(a)

vidike upravljanja v skladu s poglavjem 2 te uredbe;

(b)

vidike v zvezi z notranjim modelom za merjenje tveganj, ki se uporablja za izračun mere pričakovanega primanjkljaja in mere tveganja za stresni scenarij, v skladu s poglavjem 3 te uredbe;

(c)

vidike v zvezi z notranjim modelom tveganja neplačila, ki se uporablja za izračun dodatne kapitalske zahteve za tveganje neplačila, v skladu s poglavjem 4 te uredbe;

(a)

od institucije zahteva, da iz te trgovalne enote odstrani pozicije, ki ustrezajo navedenim razredom produktov;

(b)

za to trgovalno enoto ne izda dovoljenja za izračun kapitalskih zahtev v skladu s pristopom notranjih modelov.

(a)

od institucije zahteva, da iz te trgovalne enote odstrani pozicije, ki ustrezajo navedenim razredom produktov;

(b)

za to trgovalno enoto ne izda dovoljenja za izračun kapitalskih zahtev v skladu s pristopom notranjih modelov.

(a)

naloge in odgovornosti, ki so pod pristojnostjo enote za nadzor tveganj, niso oddane v zunanje izvajanje;

(b)

višje vodstvo in upravljalni organ dejavno sodelujeta pri nadzoru vseh nalog, ki jih institucija odda v zunanje izvajanje, in pri pridobivanju IT orodij za upravljanje tveganj od tretjih oseb;

(c)

ima institucija zadostno znanje o vseh nalogah, dejavnostih ali funkcijah, oddanih v zunanje izvajanje, ter o strukturi vseh podatkov in metodologij, pridobljenih od tretje osebe, in je sposobna preveriti kakovost dela, ki ga je opravila tretja oseba, kateri oddaja naloge v zunanje izvajanje, ter rezultate tega dela;

(d)

notranja revizija in stalno spremljanje vseh nalog, dejavnosti in funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, s strani institucije nista omejena ali ovirana zaradi zunanjega izvajanja;

(e)

se pristojnim organom odobri popoln dostop do vseh ustreznih informacij.

(a)

opravijo razgovor ali zahtevajo predložitev pisnih izjav katerega koli od naslednjih:

(b)

pregledajo druge ustrezne dokumente institucije ali tretje osebe.

(a)

preverijo, ali institucija v svoji dokumentaciji o sistemu upravljanja tveganj opisuje:

(b)

preverijo, ali višje vodstvo sestavljajo člani, ki predstavljajo najvišjo hierarhično raven pod upravljalnim organom, in ali je določilo odgovornost za pravilno delovanje notranjega modela za tržno tveganje;

(c)

preverijo, ali je sestava katerega koli sistema notranjih odborov, ki ga upravljalni organ vzpostavi v podporo odločanju, ustrezna, kot zahteva odstavek 2;

(d)

preverijo, ali je vloga višjega vodstva ustrezna, kot zahteva odstavek 3;

(e)

preverijo, ali je vloga upravljalnega organa in odborov, ki sestavljajo sistem notranjih odborov iz točke (c), ustrezna, kot zahteva odstavek 4.

(a)

je upravljalni organ za vsak odbor sistema notranjih odborov jasno določil svoj mandat, hierarhijo, linije poročanja, stalne člane, pogostost sestankov in ravni odgovornosti;

(b)

ima sistem notranjih odborov odbor, ki oceni vsak nov produkt, predlaga te produkte višjemu vodstvu v odobritev in spremlja te produkte, ter ali sta v takem odboru zastopana enota za nadzor tveganj in katera koli druga funkcija institucije, na katero vpliva uvedba novega produkta;

(c)

upravljanje sistema notranjih odborov omogoča učinkovit in pravočasen nadzor vseh notranjih omejitev pozicij iz člena 325bi(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

upravljanje sistema notranjih odborov zagotavlja aktivno sodelovanje upravljalnega organa v procesu nadzora tveganj, kot se zahteva v členu 325bi(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)

je institucija v notranji dokumentaciji dokumentirala vse vidike iz točke (a).

(a)

višje vodstvo institucije sprejme ustrezne popravne ukrepe, kadar kdor koli od naslednjih ugotovi pomanjkljivosti notranjega modela za merjenje tveganj ali notranjega modela tveganja neplačila:

(b)

je višje vodstvo institucije obveščeno o priporočilih notranje revizije, enote za nadzor tveganj in funkcije validacije v zvezi z notranjim modelom za merjenje tveganj ali notranjim modelom tveganja neplačila, ter jih upošteva;

(c)

lahko višje vodstvo institucije zagotovi splošno kakovost upravljanja institucije pri vrednotenju pozicij, vključenih v notranji model za merjenje tveganj ali notranji model tveganja neplačila.

