero, indeksira na referenčno mero (npr. povprečno obrestno mero operacij glavnega refinanciranja) v času trajanja operacije, s pribitkom ali brez njega. Če se obrestna mera, ki se uporabi, izračuna kot povprečje referenčne mere v času trajanja operacije, se izračuna tako, da se povprečje zaokroži na vsaj osmo decimalko.“ |
(4) |
v členu 8(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
(5) |
v členu 10(4) se točka (e) nadomesti z naslednjim:
|
(6) |
v členu 11(5) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
(7) |
člen 12 se spremeni:
|
(8) |
člen 13 se spremeni:
|
(9) |
člen 19 se spremeni:
|
(10) |
v členu 20 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Zapadlost posojila, odobrenega v okviru mejnega posojila, je čez noč. Posojilo se odplača naslednji dan, na katerega so (a) TARGET in (b) zadevni SPVP odprti za poslovanje, in sicer v trenutku, ko se ti sistemi odprejo za poslovanje.“ |
(11) |
člen 22 se spremeni:
|
(12) |
v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Zapadlost depozitov v okviru mejnega depozita je čez noč. Depoziti v okviru mejnega depozita zapadejo naslednji dan, na katerega je TARGET odprt za poslovanje, in sicer v trenutku, ko se ta sistem odpre za poslovanje.“ |
(13) |
člen 25(2) se spremeni:
|
(14) |
v členu 28(3) se tabela 7 nadomesti z naslednjim: „ Tabela 7 Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja
|
(15) |
v členu 49 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Plačilni nalogi, povezani s sodelovanjem pri operacijah odprtega trga ali z uporabo odprtih ponudb, se poravnajo prek računov nasprotnih strank pri NCB ali prek računov druge kreditne institucije, ki je udeležena v TARGET.“ |
(16) |
v členu 58 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Da bi sodelovale pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo nasprotne stranke Eurosistemu predložiti finančno premoženje, ki je primerno za zavarovanje teh poslov. Glede na to, da kreditni posli Eurosistema vključujejo posojilo čez dan, mora zavarovanje, ki ga nasprotne stranke predložijo v zvezi s posojilom čez dan, prav tako izpolnjevati kriterije primernosti iz te smernice, kakor je navedeno v Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8).“ |
(17) |
člen 63 se spremeni:
|
(18) |
v členu 69 se vstavi naslednji odstavek 1a: „1a. Zahteva iz prvega stavka odstavka 1 se ne uporablja za garanta dolžniškega instrumenta, če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da ta dolžniški instrument izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete za tržno finančno premoženje.“ |
(19) |
v členu 70 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Dolžniški instrumenti so primerni, če je garant dolžniških instrumentov ustanovljen v EGP, razen če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da ta dolžniški instrument izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete določenih dolžniških instrumentov, ob upoštevanju izjem iz odstavkov 3 in 4. Možnost uporabe bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za garanta za zagotovitev izpolnjevanja zahtev glede kreditne kvalitete določenih dolžniških instrumentov je določena v členu 84.“ |
(20) |
naslov dela 4, naslov II, poglavje 1, oddelek 2, pododdelek 3, se nadomesti z naslednjim: „Posebni kriteriji primernosti za dolžniške certifikate, ki jih izda ECB ali so jih izdale NCB pred datumom uvedbe eura v njihovi državi članici“; |
(21) |
člen 81 se spremeni:
|
(22) |
v členu 90, točka (b)(iii), prva alinea, se prva podalinea nadomesti z naslednjim:
|
(23) |
člen 93 se nadomesti z naslednjim: „Člen 93 Najnižji znesek bančnega posojila Pri domači uporabi mora znesek neodplačane glavnice bančnega posojila v času, ko nasprotna stranka bančno posojilo predloži v zavarovanje, dosegati prag najnižjega zneska, ki znaša 25 000 EUR, ali morebitni višji znesek, ki ga določi domača NCB. Pri čezmejni uporabi se uporablja prag v višini 500 000 EUR.“ |
(24) |
v členu 95 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Dolžniki in garanti primernih bančnih posojil so nefinančne družbe, subjekti javnega sektorja (razen javnih finančnih družb), multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije. Ta zahteva se ne uporablja za garanta bančnega posojila, če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da to bančno posojilo izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete za netržno finančno premoženje.“ |
(25) |
v členu 96 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Tudi garant bančnega posojila mora biti ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, razen če se jamstvo ne uporablja za zagotovitev, da to bančno posojilo izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete za netržno finančno premoženje.“ |
(26) |
v členu 97 se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
(27) |
