(1)

Komisiji je bil 23. februarja 2024 predložen zahtevek za prijavo evropske državljanske pobude z naslovom My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav.

(2)

Glede na navedbe organizatorjev je cilj pobude Komisijo pozvati, naj „v duhu solidarnosti predloži predlog finančne podpore državam članicam, ki bi lahko omogočile varno prekinitev nosečnosti vsaki ženski v Evropi, ki še vedno nima dostopa do varnega in zakonitega splava“.

(3)

Priloga k pobudi vsebuje dodatne podrobnosti o vsebini, ciljih in ozadju pobude. V prilogi je pojasnjeno, da „[t]renutno pomanjkanje dostopa do splava v okviru osnovnega zdravstvenega varstva žensk v številnih delih Evrope ne pomeni le tveganja za telesno zdravje žensk, temveč tudi neupravičeno ekonomsko in duševno breme za ženske, pogosto v marginaliziranih skupnostih, ki si ga najtežje privoščijo“. Priloga se sklicuje na dejstvo, da znanstveni in mednarodni organi soglašajo, da se „število splavov ne zmanjša, če se reproduktivno zdravje obravnava kot razkošje. S tem se ženske zgolj sili v nevarne splave“. V prilogi je poleg tega navedeno, da bi bila predlagana finančna podpora „lahko v obliki mehanizma prostovoljnega sodelovanja, v katerega bi se države članice lahko vključile na lastno željo“.

(4)

Skupina organizatorjev je zahtevku za prijavo priložila tudi dodaten dokument z analizo predlaganih ukrepov.

(5)

Priloga in dodatni dokument se sklicujeta na program EU za zdravje, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/522 (2), ki je bila sprejeta na podlagi člena 168(5) PDEU. Člen 4(g) Uredbe (EU) 2021/522 kot specifičen cilj navaja: „izboljšanje dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, ki je osredotočeno na pacienta in temelji na rezultatih, ter povezanih storitev oskrbe, da se zagotovi splošno zdravstveno varstvo“. Na seznamu ukrepov, upravičenih do financiranja, točka 7(c) Priloge I k navedeni uredbi določa: „podpiranje ukrepov držav članic za spodbujanje dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter podpiranje celostnih in presečnih pristopov k preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in negi“.

(6)

Glede na navedeno financiranje ukrepov za spodbujanje dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva na splošno ne bi zahtevalo sprejetja novega zakonodajnega predloga, saj bi to lahko storili v okviru letnega delovnega programa za program EU za zdravje.

(7)

V kolikor je cilj pobude pozvati Komisijo, da predloži pravni akt Unije, ki bi presegal to, kar je trenutno mogoče v okviru programa EU za zdravje, bi lahko finančna podpora za ukrepe držav članic za spodbujanje zdravja spadala v podporno pristojnost Unije v skladu s členom 168(5) PDEU. Vendar bi morala biti vsaka taka podpora v skladu z omejitvami iz člena 168(7) PDEU, v skladu s katerim je treba pri dejavnosti Unije upoštevati odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe, kar vključuje upravljanje sistema zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe ter razporejanje dodeljenih virov. Cilj ali posledica mehanizma finančne podpore ne sme biti spodkopavanje zakonodaje držav članic na področju javnega reda ali, splošneje, zdravstvenih in etičnih odločitev, ki jih države članice sprejmejo pri izvajanju svojih pristojnosti na področju zdravja.

(8)

V prilogi k pobudi je izrecno navedeno, da pobuda ne poziva k usklajevanju zakonov in drugih predpisov držav članic glede splava niti vanje ne želi posegati. Zato se zdi, da samo dejstvo zagotavljanja finančne podpore tovrstnim zdravstvenim storitvam ne bi pomenilo neposredno in ciljno usmerjenega poseganja v pristojnosti držav članic glede opredelitve njihove zdravstvene politike in organizacije zdravstvenih storitev; konkretna vzpostavitev mehanizma finančne podpore pa bi kljub temu lahko predstavljala takšno poseganje.

(9)

Komisija zato meni, da se pobuda lahko prijavi, ker je njen cilj sprejetje zakonodajnega predloga o finančni podpori državam članicam, ki še ni zajeta v programu EU za zdravje, in ker cilj ali posledica predlaganega mehanizma finančne podpore ni spodkopavanje zakonodaje držav članic na področju javnega reda ali, splošneje, zdravstvenih in etičnih odločitev, ki jih sprejmejo države članice pri izvajanju svojih pristojnosti na področju zdravja.

(10)

Na podlagi navedenih pojasnil Komisija meni, da noben del pobude ni očitno zunaj okvira, v katerem ima Komisija pristojnost za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb.

(11)

Navedena ugotovitev ne vpliva na oceno, ali bi bili v tem primeru izpolnjeni konkretni vsebinski pogoji, ki se zahtevajo za ukrepanje Komisije, vključno s skladnostjo z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti ter združljivostjo s temeljnimi pravicami.

(12)

Skupina organizatorjev je predložila ustrezne dokaze, da izpolnjuje zahteve iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) 2019/788, ter imenovala kontaktni osebi v skladu s členom 5(3), prvi pododstavek, navedene uredbe.

(13)

Pobuda ni očitno žaljiva, neresna ali šikanozna niti ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in pravicami, zapisanimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(14)

Pobudo z naslovom My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav bi bilo zato treba prijaviti.

(15)

Ugotovitev, da so pogoji za prijavo v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) 2019/788 izpolnjeni, ne pomeni, da Komisija potrjuje resničnost navedb v pobudi, za katero je izključno odgovorna skupina organizatorjev pobude. Vsebina pobude izraža le stališča skupine organizatorjev in se nikakor ne more šteti za stališče Komisije –