(a)

na podlagi predloga enote za nadzor tveganj odobri vse ustrezne politike in postopke, povezane z izvajanjem notranjega modela, vključno z ustrezno organizacijsko strukturo, da se zagotovi dosledno izvajanje notranjega modela;

(b)

na podlagi predloga enote za nadzor tveganj ter po ustreznem upoštevanju zaključkov in priporočil, ki izhajajo iz postopka validacije, odobri metodologije za ocenjevanje tržnega tveganja, ki se uporabljajo v notranjem modelu;

(c)

na podlagi ocene enote za nadzor tveganj ter po ustreznem upoštevanju zaključkov in priporočil, ki izhajajo iz postopka validacije, odobri vse nove produkte;

(d)

na podlagi predloga enote za nadzor tveganj odobri in posodobi notranje omejitve pozicij;

(e)

na podlagi predloga enote za nadzor tveganj, ki določi in oceni sprejemljivo raven tveganja, odobri sprejemljivo raven tveganja, razporeditev notranjega kapitala in proračun za vsako trgovalno enoto;

(f)

sprejme postopek odobritve za kršitve notranjih omejitev pozicij;

(g)

odobri ali zahteva popravne ukrepe v zvezi s kršitvami notranjih omejitev pozicij, ki jih je sporočila enota za nadzor tveganj v skladu s členom 16(1), točka (b);

(h)

na podlagi predloga enote za nadzor tveganj:

(a)

je popolnoma ločena in neodvisna od zaposlenih in vodstvenih funkcij, odgovornih za področja trgovanja;

(b)

je ustrezno zastopana v organih odločanja institucije in vključena v postopek odločanja, kadar je na dnevnem redu katero koli od naslednjih vprašanj:

(c)

je zadostna, sorazmerna z velikostjo institucije in tveganji, povezanimi s poslovanjem, ter ima potrebna sredstva za učinkovito opravljanje svojih nalog;

(d)

ima dovolj izkušenih, izobraženih in usposobljenih zaposlenih za izvajanje vseh ustreznih dejavnosti za učinkovito upravljanje tveganj notranjega modela ter za spremljanje in oporekanje ravnanju drugih enot, zlasti trgovalnih enot;

(e)

je odgovorna za rezultat izračunov na podlagi notranjega modela za merjenje tveganj in notranjega modela tveganja neplačila.

(a)

je enota za nadzor tveganj sestavljena iz ene ali več ločenih organizacijskih struktur v organizacijski shemi institucije;

(b)

so vodje enote ali enot za nadzor tveganj višji vodstveni delavci institucije;

(c)

zaposleni in višje vodstvo, odgovorni za enoto za nadzor tveganj, niso odgovorni za nobene trgovalne dejavnosti;

(d)

višji vodstveni delavci enote za nadzor tveganj in osebe, odgovorne za področja trgovanja, imajo različne linije poročanja upravljalnemu organu institucije;

(e)

variabilni prejemki zaposlenih in višjega vodstva, odgovornih za enoto za nadzor tveganj, niso povezani z opravljanjem nalog, povezanih s področji trgovanja pod njihovim nadzorom, na način, ki onemogoča ali ovira njihovo neodvisnost.

(a)

dokumentirano mnenje enote za nadzor tveganj, kadar upravljalni organ ali ustrezni odbor sistema notranjih odborov razpravlja o katerem koli vprašanju iz odstavka 1, točka (b);

(b)

zapisnik upravljalnega organa institucije ali ustreznega odbora sistema notranjih odborov in v njem navedene ukrepe;

(c)

poročila enote za nadzor tveganj o notranjih omejitvah pozicij in vse odločitve v zvezi s kršitvami omejitev;

(d)

po potrebi informacije, ki jih zagotovijo zaposleni in višje vodstvo institucije.

(a)

je pregledovalec neodvisen;

(b)

so sredstva, dodeljena za pregled, ustrezna;

(c)

je postopek, vzpostavljen v instituciji za obravnavanje priporočil pregledovalca, ustrezen;

(d)

pregledovalec vsaj enkrat letno pregleda notranje modele za merjenje tveganj in zaključke tega pregleda vključi v poročilo, predloženo višjemu vodstvu in upravljalnemu organu;

(e)

poročilo iz točke (d) višjemu vodstvu in upravljalnemu organu institucije zagotavlja zadostne informacije o vseh elementih iz člena 325bi(2) in člena 325bp(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, v njem pa so navedena področja v letnem delovnem načrtu, na katerih je potrebna podrobnejša analiza skladnosti navedenih elementov;

(f)

je pregled ustrezen, sorazmeren z velikostjo in kompleksnostjo zadevnih portfeljev ter učinkovit pri ugotavljanju pomanjkljivosti.