člen 100 se nadomesti z naslednjim: „Člen 100 Preveritev postopkov in sistemov, ki se uporabljajo za predložitev bančnih posojil 1. NCB oziroma nadzorniki ali zunanji revizorji opravijo preveritev ustreznosti postopkov in sistemov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu, preden nasprotna stranka prvič mobilizira bančna posojila. Preveritev postopkov in sistemov se nato opravi najmanj enkrat na vsakih pet let. V primeru znatnih sprememb teh postopkov ali sistemov se lahko opravi nova preveritev. 2. Če NCB oziroma nadzorniki ali zunanji revizorji ugotovijo, da postopki in sistemi, ki jih nasprotna stranka uporablja, niso več ustrezni za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu, NCB, ki sodeluje pri preverjanju, sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni, kar lahko vključuje delno ali popolno začasno ustavitev mobilizacije bančnih posojil s strani nasprotne stranke, dokler se ne opravi nova preveritev ustreznosti postopkov in sistemov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu.“ |
(28) |
člen 104 se spremeni:
|
(29) |
v členu 107a se odstavek 7 nadomesti z naslednjim: „7. Pravo, ki ureja netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, originatorja, dolžnike in, kjer pride v poštev, garante bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo kot zavarovanje, ter vse sporazume, ki zagotavljajo neposreden ali posreden prenos bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, z originatorja na izdajatelja, mora biti pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljen izdajatelj. Ta zahteva se za garante bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, uporablja samo, če se jamstvo uporablja za zagotovitev, da bančno posojilo izpolnjuje zahteve glede kreditne kvalitete.“ |
(30) |
v členu 113 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Jamstva garantov, ki se uporabljajo za zagotovitev izpolnjevanja zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete, morajo biti v skladu s tem naslovom.“ |
(31) |
člen 118(1) se spremeni:
|
(32) |
v členu 120 se doda naslednji odstavek 4: „4. Zunanje bonitetne institucije morajo biti transparentne glede tega, kako v svoje metodologije in bonitetne ocene vključujejo tveganje podnebnih sprememb, kadar je lahko tako tveganje podnebnih sprememb vir kreditnega tveganja. O svojih dejavnostih na tem področju redno obveščajo ECB.“ |
(33) |
člen 122 se spremeni:
|
(34) |
v členu 123(4) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
(35) |
člen 144a(2) se spremeni:
|
(36) |
v členu 154(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
(37) |
člen 158 se spremeni:
|
(38) |
v členu 159(4) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(39) |
člen 165 se nadomesti z naslednjim: „Člen 165 Primeri kršitev 1. Vsaka NCB uporablja pogodbene dogovore ali predpise, ki predvidevajo primere kršitev, ki se štejejo za samodejne (‚samodejni primeri kršitev‘) ali diskrecijske (‚diskrecijski primeri kršitev‘), kakor je določeno v tem členu. 2. Za samodejne primere kršitev iz odstavka 1 se šteje naslednje:
3. Za diskrecijske primere kršitev iz odstavka 1 se šteje naslednje:
4. V primeru diskrecijskih primerov kršitev iz odstavka 3 zadevna NCB primer kršitve ugotovi v skladu s postopki Eurosistema, ki jih sprejme Svet ECB, izvede pa se šele na podlagi vročitve obvestila o kršitvi. Tako obvestilo o kršitvi lahko vsebuje ‚odlog‘ do največ tri delovne dni za odpravo zadevne kršitve.“ |
(40) |
člen 166 se spremeni:
|
(41) |
v členu 187a(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(42) |
v členu 187b(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(43) |
priloge I, VI, VIa in IXc se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici. |
Člen 2
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.
2. NCB sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 6. maja 2024. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB najpozneje do 22. marca 2024.
Člen 3
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 8. februarja 2024
Za Svet ECB
predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(2) Smernica Evropske centralne banke ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).
(3) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2022/912 z dne 24. februarja 2022 o novi generaciji transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET) in razveljavitvi Smernice ECB/2012/27 (ECB/2022/8) (UL L 163, 17.6.2022, str. 84).
(4) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
(5) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(6) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/378 z dne 22. januarja 2021 o uporabi zahtev glede obveznih rezerv (ECB/2021/1) (UL L 73, 3.3.2021, str. 1).
(7) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2023/1679 z dne 25. avgusta 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/378 o uporabi zahtev glede obveznih rezerv (ECB/2021/1) (ECB/2023/21) (UL L 216, 1.9.2023, str. 96).
(*4) Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.
T pomeni ‚trgovalni dan‘.“;
(*5) Zaradi praznikov se lahko določi drug termin.
(*6) Zaradi praznikov se decembrska operacija prestavi na zgodnejši termin, običajno za en teden, tj. na predhodni torek v tem mesecu.“;
PRILOGA
Priloge I, VI, VIa in IXc k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremenijo:
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
(2) |
v Prilogi VI, oddelek I, odstavek 5, se sklicevanje na „sistem TARGET2“ nadomesti s sklicevanjem na „TARGET“; |
(3) |
v Prilogi VIa, oddelek II, odstavek 5, se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:
|
(4) |
v Prilogi IXc, oddelek II, odstavek 3, se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2024/1163/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)