(a)

je pregled sorazmeren z naravo, velikostjo in kompleksnostjo poslovne in organizacijske strukture institucije ter zlasti z zapletenostjo notranjih modelov in njihovega izvajanja;

(b)

ima pregledovalec zadostne vire za izvajanje vseh ustreznih dejavnosti ter dovolj izkušene in kvalificirane zaposlene;

(c)

pregledovalec ni in ni bil vključen v kateri koli vidik zasnove in izvajanja notranjega modela, ki se pregleduje;

(d)

pregledovalec je neodvisen od zaposlenih in vodstvene funkcije, odgovorne za poslovne enote in enote za nadzor tveganj;

(e)

variabilni prejemki zaposlenih in vodstva, odgovornih za pregled, niso vezani na opravljanje nalog, povezanih s področji trgovanja institucije, na način, ki onemogoča ali ovira njihovo neodvisnost.

(a)

postopek validacije izvajajo zaposleni, ki v nobenem pogledu niso oziroma niso bili vključeni v razvoj notranjega modela, ki se validira;

(b)

se postopek validacije izvaja z zadostnimi viri, vključno z izkušenimi in kvalificiranimi zaposlenimi;

(c)

variabilni prejemki zaposlenih in višjega vodstva, odgovornih za postopek validacije, niso odvisni od opravljanja nalog, povezanih z nadzorovanjem tveganj ali poslovnimi področji institucije, na način, ki onemogoča ali ovira njihovo neodvisnost;

(d)

se vsi potrebni popravni ukrepi, ki izhajajo iz postopka validacije, upoštevajo v poročilu o validaciji iz odstavka 2 in se izvedejo pravočasno;

(e)

je vzpostavljen postopek odločanja, s katerim se zagotovi, da višje vodstvo institucije upošteva ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz postopka validacije;

(f)

pregledovalec iz člena 10(1), točka (a), redno ocenjuje skladnost s pogoji iz člena 10(1), točki (e) in (f).

(a)

preverijo, ali so priporočila, ugotovitve in zaključki postopka validacije vključeni v poročilo o validaciji, v katerem so navedeni in opisani:

(b)

preverijo, ali se zaključki, ugotovitve in priporočila iz poročila o validaciji neposredno sporočijo upravljalnemu organu institucije, ki jih obravnava, preden ta upravljalni organ odobri model, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev, in preden se izvedejo kakršne koli naknadne spremembe metodologij;

(c)

preverijo, ali je kakršen koli popravni ukrep, ki ga predlagajo funkcije validacije, dokumentiran v poročilu o validaciji in ali mu je priložen časovni razpored, ki je ustrezen za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;

(d)

preverijo, ali je v notranje politike institucije vključen postopek stopnjevanja za tiste popravne ukrepe, s katerimi se zamuja, in ali se na podlagi preteklih dokazov ta postopek upošteva;

(e)

ocenijo splošno kakovost rezultatov postopka validacije s primerjavo pomanjkljivosti, ugotovljenih pri oceni notranjega modela v skladu s to uredbo, s pomanjkljivostmi, ki jih je v postopku validacije ugotovila enota za validacijo.

(a)

kritično pregledajo vsi vidiki metodologij in funkcij določanja cen, ki se uporabljajo v zvezi s kapitalom, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za nove produkte, pri čemer se upoštevajo prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi metodologijami;

(b)

preveri:

(c)

preveri, ali so distribucijske in druge ustrezne stohastične predpostavke in parametri osnovnih stohastičnih procesov, vključno z nestanovitnostjo in korelacijo, dobro utemeljeni, tudi glede:

(d)

oceni trdnost vseh empiričnih korelacij, uporabljenih v širših kategorijah dejavnikov tveganja in med njimi za izračun mere neomejenega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bh(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)

ocenijo predpostavke o korelaciji pri izračunu kapitalskih zahtev za tveganje neplačila, vključno z:

(f)

ocenijo predpostavke za pridobitev ocen verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu za izračun kapitalskih zahtev za tveganje neplačila;

(g)

ocenijo predpostavke v zvezi z modeliranjem varovanj pri izračunu kapitalske zahteve za tveganje neplačila iz člena 325bo Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)

analizirajo rezultati programa stresnega testiranja, vključno z rezultati v zvezi s tveganjem neplačila, in izpeljejo ustrezni zaključki, če obstajajo, o metodoloških pomanjkljivostih ali slabostih, ki izhajajo iz določenih tržnih scenarijev;

(i)

uporabijo in analizirajo rezultati, pridobljeni za hipotetične portfelje iz člena 325bj(3), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, za zagotovitev, da notranji model lahko upošteva strukturne značilnosti, po potrebi vključno s:

(j)

preverja zanesljivost izvajanja notranjega modela za merjenje tveganj v informacijskih sistemih in zagotavlja, da vse poslovne in podporne enote dosledno uporabljajo metodologije za vsa ustrezna geografska območja;

(k)

preverja ustreznost in pomembnost približkov z oceno:

(a)

je institucija za notranjo validacijo, opravljeno ob začetnem oblikovanju modela, izvedla in dokumentirala celoten postopek validacije za vse metodologije, uporabljene v notranjem modelu;

(b)

je institucija za potrebe redne notranje validacije opravila popolno validacijo ali validacijo na področjih, ki jih je treba validirati po spremembah iz odstavka 3 v zvezi s:

(a)

preverijo, ali notranje politike institucije zagotavljajo, da se redna notranja validacija izvaja vsaj enkrat letno in vsakič, ko pride do pomembnih strukturnih sprememb na trgu ali sprememb sestave portfelja, ki lahko privedejo do tega, da notranji model ni več ustrezen, vključno z naslednjimi:

(b)

preverijo, ali redna notranja validacija temelji na delovnem načrtu, ki ga je odobril upravljalni organ, in ali ta delovni načrt določa:

(c)

ocenijo, kako delovni načrt iz točke (b) zagotavlja, da se izvaja celovit in na tveganja osredotočen postopek notranje validacije ter da iz obsega notranje validacije niso izpuščeni pomembni vidiki.

(a)

enota za nadzor tveganj usklajuje in ustrezno dokumentira postopek posodobitve;

(b)

predlog za posodobitev limitov trgovanja odraža vse spremembe:

(c)

predlog za posodobitev limitov trgovanja za obdobje, v katerem se je uporabljal limit trgovanja, ki je veljaven v trenutku posodobitve, upošteva:

(a)

ima institucija jasen in dokumentiran postopek, v skladu s katerim upravljalni organ odobri kršitev limitov trgovanja;

(b)

je upravljalni organ določil pogoje pomembnosti, v skladu s katerimi je treba vsako kršitev limitov trgovanja sporočiti samemu upravljalnemu organu ne glede na raven, na kateri so bili limiti trgovanja odobreni;

(c)

enota za nadzor tveganj dokumentira vse kršitve limitov trgovanja in o takih kršitvah poroča pristojnemu odboru, pododboru ali posameznemu vodji;

(d)

odbor, pododbor ali posamezni vodja iz točke (c) ukrepa v primeru kršitve limita trgovanja ali o taki kršitvi poroča upravljalnemu organu v skladu s točko (b);

(e)

dokumentacija iz točke (c) vsebuje obseg in glavne vzroke za kršitev limita trgovanja, vključno z:

(a)

institucija vsaj enkrat letno pregleda scenarije, ki se uporabljajo v okviru programa stresnega testiranja;

(b)

enota za nadzor tveganj pogosto in vsaj vsak mesec izvaja scenarije stresnega testiranja, določene v programu stresnega testiranja, ter pogosteje, kadar institucija opravlja pomembne trgovalne dejavnosti;

(c)

scenariji, ki jih je treba uporabiti v okviru programa stresnega testiranja, poleg preteklih opaženih ali hipotetičnih scenarijev vključujejo scenarije, ki izhajajo iz povratnega stresnega testiranja, in ad hoc scenarije, zasnovane za obravnavo zadevnih specifičnih povzročiteljev tveganja;

(d)

se scenariji iz točke (c) pregledajo vsaj enkrat letno.

(a)

izgube, ki izhajajo iz dogodkov, vključno s kreditnimi dogodki;

(b)

hipotetična znižanja bonitetnih ocen;

(c)

tržne dogodke v zvezi s posebnimi vrstami izdajateljev;

(d)

spremembe vrst in parametrov kopul, kadar so izrecno modelirane.

(a)

enota za nadzor tveganj uporablja povratno stresno testiranje kot orodje za opredelitev možnih kombinacij resnih dogodkov in koncentracij tveganja v instituciji, vključno z resnimi dogodki in koncentracijami tveganja, ki izhajajo iz okoljskih tveganj;

(b)

analiza, izvedena s povratnim stresnim testom, dopolnjuje redno stresno testiranje;

(c)

enota za nadzor tveganj pri opredelitvi scenarija ali scenarijev, ki izhajajo iz povratnega stresnega testiranja, oceni:

(a)

ali enota za nadzor tveganj uporablja rezultate analize občutljivosti na posamezne dejavnike tveganja, obravnavane posamično in skupaj, da opredeli scenarije, ki vključujejo stres združenega sklopa verjetnih dejavnikov tveganja;

(b)

ali je enota za nadzor tveganj pri določanju scenarijev ad hoc stresnega testiranja izrecno upoštevala naslednje elemente:

(a)

oceni morebitno tveganje, ki nastane pri varovanju pozicij, vrednotenih z uporabo približka;

(b)

uporabi spremembe stresnega scenarija pri približku, hkrati pa ohrani nelikvidne pozicije konstantne.

(a)

ocenijo zanesljivost informacijskih sistemov v zadnjih 250 delovnih dneh;

(b)

preverijo, ali:

(a)

preverijo, ali ima institucija evidence, ki zajemajo:

(b)

preverijo, ali se evidence iz točke (a) posodabljajo vsaj enkrat letno in ali notranje politike institucije zagotavljajo posebno posodobitev, kadar bi bilo to potrebno zaradi bistvenih sprememb informacij v evidencah;

(c)

preverijo, ali so vse razlike med funkcijami določanja cen, ki se uporabljajo za izračun vrednosti ob koncu dneva, in funkcijami določanja cen, ki se uporabljajo v notranjem modelu za merjenje tveganj, potrjene v okviru notranje validacije iz člena 325bj Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

na podlagi rezultatov pripisa dobičkov in izgub ter rezultatov testiranja za nazaj ocenijo, ali obstajajo funkcije določanja cen, ki bi lahko imele pomanjkljivosti;

(e)

analizirajo ugotovitve iz najnovejših poročil iz postopkov notranje validacije institucije iz člena 325bj Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z natančnostjo notranjega modela za merjenje tveganj;

(f)

analizirajo ugotovitve iz najnovejših poročil o notranjem pregledu natančnosti notranjega modela za merjenje tveganj iz člena 325bi(1), točka (h), Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga opravi institucija;

(g)

preverijo, ali je institucija dokumentirala razlike med notranjim modelom za merjenje tveganj in modeli, ki jih institucija uporablja za notranje upravljanje tveganj za iste pozicije, ter ali je institucija sposobna pojasniti te razlike;

(h)

analizirajo rezultate testov, ki jih je institucija opravila v okviru notranje validacije, da preverijo, ali so predpostavke iz notranjega modela za merjenje tveganj ustrezne in ne podcenjujejo ali precenjujejo tveganja, kot je navedeno v členu 325bj(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti za trgovalne enote z največjimi razlikami med kapitalskimi zahtevami, izračunanimi v skladu z alternativnim standardiziranim pristopom iz dela 3, naslov IV, poglavje 1a, Uredbe (EU) št. 575/2013, in kapitalskimi zahtevami, izračunanimi v skladu z notranjim modelom za merjenje tveganj.

(a)

dejanske, hipotetične in teoretične spremembe vrednosti portfelja trgovalne enote v 60 delovnih dneh brez kakršnega koli varovanja pred tveganjem pri subjektu skupine, ki se obravnava;

(b)

tvegane vrednosti na ravni trgovalne enote iz člena 325bf Uredbe (EU) št. 575/2013 v 60 delovnih dneh, brez kakršnega koli varovanja pred tveganjem pri subjektu skupine, ki se obravnava;

(c)

oceno rezultatov pripisa dobičkov in izgub ter rezultatov testiranja za nazaj glede na spremembe vrednosti portfelja iz točke (a) in tvegane vrednosti iz točke (b).

(a)

izvaja program testiranja za nazaj iz odstavka 2 ali drug notranji program testiranja za nazaj, ki instituciji omogoča, da opredeli prispevek dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, in dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, k rezultatom testiranja za nazaj;

(b)

za svoje portfelje uporablja pristope neposrednega testiranja pričakovanih primanjkljajev za nazaj.

(a)

preseganje je opredeljeno kot enodnevna sprememba HPL MRF ali

(b)

APL MRF , ki presega znesek tvegane vrednosti iz člena 325bf(6), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

HPL MRF in APL MRF se izračunata, kot sledi:

pri čemer velja:

(d)

institucija določi morebitne pomanjkljivosti v svojem modelu za merjenje tveganj s štetjem preseganj, opredeljenih v skladu s točko (a), do katerih je prišlo v zadnjih 250 delovnih dneh, in s primerjavo zneska ugotovljenih preseganj s pragovi iz člena 325bf(3), točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.